Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) ministrica za zdravje izdaja
o službi nujne medicinske pomoči
(1) Ta pravilnik ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: služba NMP), vključno z zagotavljanjem zdravstvenega varstva udeležencem in drugim osebam na prireditvah in shodih v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja (v nadaljnjem besedilu: prireditve).
(2) Zagotavljanje in financiranje službe NMP v turističnih območjih, kot jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04 in 57/12), se ureja s posebnim dogovorom med izvajalcem turistične dejavnosti oziroma lokalno skupnostjo in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje službe NMP v skladu s tem pravilnikom.
(3) Služba NMP zagotavlja tudi nujno medicinsko pomoč za otroke in mladostnike.
(4) Lokacijo in organizacijo dispečerske službe zdravstva ureja poseben predpis.
(5) Izvajanje službe NMP s helikopterjem ureja poseben predpis.
(1) Služba NMP je sestavni del mreže javne zdravstvene službe in je organizirana za zagotavljanje nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: NMP) in nujnih prevozov poškodovanih in obolelih oseb (v nadaljnjem besedilu: pacientov) na območju Republike Slovenije.
(2) Služba NMP je služba zdravstvene dejavnosti, ki obsega zunajbolnišnični in bolnišnični del in jo pojmujemo kot zaključeno celoto v okviru mreže službe NMP, ki je na podlagi meril iz tega pravilnika opredeljena v Prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Služba NMP v primeru naravnih ali drugih množičnih nesreč zagotavlja NMP v skladu s smernicami, ki urejajo delovanje v primeru množičnih nesreč.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. Avtomatski zunanji defibrilator (v nadaljnjem besedilu: AED) je naprava, ki se uporablja za ukrepanje ob srčnem zastoju in jo lahko uporabljajo tudi laiki in prvi posredovalci.
2. Dežurna služba (v nadaljnjem besedilu: DS) je oblika zagotavljanja zdravstvenega varstva, ki se organizira s kombinacijo naslednjih oblik dela: redno delo, delo izven rednega delovnega časa, dežurstvo in kot oblika pripravljenosti v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika.
3. Dispečerska služba zdravstva je služba, ki je sestavni del službe NMP in koordinira delo vseh, ki se vključujejo in izvajajo NMP ali prevoze pacientov.
4. Gorska reševalna služba (v nadaljnjem besedilu: GRS) izvaja zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ali drugem težko dostopnem terenu ter v primeru naravnih in drugih nesreč.
5. Izvajalec službe NMP je javni zdravstveni zavod, ki službo NMP izvaja v organizacijski obliki urgentnega centra (v nadaljnjem besedilu: UC), satelitskega urgentnega centra (v nadaljnjem besedilu: SUC) in mobilne enote na terenu.
6. Izvozni čas mobilne enote NMP je čas od začetka aktivacije s strani dispečerske službe zdravstva do dejanskega izvoza mobilne enote NMP.
7. Mobilna enota je ekipa reanimobila (v nadaljnjem besedilu: MoE REA) ali nujnega reševalnega vozila (v nadaljnjem besedilu: MoE NRV), ki obravnava paciente na terenu. Organizirana je lahko kot posebna enota službe NMP v okviru UC in zunajbolnišničnega dela službe NMP.
8. Motorno kolo za NMP je motorno kolo z ustrezno opremo, ki ga uporablja osebje NMP za hiter prihod na mesto dogodka.
9. NMP pomeni izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi v kratkem vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta.
10. Nujni prevoz je prevoz pacienta, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožen ali pri katerem bi glede na zdravstveno stanje do takšne ogroženosti lahko v kratkem prišlo oziroma prevoz pacienta zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ali poškodbe, ki zahteva čimprejšnji pregled pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Nujni prevoz se opravi z reanimobilom ali nujnim reševalnim vozilom. Izjemoma se lahko nujni prevoz opravi tudi z nenujnim reševalnim vozilom.
11. Nujno reševalno vozilo (v nadaljnjem besedilu: NRV) je reševalno vozilo za nujne prevoze pacientov.
12. Ortopedski tehnolog – mavčar je zdravstveni delavec, ki sodeluje pri zdravljenju pacientov s težavami mišično-skeletnega sistema in jim z ortopedskimi pripomočki omogoči imobilizacijo, mobilizacijo, previtje ali podporo prizadetega dela telesa.
13. Prvi posredovalec je posameznik, ki praviloma nima zdravstvene izobrazbe in se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe NMP in je vključen v sistem t. i. tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje.
14. Povprečni dostopni čas je povprečni čas dostopa vseh nujnih intervencij, ki ga posamezna mobilna enota NMP doseže v določenem časovnem obdobju.
15. Reanimobil je reševalno vozilo za nujne intervencije z zdravnikom.
16. Redni program zdravstvene dejavnosti je zagotavljanje zdravstvenih storitev v okviru pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS).
17. SUC je izvajalec zunajbolnišničnega dela službe NMP ter je strokovno in organizacijsko vezan na UC, ki deluje na njegovem območju. SUC se organizira, kjer zaradi oddaljenosti in dostopnega časa ni mogoče organizirati izvajanje NMP v okviru UC.
18. Triažaje postopek, s katerim se oceni nujnost zdravstvenega stanja pacienta in se pacienta razvrsti glede na potrebo po začetku zdravstvene oskrbe. Triaža v UC in SUC se izvaja na osnovi odločitvenega modela Manchesterskega triažnega sistema.
19. UC je izvajalec bolnišničnega in zunajbolnišničnega dela službe NMP.
20. Vozilo urgentnega zdravnika(v nadaljnjem besedilu: VUZ) je vozilo, ki se uporablja za prevoz zdravnika in zdravstvenega delavca.
21. Zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah pomeni izvajanje NMP oziroma ukrepov za zagotovitev varstva in zdravja ljudi na prireditvah. Izvajalci zdravstvenega varstva na prireditvah so izvajalci službe NMP in druge pravne ali fizične osebe, ki so usposobljene za izvajanje NMP v skladu z zahtevami tega pravilnika.
22. Zdravstveni reševalec je oseba, ki ima pridobljeno ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo »Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka« v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
II. ORGANIZACIJA IN NAČIN IZVAJANJA SLUŽBE NMP
(organiziranost službe NMP)
(1) Na zunajbolnišnični ravni zdravstvene dejavnosti se v primerih, kjer zaradi oddaljenosti in dostopnega časa ni mogoče organizirati izvajanje NMP v okviru UC, služba NMP izvaja v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika.
(2) Na bolnišnični ravni zdravstvene dejavnosti se izvaja služba NMP v UC. V sklopu UC deluje šest notranjih organizacijskih enot:
– Triaža in administrativni sprejem,
– Enota za poškodbe,
– Enota za bolezni,
– Enota za hitre preglede,
– Enota za opazovanje in nadzor,
– Mobilne enote NMP.
(3) Razvrstitev mobilnih enot iz prvega in drugega odstavka tega člena je v Prilogi 1 tega pravilnika.
(dejavnost Centra za zastrupitve)
Center za zastrupitve je organiziran v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Poleg osnovne dejavnosti zdravljenja v primerih zastrupitev opravlja še 24-urno posvetovalno-informacijsko službo in druge naloge, ki jih določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1) Služba NMP se izvaja v skladu z mrežo enot NMP, ki je v Prilogi 1 tega pravilnika, vse dni v letu, in sicer 24 ur dnevno in se organizira v obliki rednega dela, dela izven rednega delovnega časa, dežurstva in kot oblika pripravljenosti. Zdravniki v DS se na poziv dispečerske službe zdravstva vključujejo v mobilno enoto v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika.
(2) V zunajbolnišnično službo NMP se v okviru SUC in MoE REA v okviru rednega dela vključujeta:
– zdravnik specialist urgentne medicine in
– zdravnik specialist družinske oziroma splošne medicine z ustreznimi znanji in usposobljenostjo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika.
(3) Za izvajanje zunajbolnišnične službe NMP na terenu se lahko vključijo tudi ostali zdravniki, ki so usposobljeni za izvajanje NMP, v skladu s Prilogo 2 tega pravilnika.
(4) V bolnišnično službo NMP v okviru UC se vključujeta:
– zdravnik specialist urgentne medicine in
– zdravnik drugih specialnosti glede na organizacijo in obseg dejavnosti v bolnišnici.
(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena se v sklopu izvajanja dejavnosti Enote za hitre preglede v okviru UC in v sklopu dodatnih ekip DS vključujejo vsi zdravniki, ki opravljajo javno zdravstveno službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, v skladu z mrežo službe NMP in v skladu s svojo specializacijo.
(6) V službo NMP se vključujejo zdravstveni delavci s področja zdravstvene nege, ki za delo v zunajbolnišnični NMP izpolnjujejo pogoje iz Priloge 2 tega pravilnika.
(1) UC in SUC vodi zdravnik specialist iz prejšnjega člena, ki ima najmanj pet let samostojnega dela na področju NMP.
(2) Podrobnejši pogoji in način imenovanja organov vodenja SUC in UC se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda.
(1) Mreža službe NMP iz Priloge 1 tega pravilnika se oblikuje na podlagi strokovno utemeljenih meril in razvoja dejavnosti NMP tako, da je v primeru nujnih intervencij omogočena dosegljivost večine prebivalcev včim krajšem dostopnem času.
(2) Dostopni čas iz prejšnjega odstavka je povprečni dostopni čas mobilne enote NMP, ki ne sme presegati 15 minut, pri čemer izvozni čas ne presega 1 minute od aktivacije mobilne enote NMP s strani dispečerske službe zdravstva.
(3) Mreža službe NMP se organizira na podlagi enakih meril za območje države, pri čemer se za zunajbolnišnični del upošteva:
– število in demografska struktura prebivalcev,
– geografske in prometne razmere,
– teritorialna oddaljenost do UC in
– potrebe prebivalstva, ki se odražajo v kazalnikih zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva ter številu opravljenih intervencij in pregledov, po podatkih dispečerske službe zdravstva in poročilih izvajalcev službe NMP.
(4) Mreža službe NMP se vsako drugo leto do 31. marca na novo opredeli, pri čemer se upoštevajo:
– podatki dispečerske službe zdravstva o nujnih intervencijah mobilnih enot NMP,
– poročila izvajalcev službe NMP,
– podatki ZZZS,
– analize neželenih dogodkov v službi NMP,
– ugotovitve rednih in izrednih nadzorov na področju NMP.
(sestava ekip za izvajanje službe NMP)
Ekipe za izvajanje službe NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za izvajanje NMP, in sicer:
1. Ekipa v reanimobilu:
– zdravnik iz 6. člena tega pravilnika,
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika in
– zdravstveni reševalec z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika.
2. Ekipa v NRV:
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika in
– zdravstveni reševalec z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika.
3. Ekipa v HNMP:
– zdravnik iz 6. člena tega pravilnika,
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika.
4. Ekipa motornega kolesa za NMP:
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika.
5. Ekipa v SUC:
– zdravnik iz 6. člena tega pravilnika,
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika,
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji s področja triaže in
– zdravstveni reševalec z dodatnimi znanji iz Priloge 2 tega pravilnika.
6. Ekipa v UC:
– zdravnik iz 6. člena tega pravilnika,
– diplomirani zdravstvenik,
– diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji s področja triaže,
– zdravstveni tehnik,
– ortopedski tehnolog – mavčar,
– bolničar – negovalec in
– drugi zdravstveni delavci glede na obseg dejavnosti pri izvajalcu službe NMP.
(Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino)
Za reševanje strokovnih vprašanj s področja NMP je pristojen Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino (v nadaljnjem besedilu: RSK za urgentno medicino).
(spremljanje in koordinacija nalog s področja sistema NMP)
Za namene izvajanja dejavnosti, nadzora, spremljanja in koordinacije nalog na področju NMP se na Ministrstvu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oblikuje notranja organizacijska enota, neposredno odgovorna ministru.
III. NALOGE IN DELOVANJE SLUŽBE NMP
(območje odgovornosti izvajalcev službe NMP)
(1) Območje odgovornosti UC je določeno na podlagi teritorialnega območja izvajalca službe NMP.
(2) Območje odgovornosti SUC je določeno z mrežo NMP, ki je v Prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Mobilna enota primarno intervenira na območju odgovornosti izvajalca službe NMP v skladu z mrežo NMP. Ne glede na prejšnji stavek lahko mobilna enota intervenira tudi na vseh drugih območjih, kamor jo napoti dispečerska služba zdravstva.
(način organizacije službe NMP na območju UC)
(1) UC je nosilec odgovornosti za organizacijo nemotenega dela službe NMP na svojem območju.
(2) Zdravstveni delavci, ki delujejo v zunajbolnišnični službi NMP, se vključujejo v delo UC na svojem območju v skladu z usposobljenostjo, pridobljeno na podlagi določb tega pravilnika in sklenjenega sporazuma med izvajalci službe NMP.
(1) Naloga mobilne enote je, da v najkrajšem možnem času začne nuditi NMP pacientu, ga oskrbi za nujni prevoz in ga, če je to potrebno, v najkrajšem možnem času prepelje v SUC ali UC.
(2) Odločitve o posredovanju in vsakokratni sestavi mobilne enote za izvedbo posredovanja na podlagi prejetih informacij in pravil stroke sprejme dispečerska služba zdravstva.
(3) Za vključevanje posameznih mobilnih enot in njihovo usklajeno delovanje z drugimi reševalnimi službami skrbi dispečerska služba zdravstva.
(1) Ob prihodu pacienta v SUC in UC se oceni njegovo zdravstveno stanje in se ga razvrsti glede na oceno ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: triaža).
(2) Triažo izvaja diplomirani zdravstvenik z dodatnimi znanji s področja triaže v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika.
(3) Ministrstvo pripravi informacijski sistem kot pomoč za izvajanje triaže, zbiranje in analizo podatkov o izvedenih triažah in časovnem poteku obravnave pacienta.
IV. OPREMA ZA IZVAJANJE SLUŽBE NMP
Izvajalec službe NMP ima za izvajanje službe NMP opremo, določeno v Prilogi 4 tega pravilnika.
(zdravila in medicinski pripomočki za službo NMP)
(1) Pri izvajanju zunajbolnišnične službe NMP se uporabljajo tudi zdravila in medicinski pripomočki, katerih uporaba je omejena samo na bolnišnice.
(2) UC je odgovoren za dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov iz prejšnjega odstavka.
(oznake izvajalcev in vozil službe NMP)
Enote NMP uporabljajo enotne oznake, ki so določene v Prilogi 5 tega pravilnika. Oznake, ki se uporabljajo v službi NMP, se ne smejo uporabljati v druge namene.
(1) Za izvajanje službe NMP se uporabljajo vozila, ki izpolnjujejo zahteve v skladu s pravilnikom, ki ureja prevoze pacientov.
(2) Reanimobil, NRV in VUZ ima opremo v skladu s Prilogo 6 tega pravilnika.
(3) Število reševalnih vozil, ki jih mora imeti posamezna enota NMP, je enako številu mobilnih enot. Poleg reševalnih vozil iz prejšnjega stavka izvajalec službe NMP zagotavlja tudi rezervna reševalna vozila za območje, ki ga organizacijsko pokriva. Pri določitvi ustreznega števila rezervnih reševalnih vozil UC upošteva velikost območja in število mobilnih enot, ki delujejo na območju, ki ga organizacijsko pokriva. Delež zagotavljanja rezervnih reševalnih vozil predstavlja vsaj 20 odstotkov skupnega števila reševalnih vozil glede na vrsto reševalnega vozila.
(4) Izvajalec službe NMP ima lahko za izvajanje NMP tudi VUZ.
(zdravstvena dokumentacija službe NMP)
(1) Pri svojem delu UC in SUC uporabljata najmanj naslednjo dokumentacijo:
– triažni protokol,
– izvid obravnave v UC oziroma SUC.
(2) Pri svojem delu mobilne enote in DS uporabljajo naslednjo enotno dokumentacijo:
– sprejem nujnih intervencij,
– protokol nujne intervencije,
– protokol oživljanja,
– triažni karton v primeru množičnih nesreč v skladu s Prilogo 8 tega pravilnika,
– poročilo o reševalnem prevozu,
– poročilo o intervenciji ekipe motornega kolesa za NMP,
– izvid obravnave v DS v skladu s Prilogo 10 tega pravilnika,
– knjigo evidence obiskov pacientov v DS,
– odklonitev zdravstvene oskrbe ali reševalnega prevoza v skladu s Prilogo 11 tega pravilnika.
(3) Obrazci iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka so v Prilogi 7 tega pravilnika. Obrazca iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka sta v Prilogi 9 tega pravilnika.
(4) Službe NMP vsakih šest mesecev o svojem delu poročajo ministrstvu v skladu s Prilogo 12 tega pravilnika.
VI. PROGRAM USPOSABLJANJA ZA NMP
(usposabljanja zdravstvenih delavcev za delo v službi NMP)
(1) Zdravstveni delavci v zunajbolnišnični službi NMP opravijo usposabljanja s področja NMP v skladu s Prilogo 2 in Prilogo 3 tega pravilnika. Zdravstveni delavci iz prejšnjega stavka opravijo usposabljanja pri svojem delodajalcu, preizkus znanja organizira ministrstvo.
(2) Zahteva po usposabljanju in preizkusu znanja iz prejšnjega odstavka ne velja za zdravnike specialiste urgentne medicine.
(3) Izvajalec službe NMP organizira obnovitveno usposabljanje v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika za zdravstvene delavce, vključene v svoje ekipe NMP, vsaj enkrat letno. Ministrstvo organizira preizkus znanja v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika za vse zdravstvene delavce, vključene v službo NMP. Posamezen zdravstveni delavec se udeleži preizkusa znanja iz prejšnjega stavka vsaj enkrat na pet let. Program obnovitvenega usposabljanja in preizkus znanja iz NMP za izvajalce zunajbolnišnične NMP zajema vsaj vsebine iz Priloge 3 tega pravilnika.
(1) Izvajalci službe NMP lahko na svojem območju:
– ugotavljajo potrebe po prvih posredovalcih,
– evidentirajo kandidate za prve posredovalce,
– preverjajo ustreznost opravljenega usposabljanja kandidatov iz prejšnje alineje in o njihovi vključitvi med prve posredovalce obvestijo dispečersko službo zdravstva,
– o delu prvih posredovalcev enkrat letno, in sicer do 28. februarja, poročajo ministrstvu v skladu s Prilogo 13 tega pravilnika.
(2) Prve posredovalce aktivira sistem NMP prek Regijskega centra za obveščanje.
(3) Prvi posredovalec pridobi znanje z opravljenim usposabljanjem iz vsebin ukrepov za ohranitev življenja s preverjanjem znanja za prvega posredovalca v skladu s Prilogo 14 tega pravilnika.
(4) Po opravljanem usposabljanju iz prejšnjega odstavka prvi posredovalec vsaj enkrat letno obnovi svoje znanje iz vsebin v skladu s Prilogo 14 tega pravilnika.
(5) Izvajalci službe NMP, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost z dogovorom uredijo način usposabljanja in financiranja prvih posredovalcev.
(1) AED, katerih lastniki dovolijo njihovo javno uporabo, se vključijo v evidenco dispečerske službe zdravstva.
(2) Za vodenje evidence iz prejšnjega odstavka in njihovi uporabi skrbi dispečerska služba zdravstva, ki enkrat letno, in sicer do 28. februarja, poroča ministrstvu o številu AED naprav in številu njihovih uporab.
(3) Osveščanje, izobraževanje in usposabljanje laikov o uporabi AED na svojem območju organizira lokalna skupnost.
(4) Za vzdrževanje AED je odgovoren njen lastnik.
VIII. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA PRIREDITVAH
(način zagotavljanja zdravstvenega varstva na prireditvah)
(1) Zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah se ureja s pisnim dogovorom med organizatorjem prireditve in izvajalcem zdravstvenega varstva, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti in pogoje, določene s tem pravilnikom. Zdravstveno varstvo na prireditvah financira organizator prireditve.
(2) Organizator prireditve najmanj 15 dni pred prireditvijo o prireditvi obvesti najbližjega izvajalca službe NMP. Obvestilo iz prejšnjega stavka vsebuje podatke o:
– imenu in kontaktnih podatkih odgovorne osebe organizatorja,
– lokaciji, datumu, uri in predvidenem trajanju prireditve,
– vrsti prireditve,
– predvidenem številu in vrsti udeležencev,
– izvajalcu zdravstvenega varstva na prireditvi in
– drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na ogroženost udeležencev prireditve.
(3) Organizator prireditve obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi iz 25. člena tega pravilnika.
(4) Obvestilo iz drugega odstavka tega člena in načrt iz prejšnjega odstavka se ne zahtevata za prireditve iz prve do pete alineje prvega odstavka 26. člena tega pravilnika.
(5) Odgovorna oseba izvajalca službe NMP lahko glede na posredovane podatke in merila iz Priloge 16 tega pravilnika s pisno obrazložitvijo zahteva dopolnitev podatkov oziroma spremembo predvidenega zdravstvenega varstva.
(6) Izvajalec službe NMP najmanj deset dni pred izvedbo prireditve iz devete, desete ali enajste alineje prvega odstavka 26. člena tega pravilnika obvesti pristojni UC in dispečersko službo zdravstva.
(7) V primeru dogodkov na prireditvi, ki narekujejo večji obseg izvajanja zdravstvenega varstva, kot ga opredeljuje dogovor med organizatorjem prireditve in izvajalcem zdravstvenega varstva na prireditvi, stroške krije organizator prireditve. Enako velja, če sta zaradi prireditve dodatno obremenjena izvajalec službe NMP na območju prireditve in dispečerska služba zdravstva.
(načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi)
(1) Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi pripravi organizator prireditve v sodelovanju z izvajalcem zdravstvenega varstva na prireditvi.
(2) Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi vsebuje najmanj:
– ime in kontaktne podatke odgovorne osebe izvajalca zdravstvenega varstva na prireditvi,
– poimenski seznam članov ekip izvajalca zdravstvenega varstva na prireditvi in dokazila o njihovi usposobljenosti, če niso člani ekipe NMP,
– načrt prevozov pacientov,
– skico prireditvenega prostora z vrisanimi elementi zdravstvenega varstva,
– izpolnjen obrazec »Presoja zdravstvene ogroženosti na prireditvi«, ki je v Prilogi 15 tega pravilnika.
(3) Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi predhodno odobri odgovorna oseba izvajalca službe NMP na območju prireditve.
(1) Prireditve glede na število udeležencev, zdravstveno tveganje in tveganje za dogodke delimo na:
– nezahtevna prireditev tipa A,
– nezahtevna prireditev tipa B,
– nezahtevna prireditev tipa C,
– nezahtevna prireditev tipa D,
– nezahtevna prireditev tipa E,
– srednje zahtevna prireditev tipa A,
– srednje zahtevna prireditev tipa B,
– zahtevna prireditev,
– zelo zahtevna prireditev,
– tvegana prireditev tipa A in
– tvegana prireditev tipa B.
(2) Pri določanju vrste prireditve se upoštevajo merila iz Priloge 16 tega pravilnika.
(izvajalci zdravstvenega varstva na prireditvah)
(1) Na prireditvah iz prejšnjega člena se zagotavlja zdravstveno varstvo v skladu s Prilogo 16 tega pravilnika.
(2) Zdravstveni delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo na prireditvi, morajo biti usposobljeni v skladu z zahtevami tega pravilnika.
IX. DISPEČERSKA SLUŽBA ZDRAVSTVA
(dispečerska služba zdravstva)
(1) Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno 24 ur in koordinira delovanje ekip NMP in ekip nenujnih prevozov ter vodi evidenco razpoložljivih zmogljivosti izvajalcev službe NMP. V primeru naravnih ali drugih nesreč, kriznih razmer ali vojne dispečerska služba zdravstva zagotavlja pretok informacij, ki so potrebne za učinkovito koordiniranje in usmerjanje delovanja celotnega zdravstvenega sistema.
(2) Dispečersko službo zdravstva opravljajo zdravstveni delavci z dodatnim znanjem na področju dispečerstva v skladu s predpisom, ki ureja organizacijo in naloge dispečerske službe zdravstva.
Sporočila o vseh nujnih stanjih, ki potrebujejo nujno intervencijo ekipe NMP, sprejema dispečerska služba zdravstva posredno prek številke 112.
(spremljanje in nadzor izvajalcev službe NMP)
(1) Nadzor nad delovanjem službe NMP je lahko reden ali izreden in obsega:
– organiziranost in delovanje izvajalcev službe NMP,
– usposobljenost članov ekip službe NMP in
– ustreznost opreme ekip službe NMP.
(2) Redni nadzor se opravi v skladu z letnim programom, ki ga določi minister do 1. novembra za naslednje leto.
(3) Izredni nadzor se opravi, kadar pride do motenj ali težav v delovanju službe NMP ali do suma strokovne napake in se izvede na pobudo:
– ministra,
– plačnika,
– pacienta ali njegovega svojca,
– zdravstvenega delavca,
– izvajalca zdravstvenega dejavnosti ali
– pristojne zbornice.
(4) Poleg vsebin iz prvega odstavka tega člena se izvaja tudi redni ali izredni nadzor porabe finančnih sredstev za delovanje službe NMP in za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
(5) Če se pri nadzoru iz tega člena ugotovijo nepravilnosti, poravna stroške nadzora izvajalec službe NMP, pri katerem se je nadzor opravil (v nadaljnjem besedilu: nadzorovanec).
(1) Nadzor nad delovanjem službe NMP opravlja nadzorna komisija, ki jo imenuje minister s sklepom.
(2) Nadzorno komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo najmanj trije člani.
(3) Člani nadzorne komisije ne smejo imeti nasprotja interesov na način, da bi omogočali neupravičene koristi ali dajali prednost posameznim strankam v postopkih in morajo varovati kot poklicno skrivnost vse podatke, s katerimi so bili seznanjeni pri izvajanju nadzora v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(vsebina rednega in izrednega nadzora)
Nadzorna komisija pri opravljanju rednega in izrednega nadzora:
– preverja organizacijo in način izvajanja službe NMP,
– pregleduje dokumentacijo službe NMP,
– preverja obseg opravljenega dela in obremenitev,
– preverja sestavo in usposobljenost ekip za izvajanje službe NMP,
– preverja izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme,
– opravlja druge naloge po navodilu ministra.
(vsebina nadzora porabe finančnih sredstev in delovanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij)
Nadzorna komisija pri izvajanju rednega in izrednega nadzora porabe finančnih sredstev in delovanja informacijsko- komunikacijskih tehnologij:
– preverja namensko porabo javnih finančnih sredstev za delovanje službe NMP nadzorovanca,
– preverja uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
– opravlja druge naloge po navodilu ministra.
(obveznosti nadzorovanca)
(1) Nadzorovanec:
– zagotovi prisotnost pooblaščene osebe nadzorovanca,
– zagotovi dostop v svoje prostore,
– zagotovi dostop do dokumentacije službe NMP,
– na zahtevo nadzorne komisije nudi dodatne informacije in
– zagotovi nemoteno delo nadzorne komisije.
(2) V času opravljanja nadzora nadzorovanec zagotovi nemoteno izvajanje dela službe NMP.
(3) Nadzorovanec po izteku roka za odpravo nepravilnosti iz prve alineje 36. člena tega pravilnika o izvedenih ukrepih pisno poroča ministrstvu.
(1) Člani nadzorne komisije se ob nadzoru izkažejo s sklepom o imenovanju.
(2) O opravljenem nadzoru nadzorna komisija izdela zapisnik. Zapisnik o nadzoru vsebuje ugotovitve nadzorne komisije in morebitne pripombe nadzorovanca nad ugotovitvami in delom nadzorne komisije.
(3) Predsednik nadzorne komisije zapisnik v 15 dneh pošlje nadzorovancu v pregled in podpis.
(4) Nadzorovanec v 15 dneh po prejemu vrne podpisan zapisnik nadzorni komisiji. Če se z ugotovitvami v zapisniku ne strinja, v roku iz prejšnjega stavka nadzorni komisiji pošlje pripombe na zapisnik. Če nadzorovanec zapisnika v predpisanem roku ne vrne oziroma ga ne podpiše, se šteje, da se z zapisnikom strinja.
(5) Po opravljenih nadzornih dejanjih nadzorna komisija sestavi poročilo o ugotovitvah nadzora, ki vsebuje zapisnik nadzorne komisije in predloge za odpravo morebitnih nepravilnosti.
(6) Poročilo nadzora nadzorna komisija pošlje ministrstvu, predlagatelju, na katerega zahtevo ali pobudo je bil opravljen izredni nadzor, in nadzorovancu.
Minister na podlagi poročila nadzorne komisije iz petega odstavka prejšnjega člena lahko odredi naslednje ukrepe:
– zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in določi rok za njihovo odpravo,
– določi osebo, ki nadzira in svetuje posamezni enoti službe NMP,
– obvesti pristojne zbornice in zahteva strokovni nadzor s svetovanjem,
– predlaga zamenjavo odgovorne osebe za službo NMP,
– odredi upravni nadzor nad izvajalcem službe NMP,
– obvesti ZZZS o nenamenski porabi sredstev za dejavnost službe NMP.
(zagotavljanje transparentnosti financiranja)
(1) Izvajalec službe NMP vodi ločeno in pregledno stroškovno mesto za pridobivanje in porabo vseh sredstev za potrebe službe NMP.
(2) Izvajalec službe NMP, v sklopu priprave polletnega in letnega poročila, o porabi sredstev za posamezno stroškovno mesto poroča ministrstvu.
(3) Ministrstvo lahko izvajalcu službe NMP predlaga preverjanje obremenitev in ustrezno prilagoditev financiranja službe NMP.
(1) Ministrstvo v okviru dogovora o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja določi obseg programa NMP.
(2) Pri vrednotenju programa NMP se upošteva mreža iz Priloge 1 tega pravilnika ter obseg storitev in meril, ki veljajo za sklepanje pogodb med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ZZZS.
(financiranje nakupa vozil in medicinske opreme)
Sredstva za nakup vozil in druge medicinske opreme za izvajanje službe NMP se zagotovijo na način in po postopku, ki velja za nakup opreme v zdravstveni dejavnosti in morajo biti enaka za celotno državo.
(financiranje usposabljanja)
Financiranje usposabljanja zdravstvenih delavcev iz 21. člena tega pravilnika je vključeno v financiranje programa NMP.
(financiranje na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije)
Iz državnega proračuna se lahko financira ali sofinancira izdelava in izvedba vsebinskih in aplikacijskih programov ter nakup opreme za zagotavljanje razvoja in sistemskih rešitev na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, potrebne za nadaljnje delovanje na področju NMP, kar potrdi minister.
(financiranje nadzorov nad delovanjem službe NMP in drugih nalog)
(1) Stroške izvajanja rednih in izrednih nadzorov nad delovanjem službe NMP krije ministrstvo.
(2) Iz državnega proračuna se lahko financirajo ali sofinancirajo izobraževanje, usposabljanje, raziskovalne, projektne in druge naloge, ki so potrebne za razvijanje sistema NMP in za katere se izkaže, da so v javnem interesu.
(delovanje službe NMP v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter kriznih razmerah)
(1) Služba NMP je organizirana, opremljena in usposobljena tako, da tudi v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter kriznih razmerah deluje kot sestavni del javne zdravstvene službe v skladu s predpisi o obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Usposabljanje zdravstvenih delavcev in opremljanje službe NMP za delo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v kriznih razmerah financira ministrstvo.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) V dveh mesecih od dneva začetka delovanja UC se dejavnost DS najbližjega zdravstvenega doma lokacijsko preseli v najbližji UC.
(2) Zunajbolnišnična dejavnost, ki se ne izvaja v okviru UC, se še naprej izvaja v dosedanjem obsegu in lokacijah.
(začetek delovanja in vzpostavitev dispečerske službe zdravstva)
(1) Začetek delovanja dispečerske službe zdravstva je dan, ko se prva enota NMP na zahtevo dispečerske službe zdravstva vključi v njeno delovanje. V enem mesecu od zahteve iz prejšnjega stavka se klici v sklopu službe NMP in dejavnosti prevozov pacientov prevežejo v dispečersko službo zdravstva.
(2) Vzpostavitev dispečerske službe zdravstva je dan, ko so v dispečersko službo zdravstva vključene vse enote NMP na območju Republike Slovenije.
Po vzpostavitvi dispečerske službe zdravstva in zagotovitvi pogojev v skladu s tem pravilnikom začnejo z delovanjem SUC. Sredstva za začetek delovanja SUC se v skladu s tem pravilnikom in mrežo NMP predvidijo v okviru dogovora o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja eno leto pred začetkom delovanja SUC.
(uskladitev delovanja mobilnih enot NMP)
(1) Mobilne enote prilagodijo svoje delovanje mreži službe NMP v enem letu od vzpostavitve dispečerske službe zdravstva. Izvajalci službe NMP, v okviru katerih delujejo mobilne enote, v obdobju iz prejšnjega stavka zagotovijo zadostno število usposobljenih članov mobilnih enot v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(2) Mobilne enote do začetka delovanja dispečerske službe zdravstva zagotovijo sistem sledenja in navigacije v skladu z zahtevami pravilnika, ki ureja prevoze pacientov.
(usposabljanje za izvajanje službe NMP)
Zdravstveni delavci, ki delujejo v službi NMP, izpolnijo pogoje iz Priloge 2 tega pravilnika v enem letu od vzpostavitve dispečerske službe zdravstva.
(vključitev in usposabljanje prvih posredovalcev)
(1) Izvajalci službe NMP, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost najpozneje v enem letu po vzpostavitvi dispečerske službe zdravstva sklenejo dogovor iz petega odstavka 22. člena tega pravilnika.
(2) Izvajalci službe NMP sodelujejo pri organiziranju usposabljanja za prve posredovalce.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/08, 118/08 – popr., 31/10 in 94/10) ter drugi odstavek 12. člena in Priloga 7 Pravilnika o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09 in 31/10).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-31/2015
Ljubljana, dne 1. oktobra 2015
EVA 2014-2711-0004
Milojka Kolar Celarc l.r.
