Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16)
Razglašam Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2015.
Št. 003-02-9/2015-9
Ljubljana, dne 26. novembra 2015
Borut Pahor l.r.
O UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA ZA LETO 2016 IN DRUGIH UKREPIH V JAVNEM SEKTORJU (ZUPPJS16)
1. člen
S tem zakonom se za stabilizacijo javnih financ začasno omejujejo plače, drugi stroški dela javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) ter določajo nekateri drugi ukrepi v javnem sektorju.
(plačna lestvica do 31. avgusta 2016)
(1) Ne glede na prilogo 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) se do 31. avgusta 2016 za določitev osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev uporablja plačna lestvica, določena v prvem odstavku 44.a člena ZSPJS.
(2) Od 1. septembra 2016 se za določitev osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev uporablja plačna lestvica, določena v prilogi 1 ZSPJS.
(določitev vrednosti plačnih razredov)
Določitev vrednosti plačnih razredov iz prejšnjega člena ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s 5. členom ZSPJS.
(uskladitev osnovnih plač v letu 2016)
Ne glede na določbe 5. člena ZSPJS se vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 ne uskladijo.
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na določbe 22. in 22.a člena ZSPJS javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2016 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
(delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2016 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12, 24/13, 75/13, 79/13, 108/13, 15/14,43/14, 6/15 in 57/15), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2016 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2016 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.
(regres za letni dopust za leto 2016)
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/13, 46/13 in 95/14; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2016, izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred na zadnji dan meseca aprila 2016.
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2016 uvrščeni:
– do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 790,73 eurov;
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 696 eurov;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 450 eurov;
– od 51. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 350 eurov.
(3) Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2016.
(4) Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan meseca aprila 2016. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo na zadnji dan meseca aprila 2016.
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
(1) Funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
(posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2)
Ne glede na določbe 245. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C) je lahko v letu 2016 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 evrov.
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi)
(1) V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C).
(2) Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja se lahko sklene za največ eno leto.
(4) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(omejitev števila dni letnega dopusta)
(1) Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem pripada v letu 2016 iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem v letu 2016 lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.
(omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb)
V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:
1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja,
2. izvajanje znanstveno raziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,
4. izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,
5. izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2016.
Št. 110-06/15-12/19
Ljubljana, dne 18. novembra 2015
EPA 783-VII
mag. Bojana Muršič l.r.
