Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2011.

V Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Uradni list RS, št. 45/08) se prvi odstavek 7. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu je last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.«.

V naslovu 13. člena se beseda »subsidirana« nadomesti z besedo »subsidiarna«.

V prvem odstavku 16. člena se za besedilom »zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,« doda besedilo »upravnik ali upravnica (v nadaljnjem besedilu: upravnik), imenovan v skladu z določbami stvarnopravnega zakonika,«.
V osmem odstavku se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo »razen če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih povabi, naj prevzamejo postopek. Postavljeni skrbnik zastopa pravne naslednike tudi v postopkih katastrskih vpisov, vpisov v zemljiško knjigo in drugih postopkih, ki se začnejo na podlagi določb 23. do 25. člena tega zakona.«.

V četrtem odstavku 20. člena se za besedo »sodišče« doda vejica in črta beseda »in« ter za besedo »lastnika« doda besedilo »in upravnika«.

V prvem odstavku 23. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. pri pristojnem upravnem organu zahteva vpis stavbe in posameznih delov, če stavba in njeni posamezni deli v kataster stavb še niso vpisani, oziroma zahteva izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb, če ugotovi, da ne odražajo v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, in«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »ali upravnica (v nadaljnjem besedilu: upravnik)«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če pridobitelj posameznega dela stavbe ali imetnik druge stvarne ali obligacijske pravice, ki uveljavlja svoja upravičenja v postopku, na zahtevo sodišča ne more predložiti izvirnika pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, lahko najkasneje v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova. O tem predlogu odloči sodišče, ki vodi postopek za vzpostavitev etažne lastnine, pred izdajo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine ob smiselni uporabi določb predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine.«.

Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:

(1) Za opravljanje vpisov oziroma evidentiranje sprememb v katastru stavb ali zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: katastrski vpis), ki jih v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu zahteva sodišče, se določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z določbami tega člena.
(2) Sodišče lahko za potrebe priprave strokovne podlage za katastrski vpis namesto izvedenca imenuje tudi osebo, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(3) Uporabniki stavbe in njenih delov morajo osebi, ki je s strani sodišča imenovana za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis, omogočiti vstop v prostore, ji dati potrebne podatke in omogočiti izvedbo strokovnih opravil, kolikor je to potrebno za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis. Če kateri od udeležencev postopka za vzpostavitev etažne lastnine tega ne omogoči, se šteje, da je umaknil predlog oziroma prijavo udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Obveznost iz tega odstavka in posledice njenega nespoštovanja so del izreka sklepa, s katerim imenuje izvedenca ali drugo osebo za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis.
(4) Podatki o delih stavbe, v katere ni bil omogočen vstop, se v strokovni podlagi za katastrski vpis določijo glede na zunanje obrise stavbe in primerjajoče podatke o drugih delih stavbe, podatke iz registra nepremičnin ter druge razpoložljive podatke.
(5) Pri pripravi strokovne podlage za katastrski vpis se ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, glede predhodne obravnave na kraju samem in seznanitve strank, zainteresirane osebe pa se lahko izjavijo o strokovni podlagi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine pred sodiščem.
(6) Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb ali obstajajo druge ovire za izvedbo predlaganega vpisa, upravni organ o tem obvesti sodišče, ki poskrbi za dopolnitev strokovne podlage oziroma za odpravo drugih ovir.
(7) Zoper odločbo, s katero je upravni organ odredil katastrski vpis na zahtevo sodišča, je pritožba dopustna le iz razloga, če odrejeni katastrski vpis ni skladen z zahtevo sodišča.
(8) Če je bil v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu na zahtevo sodišča opravljen katastrski vpis, sodišče pa po opravljenem katastrskem vpisu pravnomočno zavrže ali zavrne predlog za vzpostavitev etažne lastnine, lahko lastnik nepremičnine, pri kateri je bil opravljen katastrski vpis, v roku treh mesecev od pravnomočnega dokončanja postopka za vzpostavitev etažne lastnine zahteva, da se odločba o katastrskem vpisu po uradni dolžnosti odpravi, stanje katastra pa vrne v stanje, kakršno je bilo pred opravljenim vpisom.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če sodišče ne zavrže ali zavrne predloga, z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine:
1. odloči, da se na nepremičnini vzpostavi etažna lastnina,
2. določi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo,
3. določi morebitna bremena na skupnih delih stavbe in njihove imetnike, če se vpisujejo v zemljiško knjigo,
4. določi posamezne dele stavbe in solastniške idealne deleže, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe,
5. za vsak posamezni del stavbe določi lastnika, morebitna bremena in njihove imetnike, če se vpisujejo v zemljiško knjigo in so jih uveljavljali v tem postopku,
6. odredi vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine ob upoštevanju določb predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo.
(2) Odločba o vzpostavitvi etažne lastnine se izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti.«.

Za prvim odstavkom 25. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če je bil v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu izveden tudi vpis stavbe v kataster stavb oziroma je bila izvedena sprememba podatkov katastra stavb, lahko oseba, ki se z izvedenim vpisom oziroma s spremembo ne strinja, od lastnika dela stavbe, na katerega se nanaša sporni vpis, s tožbo zahteva dopustitev spremembe vpisa. Če sodišče tožbi ugodi, lahko tožeča stranka na podlagi sodbe zahteva dopuščeno spremembo vpisa v katastru stavb ne glede na to, ali je legitimirana za vložitev zahteve po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je tožba oziroma predlog vložen v roku šestih mesecev od začetka zemljiškoknjižnega postopka za izvedbo sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, predmet zahtevka pa je nepremičnina, ki je bila s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine vpisana v zemljiško knjigo, lahko tožeča stranka oziroma predlagatelj pri tej nepremičnini predlaga zaznambo spora ne glede na to, ali zatrjuje pridobitev pravice na izviren ali kakšen drug način.«.

Za drugim odstavkom 26. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi so poleg predlagatelja iz prvega odstavka tega člena udeleženci postopka tudi zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »23.« dodata vejica in besedilo »23.a«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določitev oziroma ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi po tem zakonu ne vpliva na razmerja v zvezi z infrastrukturo državnega in lokalnega pomena, ki se nahaja na tej nepremičnini, in na pravice njenih vsakokratnih lastnikov oziroma upravljavcev v zvezi z dostopom in vzdrževanjem te infrastrukture, prav tako pa ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku. Šteje se, da oseba ni bila obveščena že zgolj z objavo obvestila o postopku na spletni strani sodišča.«.

V drugem odstavku 28. člena se besedi »stanovanjskega zakona« nadomestita z besedama »stvarnopravnega zakonika«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pripadajoče zemljišče k več stavbam se odmeri kot samostojna zemljiška parcela in se vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del v korist stavb, h katerim pripada, kot skupna lastnina vsakokratnih imetnikov posameznih delov stavb.«.

V drugem odstavku 30. člena se na koncu druge alinee črta beseda »ali«, v tretji alineji se pika nadomesti z vejico, dodata pa se novi četrta in peta alinea, ki se glasita:
»– zemljiškoknjižni lastnik pripadajočega zemljišča, ali
– občina, na območju katere stavba stoji.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če se vodi postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, na kateri ni vzpostavljena etažna lastnina, se smiselno uporablja 21. člen tega zakona.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka 7. člena tega zakona se za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, lahko pripadajoče zemljišče določi tudi na zemljiških parcelah, ki niso nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Za 32. členom se doda 32.a člen, ki se glasi:

Zadeve, v katerih je predlog vložen do 31. decembra 2013, se rešujejo prednostno.«.

V postopkih za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. januarjem 2003, ki so se do uveljavitve tega zakona že začeli, lahko predlagatelji uskladijo predloge z določbo četrtega odstavka 30. člena zakona brez privolitve nasprotnih udeležencev.

(1) Minister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve pravnega naslova iz petega odstavka 23. člena zakona na portalu e-ZK z odredbo določi datum, od katerega je mogoča objava oklica na portalu e-ZK.
(2) Do izdaje odredbe iz prejšnjega odstavka se oklic o začetku postopka vzpostavitve pravnega naslova nabije na oglasni deski sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.