Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) ter za izvrševanje 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) in 20. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) se v 2. in 5. členu ter Prilogi 1 besedilo »domače živali« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »rejne živali« v ustreznem sklonu.

V 2. členu se v 3. točki za besedilom »je vnos dušika« doda besedilo »z organskimi in mineralnimi gnojili«.
V 6. točki se besedilo »ostanki predelave bioplinarn« nadomesti z besedilom »ostanki proizvodnje bioplina«.
Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. Ostanek proizvodnje bioplina je:
– digestat, če gre za gnojilo iz bioplinskih naprav iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali
– bioplinska gnojevka, če gre za gnojilo iz bioplinskih naprav, ki ne sodijo med naprave iz prejšnje alinee;«.
Dosedanja 7. točka, ki postane 8. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»8. živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in izločki, ki jih živali izločijo na paši. Hlevski gnoj so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča rejnih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila se uvršča tudi kompostiran hlevski gnoj in ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), če so bili za proizvodnjo bioplina uporabljeni tudi hlevski gnoj, gnojevka ali gnojnica;«.
Dosedanja 8. do 13. točka postanejo 9. do 14. točka.
Dosedanja 14. točka, ki postane 15. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»15. tla, prekrita s snežno odejo, so tla, ki so prekrita s snežno odejo ne glede na njeno debelino;«.
Dosedanja 15. točka postane 16. točka.
Dosedanji 16. in 17. točka, ki postaneta 17. in 18. točka, se spremenita tako, da se glasita:
»17. mejna vrednost vnosa dušika v tla je količina dušika, ki jo za posamezno kmetijsko rastlino lahko vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil ter pri namakanju rastlin v času od priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta;
18. tekoče organsko gnojilo so gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka) in druga gnojila organskega izvora, če so v tekočem agregatnem stanju;«.
Dosedanja 18. do 23. točka postanejo 19. do 24. točka.
V dosedanji 24. točki, ki postane 25. točka, se pred podpičjem doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: rejne živali)«.
Dosedanja 25. do 28. točka postanejo 26. do 29. točka.

V 4. členu se za besedo »gnojila« doda besedilo »ali bioplinska gnojevka, četudi ta ne vsebuje živinskih gnojil«.

V drugem odstavku 5. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil v tla se upoštevajo tudi podatki o prejeti ali oddani količini živinskih gnojil. Količina prejetih ali oddanih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.«.
V četrtem odstavku se številka »0,47« nadomesti s številko »0,46«.

Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe.«.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

(1) Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena živinska ali druga organska gnojila, mora količino kupljenega ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljenega gnojila izkazati na obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja digestat, mora k obrazcu iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazilo o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, iz katerega je razviden delež dušika iz živinskih gnojil. Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(3) Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja bioplinsko gnojevko, mora k obrazcu iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazilo o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu, iz katerega je razviden delež dušika iz živinskih gnojil. Vsebnost dušika v bioplinski gnojevki mora biti določena vsaj enkrat letno v času pred njenim razvažanjem na kmetijska zemljišča. Analiza vsebnosti dušika mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Če se ostanek proizvodnje bioplina ločuje na trdno in tekočo fazo, se analiza dušika opravi ločeno za vsako fazo. Delež dušika iz živinskih gnojil v bioplinski gnojevki se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4) Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu ali bioplinski gnojevki se izračuna po naslednji enačbi:

(5) Letna količina skupnega dušika v digestatu ali bioplinski gnojevki se izračuna kot produkt med skupno letno količino digestata ali bioplinske gnojevke, izražene v m3, in vsebnostjo dušika v digestatu ali bioplinski gnojevki, ki je določena v drugem in tretjem odstavku tega člena ter izražena v kg N/m3. Letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili, se izračuna kot vsota dušika, ki ga bioplinska naprava pridobi na lastnem kmetijskem gospodarstvu in od drugih kmetijskih gospodarstev, v skladu z določbami drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena kmetijsko gospodarstvo ni dolžno zagotavljati dokazil o vsebnosti dušika v bioplinski gnojevki in o deležu dušika iz živinskih gnojil v njej, če bioplinska naprava v okviru kmetijskega gospodarstva deluje tako, da za proizvodnjo bioplina uporablja izključno substrate, pridelane na lastnem kmetijskem gospodarstvu, in na lastnem kmetijskem gospodarstvu porabi tudi vso bioplinsko gnojevko.
(7) Dokazila o oddaji ali prejemu živinskih in drugih organskih gnojil ter dokazila o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu morajo zavezanci iz 4. člena te uredbe hraniti najmanj pet let.'.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, prepovedano od 1. decembra do 31. januarja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih nad nadmorsko višino 800 m prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
(4) Časovne prepovedi iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister, pristojen za kmetijstvo, dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili za največ trideset dni na prizadetih območjih, če gre za nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav in so bila kmetijska zemljišča poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi iz prvega in drugega odstavka tega člena ter zato razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča.«.

Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

(1) Gnojenje s hlevskim gnojem je na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je gnojenje s hlevskim gnojem na njivah dovoljeno tudi od 1. decembra do 15. februarja, če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo tal in če je hlevski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen če gre za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.«.

V prvem odstavku 10. člena se besedilo »gnojevko, gnojnico« nadomesti z besedo »organskimi«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na strmih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost odtekanja tekočih organskih gnojil v površinske vode, je treba odmerke tekočih organskih gnojil razdeliti v več delov tako, da posamezni odmerek ne presega 80 kg N/ha.«.
V tretjem odstavku se besedilo »z gnojevko, gnojnico« nadomesti z besedilom »s tekočimi organskimi«, besedilo »dušikovimi gnojili« pa se nadomesti z besedilom »gnojili, ki vsebujejo dušik,«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Živinska gnojila in bioplinska gnojevka, četudi ta ne vsebuje živinskih gnojil, se morajo skladiščiti v zbiralnikih tekočih živinskih gnojil, na gnojiščih ali v drugih vodotesnih objektih (v nadaljnjem besedilu: skladišča za živinska gnojila). Skladišča za živinska gnojila morajo biti umeščena v prostor ter grajena in upravljana tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti morajo vodotesna, stabilna in odporna proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišča za živinska gnojila morajo biti redno vzdrževana. Ob poškodbah je treba živinska gnojila ali bioplinsko gnojevko hitro in varno uporabiti ali skladiščiti drugje tako, da ne pride do onesnaževanja vode ali tal.
(2) Pretočni kanali in cevovodi, ki povezujejo hleve in skladišča za živinska gnojila ali skladišča za živinska gnojila med seboj, morajo biti vodotesni, stabilni, nepremični in odporni proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Pretočni kanali in cevovodi morajo biti redno vzdrževani. Pri poškodbah kanala ali cevovoda pretakanje tekočih organskih gnojil ni dovoljeno.
(3) Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje. Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe. Če kmetijsko gospodarstvo nima dovolj velikega skladišča za živinska gnojila, lahko manjkajoče zmogljivosti najame, kar mora biti izkazano z najemno pogodbo.
(4) Če se na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo različni načini zbiranja živinskih gnojil, se najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, ki so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe, ustrezno preračunajo. Če se različni načini zbiranja živinskih gnojil uporabljajo za različne vrste ali kategorije rejnih živali, se potrebe po zmogljivostih za gnojevko, gnojnico ali hlevski gnoj računajo za vsako vrsto ali kategorijo živali posebej in se na koncu seštejejo. Če se izločki iste kategorije živali zbirajo na različne načine (npr. gnojevka na hodniku ob krmilni mizi in globoki nastil na ležalnem prostoru), potem mora kombinacija vseh načinov skladiščenja živinskih gnojil zadostiti potrebnim zmogljivostim iz preglednice 3 iz Priloge 1 te uredbe.
(5) Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču v uporabi, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.
(6) Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim.
(7) Pri reji na globokem nastilu se hlevski gnoj lahko skladišči tudi v hlevu. V tem primeru se zahtevana zmogljivost skladišč za živinska gnojila iz tretjega odstavka tega člena zmanjša za prostornino skladišča v hlevu.
(8) Pri reji živali, ki se pasejo osem mesecev ali več, ni treba zagotavljati skladiščnih zmogljivosti, ki jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe. V tem primeru je treba za vsak mesec bivanja živali v hlevu zagotoviti šestino zmogljivosti, ki so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe.
(9) Skladišče za gnojnico ali gnojevko ni potrebno, če zaradi posebnih načinov reje in skladiščenja gnoja z nastilom gnojevka ali gnojnica ne nastajata.
(10) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena so lahko zmogljivosti skladišč za živinska gnojila tudi manjše, kakor so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe, če kmetijsko gospodarstvo živinska gnojila predeluje in jih v različnih oblikah prodaja na trgu ali če živinska gnojila odstranjuje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, kar mora biti izkazano z evidenčnimi listi ali drugimi knjigovodskimi listinami, iz katerih mora biti razvidna tudi količina predelanih, prodanih ali drugače odstranjenih živinskih gnojil.
(11) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena je na območju katastrskih občin iz Priloge 2 te uredbe treba zagotoviti skladiščne zmogljivosti za najmanj štiri mesece, kar pomeni dve tretjini skladiščnih zmogljivosti, kakor so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe.«.

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

(1) Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za kmetijska gospodarstva, na katerih skupna letna količina dušika iz živinskih gnojil ne presega 150 kg in na katerih letna količina dušika iz živinskih gnojil, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, ne presegajo:
– 120 kg dušika pri govedu, drobnici in konjih,
– 60 kg dušika pri prašičih in
– 20 kg dušika pri perutnini in kuncih.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti skladiščenje živinskih gnojil urejeno tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov gnojnice ali izcedkov hlevskega gnoja v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za načine reje z zbiranjem gnojevke.«.

V prvem odstavku 13. člena se besedilo »skupni letni vnos dušika« nadomesti z besedilom »mejna vrednost vnosa dušika v tla na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo »ali na podlagi drugih strokovnih priporočil, če jih za izvajanje te uredbe potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo«.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Šesti odstavek se črta.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošanje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja.
(2) Za gnojenje z mineralnimi gnojili je dovoljeno uporabljati široke trosilnike, metalne trosilnike z vrtečo enojno ali dvojno ploščo (centrifugalni ploščni trosilniki), metalne trosilnike z nihajno cevjo, pnevmatične trosilnike, trosilnike s polžastim transporterjem in naprave za tekoče gnojenje. Za gnojenje s hlevskim gnojem in drugimi netekočimi organskimi gnojili je dovoljeno uporabljati trosilnike s trosilno napravo s horizontalnimi ali vertikalnimi trosilnimi valji, trosilnike s trosilno napravo z vrtečo ploščo in trosilnike z bočno izmetalno napravo. Za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je dovoljeno uporabljati cisterne z razpršilno ploščo, cisterne z razpršilnim topom, cisterne za nanašanje tekočih organskih gnojil v pasovih (vlečene cevi in vlečene sani), cisterne za plitev vnos tekočih organskih gnojil v tla z odprtimi režami ali z zapiranjem rež in cisterne za globok vnos tekočih organskih gnojil v tla. Poleg cistern je dovoljeno za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili uporabljati tudi naprave s priključkom na cevi za distribucijo tekočih organskih gnojil.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je za gnojenje z mineralnimi organskimi gnojili dovoljen tudi ročni raztros.
(4) Naprave za gnojenje ne smejo imeti poškodovanih tistih delov, ki lahko vplivajo na enakomernost raztrosa, zagotavljati morajo pravilne odmerke in njihovo porazdelitev ter čim manjše izgube pri vnosu.«.

Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– so presežene količine letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz prvega odstavka 5. člena te uredbe,
– količina prejetih ali oddanih živinskih gnojil ni izkazana v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne vodi podatkov v pisni obliki v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– s presežki živinskih gnojil ravna v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
– količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil ni izkazana v skladu tretjim odstavkom 6. člena te uredbe,
– nima dokazil v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 6.a člena te uredbe,
– ne hrani pisnih dokazil v skladu s sedmim odstavkom 6.a člena te uredbe,
– ne zagotovi ukrepov iz tretjega odstavka 10. člena te uredbe,
– nima pisnih dokazil v skladu z desetim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 12.a člena te uredbe,
– gnoji v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne vodi pisnih podatkov o uporabi živinskih gnojil v skladu s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe.«.

V prvem odstavku 20. člena se v prvi alinei črta beseda »živinska«, za besedilom »8.« pa se doda besedilo »in 8.a«.
V tretji alinei se črta besedilo »z gnojevko in gnojnico«.

V prvem in drugem odstavku 21. člena se besedilo »Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za okolje, skupaj z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo,«.

V Prilogi 1 se v naslovu preglednice 3 besedilo »živinska gnojila (v m3/žival)« nadomesti z besedilom »šestmesečno skladiščenje živinskih gnojil (v m3/žival)1«.
V preglednici 3 se vrstica z naslovom »Teleta za zakol« spremeni tako, da se glasi:

»
+--------------------------------+-------+-------+--------+
|Teleta do šest mesecev          |    1,3|    0,8|     0,7|
+--------------------------------+-------+-------+--------+
                                                         «.

Vrstica z naslovom »Teleta za nadaljnjo rejo« se spremeni tako, da se glasi:

»
+--------------------------------+-------+-------+--------+
|Mlado govedo od šest mesecev do |    3,4|    1,8|     1,7|
|enega leta                      |       |       |        |
+--------------------------------+-------+-------+--------+
                                                         «.

Za opombo z oznako ** se doda nova opomba, ki se glasi:
»(1) Vrednosti v preglednici so najmanjše zahtevane zmogljivosti skladišč za živinska gnojila. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah skladišč za živinska gnojila je zato smiselno upoštevati strokovna priporočila, ki temeljijo tudi na dodatnih informacijah, kot je npr. intenzivnost reje. Pri tem zmogljivosti skladišč za živinska gnojila ne smejo biti manjše, kot jih določa ta preglednica.«.
Naslov preglednice 4 se spremeni tako, da se glasi:
»Mejne vrednosti vnosa dušika v tla (v kg N/ha)(1)«.
Za preglednico 4 se doda nova opomba, ki se glasi:
»(1) Mejne vrednosti vnosa dušika v tla predstavljajo količino dušika, ki se ga za posamezne rastline z upoštevanjem pričakovanih pridelkov lahko vnese v tla v času, določenem v 17. točki 2. člena te uredbe. Če se pričakuje manjši pridelek od pričakovanega, je treba odmerke dušika zmanjšati skladno s potrebami rastlin po dušiku. Če se pričakuje večji pridelek od pričakovanega, je treba izdelati gnojili načrt. Gnojilni načrt za gnojenje z dušikom mora vsebovati izračun potreb po gnojenju z dušikom glede na večji pričakovani pridelek in načrt gnojenja, ki mora vsebovati čas, količino ter vrsto gnojila, ki vsebuje dušik. Podrobnejša navodila za izdelavo gnojilnega načrta so opisana v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.«.

Za Prilogo 2 se doda nova Priloga 3, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

Spremenjene določbe uredbe se za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, začnejo uporabljati 1. januarja 2014.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZV-1 in 98/07).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.