Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja ministrica za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa parametre, vrste in obseg prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, metodologijo merjenja pretoka odpadnih voda, vrednotenje, vsebino poročila o opravljenih prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter način in obliko sporočanja podatkov o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda v skladu z:
– Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), (Direktiva 91/271/EGS),
– Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49), in
– Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(2) Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda.

(1) Ta pravilnik se uporablja za prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na industrijsko odpadno vodo, se uporabljajo tudi za prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih in izcednih voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, in za prve meritve in obratovalni monitoring tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki se v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, odstranjujejo z izpuščanjem v vode, razen če ta pravilnik določa drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. časovno sorazmerno vzorčenje je odvzem po količini enakih trenutnih vzorcev v enakomernih časovnih presledkih;
2. čistilna naprava je čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. emisijski faktor je emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4. hladilna odpadna voda je odpadna voda iz naprav za hlajenje;
5. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
6. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
7. izlužek je izlužek v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
8. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
9. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
11. kopalna sezona je kopalna sezona, kakor je določena s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
12. kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je mešanica enake količine najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v največ dveh urah v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut;
13. letni seštevek enot obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je letni seštevek enot obremenitve okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
14. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15. merilna negotovost je merilna negotovost v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;
16. mešanica odpadnih voda je mešanica odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17. mikrobiološki parametri so mikrobiološki parametri iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
18. naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
19. naprava za ravnanje z rudarskimi odpadki je naprava za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin ter obratovanju kamnolomov, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin;
20. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
21. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
22. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
23. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
24. odpadna voda je odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
25. posebni predpis je predpis, ki za posamezno vrsto objektov, naprav, posamezno onesnaževalo v odpadni vodi ali onesnaževala v odpadni vodi iz posameznih vrst naprav ali za posamezen del okolja ali posamezno območje, določeno kot degradirano okolje, mejne vrednosti emisije snovi, mejne vrednosti emisije toplote, vrednotenje emisije snovi ali toplote ali druga posamezna vprašanja glede emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda ureja drugače, kakor je urejeno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
26. posredno odvajanje je posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
27. prednostne nevarne snovi so prednostne nevarne snovi, določene s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
28. prednostne snovi so prednostne snovi, določene s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
29. pretočno sorazmerno vzorčenje je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode;
30. reprezentativni vzorec je mešanica več trenutnih vzorcev odpadne vode, odvzetih časovno ali pretočno sorazmerno na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od dveh in ne daljše od 24 ur;
31. skupna čistilna naprava je skupna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
32. trenutni vzorec je enkratni odvzem vzorca odpadne vode;
33. učinek čiščenja čistilne naprave je učinek čiščenja čistilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
34. večja sprememba v obratovanju naprave je večja sprememba v obratovanju naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
35. vplivno območje kopalne vode je vplivno območje kopalne vode v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
36. vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se zaradi analize odvzame na merilnem mestu v časovnem obdobju in na način, ki sta določena s tem pravilnikom;
37. zavezanec je povzročitelj obremenitve okolja, ki mora kot upravljavec naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali kot upravljavec odlagališča ali podzemnega skladišča v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih oziroma izcednih voda. Zavezanec je tudi povzročitelj obremenitve okolja, ki mora kot upravljavec naprave za proizvodnjo titanovega dioksida, ki odstranjuje tekoče odpadke z izpuščanjem v vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, izvajati prve meritve in obratovalni monitoring teh odpadkov, in izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, zagotavljati prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
38. znatno povečanje je znatno povečanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Izvedba prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obsega:
1. merjenje pretoka in temperature vodotoka;
2. merjenje pretoka odpadne vode med vzorčenjem;
3. vzorčenje odpadne vode;
4. merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem;
5. pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev;
6. kemijsko, biološko in ekotoksikološko analizo vzorca odpadne vode glede na osnovne in dodatne parametre ter mikrobiološko preskušanje vzorca;
7. vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal;
8 izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode za posamezni parameter, če je za emisijski faktor oziroma učinek čiščenja odpadne vode predpisana mejna vrednost;
9. izračun letnega seštevka enot obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če gre za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, in
10. izdelavo poročila o opravljenih meritvah v skladu z 20., 21. in 22. členom tega pravilnika.

(1) Osnovni parametri za industrijske odpadne vode ali mešanice odpadnih voda so temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) in biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)).
(2) Osnovni parametri za komunalno odpadno vodo so:
– neraztopljene snovi, KPK in BPK(5), če gre za komunalno odpadno vodo iz komunalne ali skupne čistilne naprave, in
– KPK in BPK(5), če gre za komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je osnovni parameter za hladilno odpadno vodo le temperatura, če:
– se za to hladilno odpadno vodo ne uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare ali vroče vode,
– ta hladilna odpadna voda ne vsebuje onesnaževal in
– se ta hladilna odpadna voda odvaja neposredno v površinsko ali posredno v podzemno vodo.

(1) Dodatni parametri za komunalno odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave, razen za komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave, so tisti parametri, za katere so s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, določene mejne vrednosti, oziroma za katere je v skladu s to uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa.
(2) Dodatni parametri za komunalno odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave so poleg parametrov iz prejšnjega odstavka tudi parametri, ki jih vsebuje industrijska odpadna voda, ki se čisti v skupni čistilni napravi, in za katere se določajo mejne vrednosti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Če se komunalna ali skupna čistilna naprava uvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006/ES), so dodatni parametri za komunalno odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave poleg parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi parametri, katerih letna emisija presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006/ES treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.
(4) Dodatni parameter za mešanico odpadnih voda je poleg parametrov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena tudi strupenost za vodne bolhe, če ta mešanica odpadnih voda vsebuje prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi in se odvaja v vode.
(5) Sprememba obsega meritev parametrov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, se določi na podlagi podatkov o:
– sestavi industrijske odpadne vode, ki se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi,
– ugotovljeni čezmerni obremenjenosti vodnega telega ali njegovega dela, v katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali mešanica odpadnih voda iz skupne čistilne naprave, v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, ali predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, komunalna odpadna voda ali mešanica odpadnih voda iz skupne čistilne naprave pa vsebuje parameter, ki je vzrok za tako obremenjenost,
– ugotovljeni slabi kakovosti kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, če gre za odvajanje odpadne vode v vodotok na vplivnem območju te kopalne vode, ali
– oceni, da bi emisija snovi ali toplote zaradi odvajanja odpadne vode iz te komunalne ali skupne čistilne naprave lahko povzročila znatno povečanje tega parametra v vodotoku.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena so mikrobiološki parametri dodatni parametri za komunalno odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave le, če je za to odpadno vodo predpisana dodatna obdelava.

(1) Dodatni parametri za industrijsko odpadno vodo so parametri, za katere so s posebnim predpisom določene mejne vrednosti.
(2) Dodatni parametri za izcedno vodo iz odlagališč odpadkov so poleg parametrov iz prejšnjega odstavka tudi prevodnost in parametri, za katere je iz ocene odpadkov razvidno, da se pojavljajo v izlužku odpadkov. Če ocene odpadkov ni na razpolago, se parametri, ki se pojavljajo v izlužku odpadkov, določijo v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, glede na vrsto odpadkov, ki se lahko odlagajo ali so odloženi na odlagališču, pri čemer se upoštevajo tudi lastnosti, zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke, v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(3) Dodatni parametri za industrijsko odpadno vodo iz naprave, v kateri poteka dejavnost, ki se razvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006/ES, so poleg parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi parametri, katerih letna emisija pri običajnem obratovanju naprave presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006/ES treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.
(4) Dodatni parameter za industrijsko odpadno vodo je poleg parametrov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena tudi strupenost za vodne bolhe, če ta industrijska odpadna voda vsebuje prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi in se odvaja v vode.
(5) Dodatni parametri za biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo iz dejavnosti iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, so poleg parametrov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi mikrobiološki parametri, če je predpisana dodatna obdelava te industrijske odpadne vode.
(6) Sprememba obsega meritev parametrov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, se določi na podlagi podatkov iz druge, tretje in četrte alineje petega odstavka prejšnjega člena.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dodatni parametri za industrijsko odpadno vodo, za katero parametri niso določeni s posebnim predpisom, določijo na podlagi predloga, ki ga izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Če v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, za obratovanje naprave okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti, dodatne parametre za industrijsko odpadno vodo določi pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode.

(1) Prve meritve odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: prve meritve) vključujejo merjenje:
– osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode,
– pretoka odpadne vode med vzorčenjem na merilnem mestu na iztoku iz naprave, če so te meritve predpisane, ter
– pretoka in temperature vodotoka, v katerega se odvajajo odpadne vode, če so te meritve predpisane.
(2) Pri prvih meritvah odpadne vode iz komunalne ali skupne čistilno naprave, razen iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE), se izvedejo tudi meritve na merilnem mestu na vtoku v to napravo, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadne vode.
(3) Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo za:
– parametra KPK in BPK(5), če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE,
– parameter KPK, če gre za malo komunalno čistilno napravo, in
– parametra celotni dušik in celotni fosfor, če se ta parametra merita na merilnem mestu na iztoku iz naprave.

(1) Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave in po vsaki večji spremembi v obratovanju naprave.
(2) Prve meritve se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če je za gradnjo, rekonstrukcijo ali večjo spremembo naprave iz prejšnjega odstavka predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Če v postopku izdaje uporabnega dovoljenja poskusno obratovanje naprave ni določeno ali če za gradnjo, rekonstrukcijo ali večjo spremembo naprave iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se prve meritve izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu naprave.
(3) Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih, ki niso krajši od desetih dni, in v času, ko je naprava polno obremenjena. Če v napravi potekajo različni tehnološki postopki, morajo biti prve meritve izvedene med tehnološkim postopkom, ki povzroča največje emisije snovi ali toplote v vode.
(4) Med izvajanjem prvih meritev mikrobioloških parametrov se mora izvajati dodatna obdelava odpadne vode.

(1) Število meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ter veljata za vse osnovne in dodatne parametre, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(2) Število meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na vtoku v napravo iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(3) Število meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na iztoku iz naprave, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, se določita na podlagi preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(4) Če rezultat posamezne meritve kateregakoli parametra, razen mikrobioloških parametrov, presega predpisano mejno vrednost, je treba meritev ponoviti v celotnem obsegu parametrov. Meritev, ki zahteva ponovitev, se ne šteje za meritev iz prvega odstavka tega člena oziroma prejšnjega odstavka.
(5) Za določitev števila meritev in časa vzorčenja iz prvega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, določeni v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane čistilne naprave, za določitev števila meritev in časa vzorčenja iz tretjega odstavka tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določeni v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane naprave.

(1) Obratovalni monitoring odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring) vključuje izvedbo:
– trajnih meritev pretoka in temperature odpadne vode, trajnih meritev drugih parametrov odpadne vode, če so te predpisane, ter trajnih meritev pretoka in temperature vodotoka, v katerega se odvajajo odpadne vode, če so te meritve predpisane,
– občasnih meritev osnovnih parametrov v skladu s 5. členom tega pravilnika in dodatnih parametrov v skladu s 6. oziroma 7. členom tega pravilnika ter pretoka odpadne vode med vzorčenjem.
(2) Trajne meritve pretoka odpadne vode iz prve alineje prejšnjega odstavka morajo biti izvedene tako, da se zagotovijo podatki o:
– letni količini odpadne vode,
– največjem šesturnem povprečnem pretoku odpadne vode,
– največji dnevni količini odpadne vode,
– količini odpadne vode in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med vzorčenjem odpadne vode.
(3) Trajne meritve temperature odpadne vode iz prve alineje prvega odstavka tega člena morajo biti izvedene tako, da se iz njihovih rezultatov lahko izračunajo dnevne povprečne vrednosti emisijskih deležev oddane toplote.
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena pretoka odpadne vode med vzorčenjem ni treba meriti, če:
– je letna količina industrijske odpadne vode na merilnem mestu manjša od 12.000 m3 in majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja teh meritev ali
– gre za malo komunalno čistilno napravo, pri kateri majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja teh meritev.
(5) Za poročilo o meritvah emisij snovi, ki je sestavni del vloge za izdajo, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja oziroma vloge za spremembo programa obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je poleg meritev iz prvega odstavka tega člena treba izvesti tudi meritve emisij snovi, ki zadevajo spremembe programa obratovalnega monitoringa. Pogostost meritev teh snovi se določi v skladu s:
– prejšnjim členom, če gre za vlogo za zmanjšanje obsega meritev, ali
– 13. členom tega pravilnika, če gre za vlogo za zmanjšano pogostost meritev.
(6) Pri občasnih meritvah odpadne vode iz komunalne ali skupne čistilne naprave, razen iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvedejo tudi meritve parametrov iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika na merilnem mestu na vtoku v to napravo, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadne vode.

(1) Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje celotno koledarsko leto.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati, ko je naprava v obratovalnem stanju, značilnem za obdobje med zaporednima občasnima meritvama.

(1) Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na merilnem mestu na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave se določita glede na njeno zmogljivost na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika. Za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja se uporabijo podatki o zmogljivosti komunalne ali skupne čistilne naprave, določeni v projektni dokumentaciji te naprave.
(2) Ne glede na pogostost občasnih meritev iz preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika je letna pogostost občasnih meritev za komunalno ali skupno čistilno napravo, ki je v preteklem koledarskem letu čezmerno obremenjevala okolje:
– 12 meritev za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE,
– štiri meritve za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 1.000 PE in manjšo od 2.000 PE, in
– dve meritvi za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 1.000 PE.
(3) Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na merilnem mestu na vtoku v napravo iz šestega odstavka 11. člena tega pravilnika se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za preskušanje mikrobioloških parametrov namesto reprezentativnega vzorca odvzame trenutni vzorec komunalne odpadne vode, mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave ali biološko razgradljive industrijske odpadne vode, za katero je predpisana dodatna obdelava, preskušanje pa se izvaja samo v kopalni sezoni s pogostostjo:
– enega preskušanja, če je za vzorčenje te odpadne vode predpisana letna pogostost meritev, manjša od 12, ali
– enega preskušanja v vsakem koledarskem mesecu kopalne sezone, če je za vzorčenje te odpadne vode predpisana letna pogostost meritev, enaka ali večja od 12.
(5) Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode na merilnem mestu na iztoku iz naprave, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, se določita glede na letno količino industrijske odpadne vode na podlagi preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika. Za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja se uporabijo podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določeni v projektni dokumentaciji te naprave.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se za preskušanje mikrobioloških parametrov namesto reprezentativnega vzorca odvzame trenutni vzorec, preskušanje pa se izvaja samo v kopalni sezoni s pogostostjo iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Letna pogostost občasnih meritev iz petega odstavka tega člena velja tudi za napravo, ki obratuje sezonsko ali s prekinitvami, pri čemer se morajo meritve namesto v koledarskem letu časovno enakomerno razporediti v obdobju njenega obratovanja.

(1) Merilno mesto za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: merilno mesto) mora biti urejeno tako, da je:
1. lahko dostopno (peš ali z avtomobilom) in očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno,
2. zavarovano pred poplavo, plazom ali cestnim prometom,
3. pri daljših časovnih meritvah zaradi varnosti merilne opreme urejeno v ograjenem prostoru,
4. izbrano v takšni oddaljenosti od iztoka v vodno telo ali javno kanalizacijo, da se prepreči popačenje rezultatov zaradi morebitne povratne vode iz odvodnika,
5. oblikovano in opremljeno tako, da je:
– zaradi varnosti izvajalca meritev zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu jaška za delo dveh oseb, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha,
– omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve,
– za meritev pretoka zagotovljen laminarni tok; za zagotavljanje tega mora biti dolžina ravnega dela dotočne cevi pred merilnim mestom vsaj 10-kratnik premera te cevi,
– na merilnem mestu zagotovljena globina odpadne vode najmanj pet cm, da se omogoči uporaba potopne merilne sonde.
(2) Merilno mesto mora ustrezati tudi zahtevam iz standardov za uporabljene merilne metode iz 17. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za posamezno napravo lahko uporablja merilno mesto, ki ne ustreza pogojem iz prvega in drugega odstavka tega člena, če:
– ureditev merilnega mesta v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena zaradi posebnega načina odvajanja odpadne vode (npr. zaradi šaržnega izpusta) tehnično ni upravičena in je mogoče z meritvami zagotoviti, da rezultati meritev nimajo višjih merilnih negotovosti kakor meritve, izvedene na merilnem mestu, urejenem v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena,
– gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali
– gre za zadrževalnik padavinske odpadne vode.

(1) Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali s samodejnimi vzorčevalniki.
(2) Na merilnem mestu na iztoku odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen šesturni reprezentativni vzorec, se vzorčenje izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem odpadne vode, čas vzorčenja pa se lahko podaljša.
(3) Na merilnem mestu na iztoku industrijske odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen 24-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko skrajša:
– na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kakor 85 odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz te naprave ali
– na šesturni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kakor 75 odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz te naprave.
(4) Na merilnem mestu na iztoku industrijske odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen reprezentativni vzorec, se lahko namesto reprezentativnega vzorca odvzame kvalificirani trenutni vzorec, če:
– se več kakor 85 odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine industrijske odpadne vode iz naprave, odvede v manj kakor štirih urah v katerem koli obdobju dneva in se kvalificirani trenutni vzorec odvzame v tem času ali
– je zadrževalni čas industrijske odpadne vode daljši od 24 ur.
(5) Če se industrijska odpadna voda odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način in čas praznjenja ni daljši od 24 ur, se namesto reprezentativnega vzorca odvzame kvalificirani trenutni vzorec iz naprave ali izravnalnega bazena pred praznjenjem.
(6) Pri ravnanju s trenutnim vzorcem za mikrobiološko preskušanje odpadne vode je treba upoštevati pravila o ravnanju z vzorci za tako preskušanje iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.

(1) Če je za odpadno vodo iz komunalne ali skupne čistilne naprave s tem pravilnikom določen 24-urni reprezentativni vzorec, se pri vzorčenju upošteva čas zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi.
(2) Če je za odpadno vodo iz komunalne ali skupne čistilne naprave s tem pravilnikom določen čas vzorčenja, krajši od 24 ur, se pri vzorčenju upošteva čas zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi le, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ugotovi, da to vpliva na izračun učinka čiščenja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri vzorčenju časa zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi ni treba upoštevati, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ugotovi, da za posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo upoštevanje časa zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi ne vpliva na izračun učinka čiščenja.

(1) Za meritve pretoka odpadne vode med vzorčenjem se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za vzorčenje, pripravo homogeniziranega vzorca in njegovo konzerviranje, shranjevanje in ravnanje z vzorcem, za meritve temperature in pH-vrednosti ter analize vzorca odpadne vode se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge 2 tega pravilnika.
(3) Za meritve iz prvega odstavka tega člena, za vzorčenje, pripravo homogeniziranega vzorca in njegovo konzerviranje, shranjevanje in ravnanje z vzorcem ter za meritve in analize iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, za katere je pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz priloge 2 tega pravilnika.
(4) Za merjenje posameznega parametra odpadne vode iz priloge 2 tega pravilnika se lahko uporabljajo le metode:
– ki so validirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim mednarodno priznanim standardom in
– pri uporabi katerih je meja zaznavnosti vsaj desetkrat nižja od mejne vrednosti, določene za ta parameter.
(5) Določba druge alineje prejšnjega odstavka se ne uporablja za merjenje strupenosti za vodne bolhe in usedljivih snovi.
(6) Kadar je vodno telo, v katero se odvaja odpadna voda, čezmerno obremenjeno v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, ali predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, se za merjenje parametra, ki je vzrok za tako obremenjenost, lahko uporabljajo le tiste metode, pri uporabi katerih meja zaznavnosti ne presega okoljskega standarda kakovosti za ta parameter v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, oziroma predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(7) Analiza homogenega vzorca in določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 2 tega pravilnika posebej označeni.
(8) Za preskušanje mikrobioloških parametrov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.

(1) Povprečna vrednost parametra odpadne vode, razen za mikrobiološke parametre in temperaturo, pH-vrednost, biološko razgradljivost in obarvanost, se v posameznem obdobju merjenja izračuna kot povprečna vrednost iz rezultatov vseh opravljenih meritev v skladu s prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za parametra biološka razgradljivost in obarvanost se povprečna vrednost izračuna kot aritmetična sredina rezultatov vseh opravljenih meritev.
(3) Za parametra temperaturo in pH-vrednost ter za mikrobiološke parametre se povprečna vrednost ne izračunava.

(1) Če so za posamezno napravo predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, se letna količina odpadne vode ugotavlja neposredno iz rezultatov meritev na merilnem mestu na iztoku iz take naprave.
(2) Če trajne meritve pretoka odpadne vode niso predpisane, se letna količina odpadne vode oceni v skladu z navodilom iz 4. točke priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, iz podatkov o:
– porabi vode,
– ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po obravnavanem iztoku, in
– prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri šaržni obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovega praznjenja.
(3) Letna količina odpadne vode se ugotavlja za koledarsko leto, na katero se nanašajo meritve obratovalnega monitoringa.

(1) Pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa mora o opravljenih prvih meritvah izdelati poročilo o opravljenih prvih meritvah (v nadaljnjem besedilu: poročilo o prvih meritvah), razen za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Poročilo o prvih meritvah vsebuje podatke iz priloge 4 tega pravilnika in se izdela v skladu z navodilom iz priloge 4 tega pravilnika. Podatki iz 7., 8. in 9. točke 4. člena tega pravilnika se v poročilu o prvih meritvah prikažejo za vsako merilno mesto posebej, razen za emisijski delež oddane toplote in let­ne količine onesnaževal, ki se prikažejo za celotno napravo.
(3) Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti v elektronski obliki ministrstvu najpozneje 30 dni po tem, ko so opravljene meritve, na obrazcih, ki so objavljeni na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(4) Rezultate prvih meritev za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, kadar se te izvedejo, izvajalec javne službe vnese v obrazec za poročanje o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa mora o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah za vsako koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring izvaja, izdelati poročilo o opravljenih občasnih in trajnih meritvah (v nadaljnjem besedilu: poročilo o občasnih ali trajnih meritvah).
(2) Poročilo o občasnih in trajnih meritvah vsebuje podatke iz priloge 4 tega pravilnika in se izdela v skladu z navodilom iz priloge 4 tega pravilnika. Podatki iz 7., 8. in 9. točke 4. člena tega pravilnika se v poročilu o opravljenih občasnih in trajnih meritvah prikažejo za vsako merilno mesto posebej, razen za emisijski delež oddane toplote in letne količine onesnaževal, ki se prikažejo za celotno napravo.
(3) Poročilo o občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec predložiti v elektronski obliki ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca za preteklo leto, razen za:
– komunalne in skupne čistilne naprave, za katere je treba poročilo za leto, v katerem so se meritve izvajale, predložiti najpozneje do 31. januarja naslednjega leta, in
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za katere se v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto izvedbe obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja.
(4) Poročilo o občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec predložiti na obrazcih, ki so objavljeni na spletnih straneh agencije.

(1) Če agencija pri pregledu poročila o opravljenih prvih meritvah ali poročila o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah ugotovi nepravilnosti, o tem obvesti pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa in pozove zavezanca, da predloži popravljeno poročilo.
(2) Popravljeno poročilo iz prejšnjega odstavka mora zavezanec predložiti v elektronski obliki najpozneje v 15 dneh od prejema poziva agencije na obrazcih, ki so objavljeni na spletnih straneh agencije, iz:
– tretjega odstavka 20. člena tega pravilnika, če gre za popravljeno poročilo o prvih meritvah, in
– četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika, če gre za popravljeno poročilo o občasnih in trajnih meritvah.
(3) Ne glede na rok za posredovanje popravljenega poročila iz prejšnjega odstavka mora zavezanec popravljeno poročilo predložiti najpozneje v 30 dneh od prejema poziva agencije, če gre za popravke, ki ne vplivajo na izračun letnega seštevka enot obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
(4) Če zavezanec ne predloži popravljenega poročila v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da poročila ni predložil.

Poročilo iz 20., 21. in 22. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

(1) Agencija objavi rezultate meritev obratovalnega monitoringa odpadnih voda na spletnih straneh agencije.
(2) Rezultati meritev obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti:
1. tip iztoka:
– iztok v kanalizacijo, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo,
– iztok v kanalizacijo, ki se ne zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo,
– iztok v vodotok,
– iztok v ali na tla (ponikanje),
2. podatek o sprejemni vodi ali čistilni napravi, na katero se odvaja odpadna voda:
– šifra in ime vodnega telesa površinske vode ter ime vodotoka,
– šifra in ime vodnega telesa podzemne vode ter navedba, da gre za ponikanje,
– šifra in ime komunalne ali skupne čistilne naprave, na katero se odvaja odpadna voda,
3. parametri, ki so predmet meritev,
4. rezultati meritev emisij snovi v vode, po posameznih merilnih mestih:
– letna količina odpadne vode,
– povprečna vrednost emisije posameznega parametra,
– letna količina emisije posameznega parametra,
– podatek, ali je naprava čezmerno obremenjevala okolje ali ne, po posameznih parametrih,
5. leto izvajanja meritev.

(1) Ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave, ki se v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, izdela namesto prvih meritev ali meritev obratovalnega monitoringa komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izdela na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, v skladu s prilogo 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Pri izdelavi ocene obratovanja iz prejšnjega odstavka, ki se izdela namesto meritev obratovalnega monitoringa komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se upoštevajo rezultati prvih meritev, če so te meritve predpisane.

(1) Ne glede na četrti odstavek 11. člena, peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se letna pogostost občasnih meritev na merilnem mestu na iztoku iz odlagališča odpadkov določi na podlagi preglednice 3 iz priloge 1 tega pravilnika.
(2) Ne glede na peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se meritve in analize izcedne vode izvede na podlagi 24-urnega reprezentativnega vzorca.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča določi drugačen čas vzorčenja reprezentativnega vzorca izcedne vode, če pretok izcedne vode ni enakomeren ali se prekinja, vendar tako, da je zagotovljena reprezentativnost vzorca izcedne vode.

Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za prve meritve in obratovalni monitoring izcednih in odpadnih voda iz naprav za ravnanje z rudarskimi odpadki.

(1) Ne glede na četrti odstavek 11. člena, peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se letna pogostost občasnih meritev odpadne vode, ki nastane pri čiščenju odpadnih plinov iz sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, na merilnem mestu na iztoku iz naprave določi na podlagi preglednice 4 iz priloge 1 tega pravilnika.
(2) Ne glede na peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se meritve in analize odpadne vode iz prejšnjega odstavka izvedejo na podlagi 24-urnega reprezentativnega vzorca, ki se pridobi s pretočno sorazmernim vzorčenjem.

(1) Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, če izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(2) Če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka vloži vlogo za razširitev ali drugo spremembo pooblastila, se izda novo pooblastilo, in sicer za obseg parametrov glede na veljavno pooblastilo in zahtevo pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa za razširitev oziroma drugo spremembo pooblastila, če izvajalec obratovalnega monitoringa izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.

(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1. ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje postopkov vzorčenja odpadne vode in merjenja pretoka odpadne vode med vzorčenjem ter izvajanje merjenja oziroma preskušanja vseh osnovnih parametrov iz tega pravilnika po metodah iz 17. člena tega pravilnika,
2. ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje preskušanja dodatnih parametrov iz tega pravilnika po metodah iz 17. člena tega pravilnika v obsegu, za katerega zaprosi za pooblastilo, razen parametrov, za katere je v prilogi 2 tega pravilnika označeno, da akreditacija ni potrebna,
3. ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, če gre za izvajanje preskušanja parametrov, za katere akreditacija ni potrebna, in
4. z najmanj tremi obstoječimi referencami (npr. izdelana strokovna študija s področja emisij snovi pri odvajanju odpadnih voda, potrdilo o udeležbi na izobraževanju, ki se nanaša na področje odvajanja odpadnih voda ipd.) izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:
– vrednotenje emisij snovi pri odvajanju odpadnih voda in
– ocenjevanje vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode.
(2) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka lahko oseba iz prejšnjega odstavka usposobljenost za izvajanje preskušanja posameznih dodatnih parametrov izkazuje s sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:
1. ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje preskušanja parametrov iz podizvajalske pogodbe, razen parametrov, za katere je v prilogi 2 tega pravilnika označeno, da akreditacija ni potrebna, in
2. ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, če gre za izvajanje preskušanja parametrov, za katere akreditacija ni potrebna.

(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena je seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z navedenega področja v zadnjih štirih letih.
(3) Dokazila iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.
(4) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena morajo biti vlogi za pridobitev pooblastila priložena dokazila in podizvajalska pogodba iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa:
– več kakor dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih organizira za to usposobljeni izvajalec,
– več kakor dvakrat ne izvede prvih meritev ali meritev obratovalnega monitoringa v skladu z 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15. ali 17. členom tega pravilnika,
– več kakor dvakrat ne izvede izračuna povprečne vrednosti v skladu z 18. členom tega pravilnika in izračuna na poziv agencije ne popravi,
– več kakor dvakrat ne izdela poročila o prvih meritvah ali poročila o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah v skladu z 20. oziroma 21. členom tega pravilnika in ga na poziv agencije ne popravi,
– več kakor dvakrat ne izvede vrednotenja emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračuna letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal ali vrednotenja čezmernega obremenjevanja v skladu s predpisanim načinom vrednotenja emisije in ugotavljanja čezmernega obremenjevanja in vrednotenja na poziv agencije ne popravi, ali
– več kakor dvakrat ne oceni vpliva emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode na predpisani način in ocene na poziv agencije ne popravi.

(1) Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa na podlagi Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11), lahko opravljajo prve meritve in obratovalni monitoring v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila in se v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa vpišejo po uradni dolžnosti.
(2) Postopki za pridobitev, podaljšanje ali spremembo pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.
(3) Za merilna mesta na iztokih, kjer zaradi tehnične neizvedljivosti niso na voljo meritve pretoka oziroma količine odpadne vode, ki se odvede med vzorčenjem, se v poročilu iz 20. člena oziroma 21. člena tega pravilnika za leto 2014 povprečna vrednost izmerjenih vrednosti iz 18. člena tega pravilnika izračuna kot aritmetična sredina izmerjenih vrednosti.
(4) Obrazec in navodilo za izdelavo ocene obratovanja iz priloge 6 in priloge 7 tega pravilnika se začneta uporabljati ob pripravi prve naslednje ocene obratovanja po uveljavitvi tega pravilnika glede na predpisano pogostost iz preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(5) Agencija zagotovi sporočanje podatkov javnosti v skladu s 24. členom tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2015.
(6) Preglednica 1 iz priloge 1 tega pravilnika se glede pogostosti občasnih meritev za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 in manjšo od 2.000 PE, začne uporabljati 1. januarja 2016.
(7) Do roka iz prejšnjega odstavka je pogostost občasnih meritev:
– dve meritvi vsako tretje leto, če gre za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 200 PE,
– dve meritvi vsako drugo leto, če gre za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 200 PE in manjšo od 1.000 PE, in
– dve meritvi vsako leto, če gre za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 1.000 PE in manjšo od 2.000 PE.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11) in
– Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (Uradni list RS, št. 1/01, 106/01 in 13/04).

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2015.