Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2013.

V Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) se tretji odstavek 4. člena spremeni tako, da se glasi:
»(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov ob vpisu rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.«.

V 5. členu se za besedama »dodatna oprema« doda besedilo »in strokovna pomoč v skladu z normativi za financiranje višjih strokovnih šol«.

V drugem odstavku 15. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sodeluje z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija) in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,«.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na svetu nacionalne agencije.«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol, ministrstvi, nacionalno agencijo, visokošolskimi zavodi in mednarodnimi združenji pri:
– opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
– uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
– razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
– uvajanju interdisciplinarnega študija,
– promociji višješolskih programov,
– spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
– načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
– pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
– pripravi in uvajanju skupnih meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
– oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– sodelovanju z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva,
– zastopanju višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru,
– načrtovanju in izvedbi strokovnih usposabljanj za zaposlene na višjih strokovnih šolah in
– opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(2) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
(3) Skupnost šol se sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, h kateremu da soglasje minister, ki istočasno določi letno višino sofinanciranja.«.

V drugem odstavku 19. člena se za besedo »minister« vejica nadomesti s piko in črta besedilo »na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.«.

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in v skladu z izhodišči, ki jih v soglasju z ministrom sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Podlaga za pripravo višješolskega študijskega programa so en ali več poklicnih standardov, ki jih sprejme minister, pristojen za delo, na predlog strokovnega sveta.
(2) Izhodišča iz prejšnjega odstavka opredeljujejo načela izbirnosti, modularnosti, programske odprtosti in merila kreditnega vrednotenja, ki so podlaga za izvedbeni študijski program, ki ga določi višja strokovna šola za izvajanje višješolskega študijskega programa. Sestavni del izhodišč so tudi navodila o izvajanju študija na daljavo, s katerimi se določijo pogoji, ki jih mora šola zagotavljati za izvajanje študija na daljavo.
(3) Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi izvedbeni študijski program. Izvedbeni študijski program v skladu z izhodišči določi notranjo členitev modulov na predmete, razporeditev modulov oziroma predmetov po letnikih in izbirne module oziroma predmete.
(4) Višješolski študijski program ima splošni in posebni del.
(5) Splošni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– ime programa,
– naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju in njegovo okrajšavo,
– temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– obvezne načine ocenjevanja znanja,
– način in oblike izvajanja študija,
– pogoje za napredovanje po programu in za končanje študija,
– pogoje za prehajanje med programi,
– sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),
– pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa in
– podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
(6) Posebni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu/European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
– kataloge znanja,
– znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
(7) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.«.

V drugem odstavku 22. člena se za besedo »izhodišči« vejica nadomesti s piko in črta besedilo »ki jih določi Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Strokovni svet imenuje komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: komisija za akreditacijo). Komisija za akreditacijo ima enajst članov, ki so strokovnjaki s področja višjega strokovnega izobraževanja in jih v imenovanje strokovnemu svetu predlagajo:
– dva člana ministrstvo, pristojno za višje šolstvo,
– enega člana ministrstvo, pristojno za delo,
– tri člane, predavatelje šol, reprezentativni sindikati,
– enega člana visokošolski zavodi,
– dva člana pristojne zbornice ali združenja delodajalcev,
– dva člana Študentska organizacija Slovenije.
(2) Predsednik komisije za akreditacijo je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet. Člani komisije za akreditacijo so imenovani za šest let in so lahko enkrat ponovno imenovani.
(3) Komisija za akreditacijo opravlja naslednje naloge:
– daje mnenje o skladnosti predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in ga posreduje strokovnemu svetu,
– daje soglasje k imenovanju oziroma imenuje predavatelje višjih strokovnih šol na predlog višjih strokovnih šol,
– obravnava poročila nacionalne agencije,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(4) Komisija za akreditacijo sodeluje predvsem s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja, javnim zavodom, pristojnim za razvoj poklicnega izobraževanja ter nacionalno agencijo. O svojem delu poroča strokovnemu svetu, ki jo je imenoval.
(5) Analize in strokovne podlage za pripravo mnenja iz prve alineje tretjega odstavka tega člena za komisijo za akreditacijo pripravlja javni zavod, pristojen za razvoj poklicnega izobraževanja.
(6) Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za višje strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).«.

Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šole, ki izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih, morajo imeti izvedbene študijske programe, zagotovljene strokovne delavce, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, ter prostore in opremo, ki jih določi minister po predhodnem mnenju pristojne zbornice ali združenja delodajalcev.
(2) Šola mora imeti zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja in organizatorja praktičnega izobraževanja ter referenta za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu. Pogodba o delu se lahko sklene, če je potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje višješolskega študijskega programa in le z osebo, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno strokovno izobrazbo.
(3) Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente in prostore za strokovne delavce. Vsi prostori morajo biti na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.
(4) Šola mora imeti sklenjene pogodbe z delodajalci, ki zagotavljajo praktično izobraževanje rednih študentov. Pri delodajalcih mora imeti zagotovljena tudi študijska mesta za praktično izobraževanje najmanj za polovico predvidenega števila izrednih študentov.
(5) Ministrstvo vsakih pet let po uradni dolžnosti, na predlog nacionalne agencije ali inšpektorata, pristojnega za šolstvo pa tudi prej, ponovno preverja izpolnjevanje pogojev (v nadaljnjem besedilu: ponovna akreditacija).«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šola lahko začne opravljati višješolsko dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo.
(2) V razvid se poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, vpišejo tudi prostori, ki jih šola uporablja za izvajanje rednega in izrednega študija oziroma študija na daljavo ter za izvajanje javno veljavnih študijskih programov v tujini, ki jih šola organizira samostojno ali v sodelovanju z drugimi šolami.
(3) Vsako spremembo izvedbenega študijskega programa, imenovanje novih predavateljev in spremembo prostorov, nastalo po vpisu v razvid, mora šola v roku osmih dni sporočiti ministrstvu.
(4) Obliko in podrobne določbe o vodenju razvida določi minister.«.

V 28. členu se na koncu tretje alineje vejica nadomesti s piko in se črtata beseda »ali« in četrta alineja.

V 30. členu se črta četrti odstavek.
Peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Minister določi postopke in roke iz pete alineje drugega odstavka tega člena, način objave razpisa in prijavno službo za podporo šolam ter ministrstvu, s katero se zagotavlja enotnost prijavnega postopka.«.

V 32. členu se na koncu besedila, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če so kot pogoj za vpis določene posebne nadarjenosti oziroma spretnosti ali psihofizične sposobnosti, se lahko te določijo tudi kot merilo ob omejitvi vpisa. Preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti ali psihofizične sposobnosti ne sme presegati 40 odstotkov skupne vsote točk, ki jih lahko doseže kandidat v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Ne glede na merila iz prvega odstavka tega člena imajo prednost pri vpisu v redni študij v izbirnem postopku kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji.«.

Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Strokovni delavci v višji strokovni šoli so predavatelj ali predavateljica (v nadaljnjem besedilu: predavatelj), inštruktor ali inštruktorica (v nadaljnjem besedilu: inštruktor), laborant ali laborantka (v nadaljnjem besedilu: laborant) in knjižničar ali knjižničarka (v nadaljnjem besedilu: knjižničar).
(2) Predavatelj mora imeti:
– ustrezno izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visokošolsko izobraževanje, ustreza izobrazbi najmanj druge stopnje,
– pedagoško-andragoško izobrazbo,
– tri leta ustreznih delovnih izkušenj,
– vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je predavatelj lahko tudi, kdor nima pedagoško-andragoške izobrazbe, ima pa naziv visokošolskega učitelja in izpolnjuje druge predpisane pogoje. Za predavatelja je lahko imenovan tudi, kdor nima pedagoško-andragoške izobrazbe in ni zaposlen v vzgoji in izobraževanju, ima pa dokazila o vidnih dosežkih v pedagoški praksi. O ustreznosti dokazil o vidnih dosežkih odloči komisija za akreditacijo v skladu z merili iz petega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je lahko izjemoma, če na strokovnem področju ni mogoče pridobiti ustrezne izobrazbe v skladu s tem zakonom, predavatelj tudi, kdor nima ustrezne izobrazbe, ima pa vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
(5) Predavatelj se imenuje v naziv na podlagi pogojev, določenih s tem zakonom, in meril za vidne dosežke na strokovnem področju in v pedagoški praksi. Merila za pridobitev naziva predavatelj višje šole sprejme minister na predlog strokovnega sveta.
(6) Inštruktor mora imeti ustrezno izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visokošolsko izobraževanje, ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
(7) Laborant mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
(8) Knjižničar mora imeti ustrezno izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visokošolsko izobraževanje, ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Knjižničar je lahko tudi, kdor ima izobrazbo za predavatelja, pedagoško-andragoško izobrazbo in je končal študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.«.

Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naziv predavatelj podeli predavateljski zbor ustrezne šole. Z imenovanjem mora soglašati komisija za akreditacijo. Če predavateljski zbor še ni konstituiran, predavatelja v naziv imenuje komisija za akreditacijo. V postopku imenovanja ali izdaje soglasja komisija za akreditacijo ugotavlja izpolnjevanje predpisanih pogojev kandidata in o tem izda sklep. Zoper sklep predavateljskega zbora ali komisije za akreditacijo o imenovanju v naziv predavatelja ni pritožbe, možen pa je upravni spor.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
(8) Postopek za pridobitev naziva predavatelj določi minister.«.

35. člen se črta.

Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predavatelji, inštruktorji in knjižničarji lahko napredujejo v naziv mentor ali mentorica (v nadaljnjem besedilu: mentor), svetovalec ali svetovalka (v nadaljnjem besedilu: svetovalec) in svetnik ali svetnica (v nadaljnjem besedilu: svetnik).«.

V prvem odstavku 39. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– se lahko vzporedno izobražujejo po več študijskih programih na isti šoli ali na različnih šolah ter študijskih (interdisciplinarnih ali individualnih) programih na visokošolskih zavodih, vendar se lahko redno izobražujejo samo po enem programu;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Študenti lahko opravljajo manjkajoče obveznosti na način, ki ga določi ravnatelj.«.

V 41. členu se na koncu tretjega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ne glede na to, ali je študiral redno ali izredno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Kdor je bil že tri leta vpisan v študijski program visokega šolstva, se ne more vpisati v redni študij v višjem strokovnem izobraževanju.«.

V 43. členu se na koncu besedila, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zaradi neizpolnjevanja predpisanih obveznih sestavin študijskega programa brez opravičljivega razloga in drugih hujših kršitev pravil šole se lahko določi ukrep izključitve iz šole.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Študentu, ki je prekinil izobraževanje, določi direktor oziroma ravnatelj pogoje za nadaljevanje in končanje študija, če se je program med prekinitvijo izobraževanja bistveno spremenil.
(2) Če se študijski program spremeni oziroma mu preneha veljavnost, lahko študent, ki je obiskoval drugi letnik, zaključi izobraževanje po študijskem programu, po katerem se je izobraževal, še dve leti po izteku drugega letnika pod pogoji, ki so veljali ob vpisu v prvi letnik. Če študent ne izpolni pogojev za vpis v drugi letnik, lahko ponavlja le v spremenjenem študijskem programu, opraviti pa mora morebitne dodatne obveznosti, ki mu jih določi direktor oziroma ravnatelj.«.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Status študentu višje šole preneha po koncu zaključnega letnika ali:
– prej, če diplomira,
– 60 dni po končanju drugega letnika, če ne diplomira do konca študijskega leta in če ni že tri leta koristil statusa študenta v višjem oziroma visokošolskem izobraževanju,
– če se ne vpiše v naslednji letnik,
– če se izpiše,
– če je bil izključen.
(2) V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko študentu iz upravičenih razlogov (starševstvo, vojaške obveznosti ali težka bolezen) status podaljša, vendar največ za eno leto.«.

V sedmem odstavku 48. člena se za besedo »ravnatelj« postavi pika in črta besedilo »v skladu s koledarjem, ki ga sprejme minister.«.

V v prvem odstavku 49. člena se za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– izvajanje študijskega programa ali dela študijskega programa (vaje, predavanja, konzultacije) v kraju izven sedeža višje šole, če gre za takšno izvajanje,«.
Dosedanja tretja, četrta, peta, šesta, sedma in osma alineja postanejo četrta, peta, šesta, sedma, osma in deveta alineja.

V četrtem odstavku 50. člena se za besedama »pristojna zbornica« doda besedilo »ali združenje delodajalcev iz tega člena«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi pet, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Minister lahko na podlagi javnega natečaja določi zbornico ali združenje delodajalcev, da kot javno pooblastilo izvaja naslednje naloge:
– določanje podrobnejših pogojev za prostor in opremo ter mentorje,
– vodenje registra delodajalcev iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Javno pooblastilo se lahko podeli zbornici ali združenju delodajalcev, ki ob prijavi v postopek podelitve javnega pooblastila izpolnjuje naslednje pogoje:
– je reprezentativno telo v skladu z zakonom, ki ureja zbornice;
– deluje na področju zagotavljanja strokovnosti in kakovosti v posameznem poklicu ali na področju, ki ga pokriva;
– deluje na območju celotne države;
– ima usposobljene kadre in vzpostavljeno infrastrukturo za učinkovito izvajanje javnih pooblastil;
– poda izračun stroškov izvajanja javnih pooblastil.
(7) Minister izda odločbo o podelitvi javnega pooblastila v upravnem postopku, s katero zbornici ali združenju delodajalcev podeli pooblastilo za opravljanje vseh ali posameznih nalog iz petega odstavka tega člena. Odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(8) Pri izvajanju nalog iz tega člena zbornica ali združenje delodajalcev upošteva zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Izvajanje nalog, ki jih zbornica oziroma združenje delodajalcev opravlja kot javno pooblastilo, nadzira ministrstvo.
(9) Minister lahko podeljeno javno pooblastilo omeji ali odvzame, če ugotovi, da izvajalec ustrezno ne izpolnjuje dodeljenih javnih pooblastil. Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »iz četrtega odstavka tega člena«.

Za drugim odstavkom 52. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) S študijskim programom se lahko določijo število kreditnih točk in posamezne sestavine programa, ki jih mora študent pridobiti oziroma opraviti, da lahko napreduje v drugi letnik.«.

Za drugim odstavkom 58. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za ugotavljanje upravičenosti do vpisa v višješolski študij in koriščenja pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, se na podlagi enotne matične številke občana (EMŠO) pridobijo podatki iz evidenčnega in analitičnega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ.«.

Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 10.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in od 2.000 do 5.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki izobražujeta po javno veljavnih študijskih programih, čeprav šola ni vpisana v razvid (27. člen).
(2) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javno veljavni študijski program s predavatelji, ki niso imenovani v naziv v skladu z zakonom ali z neustreznimi strokovnimi delavci (33., 34. člen).
(3) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javno veljavni študijski program v neustreznih prostorih ali z neustrezno opremo (26. člen).
(4) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki kršita predpisane razpisno-vpisne postopke ali ne izvajata javno veljavnih študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi (27., 30., 31., 32. člen).«.

(1) Strokovni svet imenuje komisijo za akreditacijo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do imenovanja komisije za akreditacijo se opravljajo postopki akreditacije, imenovanja predavateljev v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Javni razpis za podelitev javnega pooblastila iz 50. člena zakona se izvede v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(1) Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov, ki jih je sprejel strokovni svet na 25. novembra 2005, minister, pristojen za višje strokovno izobraževanje, pa je dal k njim soglasje 30. marca 2006, se uporabljajo do sprejetja novih.
(2) Merila za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS, št. 1/09), ki jih je sprejel strokovni svet, veljajo do sprejetja novih.

(1) Podzakonski akti iz 4., 27. in 30. člena zakona se uskladijo s tem zakonom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Podzakonska akta iz 14. in 15. člena tega zakona mora minister sprejeti v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Šole, ki so bile vpisane v razvid do uveljavitve tega zakona, lahko izvajajo izobraževalno dejavnost do ponovne akreditacije. Postopki vpisa v razvid, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

(1) Predavatelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavni naziv predavatelj višje strokovne šole, lahko opravljajo izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona do izteka roka, do katerega imajo veljavni naziv.
(2) Knjižničarji, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje izobraževalnega dela, lahko to delo opravljajo še naprej.

Študent, ki se je vpisal v izobraževanje po študijskem programu, ki je bil sprejet pred letom 2008, ima pravico zaključiti izobraževanje po tem programu do konca leta 2014.

Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo pravico do rednega izobraževanja in uveljavljanja pravic iz statusa študenta, se lahko študent, ki ima ob uveljavitvi tega zakona status študenta izobražuje in konča izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.