Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. novembra 2015.
Št. 003-02-9/2015-20
Ljubljana, dne 2. decembra 2015
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KNJIŽNIČARSTVU (ZKnj-1A)
1. člen
V Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK) se v 1. členu napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ta zakon ureja knjižnično dejavnost, ki se financira iz javnih sredstev, tako da določa:«.
Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:
(javno financirana knjižnična dejavnost)
Knjižnična dejavnost, ki se financira iz javnih sredstev, se izvaja kot knjižnična javna služba ali kot knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja.
Knjižnično javno službo izvajajo splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica.
Knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izvajajo šolske knjižnice.«.
Naslov 2. člena in napovedni stavek prvega odstavka se spremenita tako, da se glasita:
»(knjižnična dejavnost)
Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična javna služba, zajema:«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge iz prejšnjega odstavka ter glede na te potrebe tudi druge naloge, določene s področnim zakonom.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »javni zavodi« nadomesti z besedilom »osebe javnega prava«.
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Knjižnica je pravna oseba, njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost, ali njena organizacijska enota oziroma njen del, ki izvaja knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja.«.
Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vlada Republike Slovenije določi z uredbo tudi druge osnovne storitve uporabnikom ter okvirno obratovalni čas knjižnic, ki izvajajo knjižnično javno službo, in način njihovega poslovanja, pri čemer posebej opredeli tiste storitve, ki ne povzročajo knjižnicam dodatnih stroškov, kot brezplačne.«.
10. člen se črta.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(uporabnik in član knjižnice ter osebni podatki o članih)
Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki uporablja osnovne storitve knjižnic.
Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico, da bi lahko uporabljal storitve, ki jih knjižnica omogoča le članom, in sicer zaradi zagotavljanja sledljivosti izposojenega knjižničnega gradiva, obnavljanja poškodovanega knjižničnega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, vezanih na uporabo določenih vrst knjižničnega gradiva, izpolnjevanja obveznosti, vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno. Knjižnica trajanje članstva opredeli v pravilih o splošnih pogojih poslovanja. Trajanje članstva je lahko največ pet let z možnostjo podaljšanja.
Knjižnice imajo za potrebe izvajanja svoje dejavnosti, zavarovanja knjižničnega gradiva ter nudenja posebnih ugodnosti določenim kategorijam članov pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih članov: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, kategorijo člana, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte). Z osebno privolitvijo člana lahko zbirajo tudi podatek o izobrazbeni ravni, ki ga uporabljajo za potrebe načrtovanja nabave knjižničnega gradiva ter organizacije storitev za ciljne skupine članov.
Osebni podatki o članih se v zbirki iz prejšnjega odstavka vodijo še največ eno leto od poteka članstva v knjižnici. Potem se izbrišejo oziroma anonimizirajo. Če ima član v tem času še neporavnane obveznosti do knjižnice, se njegovi osebni podatki izbrišejo oziroma anonimizirajo, ko so obveznosti poravnane.
Član knjižnice je lahko tudi pravna oseba, ki uporablja storitve knjižnice preko svojih zaposlenih.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, svojim članom lahko zaračunajo letno članarino.«.
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
»36. člen
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, morajo imeti:
– ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
– ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev,
– ustrezen prostor in opremo,
– ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
Minister, pristojen za kulturo, sprejme pravilnik, s katerim podrobneje določi pogoje iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste knjižnic.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo, v skladu z 22. členom tega zakona. O pritožbi zoper odločbo nacionalne knjižnice odloča ministrstvo, ki je na podlagi 58. člena tega zakona pristojno za nadzor.
Če knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, v celoti izpolnjuje pogoj iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, ne dosega pa minimalnih številčnih vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, se v odločbi določi pogoj, da mora knjižnica pogoje iz prvega odstavka tega člena v celoti izpolniti v treh letih.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, lahko začne izvajati knjižnično dejavnost po pravnomočnosti odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena ali pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka, razen splošne knjižnice, ki lahko začne izvajati knjižnično dejavnost po vpisu v sodni register.
Minister, pristojen za kulturo, predpiše minimalne številčne vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.«.
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»37. člen
(preverjanje ustreznosti pogojev in način pridobivanja podatkov)
Ustreznost pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena preverja nacionalna knjižnica praviloma vsaka tri leta na podlagi statističnih in drugih podatkov ter ministru, pristojnemu za kulturo, predlaga njihovo dopolnitev oziroma spremembo.
Nacionalna knjižnica določi obseg in vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka na podlagi mednarodnih strokovnih priporočil in veljavnih predpisov.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, so dolžne posredovati podatke o svojem delovanju nacionalni knjižnici, ki določi obdobje zbiranja in rok za oddajo podatkov.
Podatki o delovanju knjižnic so javni.«.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen
(preverjanje izpolnjevanja pogojev ter vpis in izbris iz razvida)
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, se vpiše v razvid knjižnic, ki ga na podlagi javnega pooblastila upravlja nacionalna knjižnica.
Vpis v razvid knjižnic izvede nacionalna knjižnica na podlagi pravnomočne odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ali pravnomočne odločbe iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona.
V razvidu knjižnic se obdelujejo naslednji podatki:
– ime in sedež knjižnice,
– vrsta in status knjižnice,
– ustanovitelj oziroma ustanovitelji,
– ime pravne osebe, če je knjižnica organizacijska enota,
– ime in priimek odgovorne osebe knjižnice,
– zaporedna številka vpisa knjižnice v razvid,
– številka in datum akta o ustanovitvi,
– številka odločbe in datum vpisa v razvid,
– številka odločbe in datum izbrisa iz razvida in
– razlogi za izbris iz razvida.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, mora pogoje iz prvega odstavka 36. člena tega zakona trajno izpolnjevati.
Če knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, ob preverjanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ne izpolnjuje več, se ji o tem izda odločba, v kateri se določi tudi rok treh let za izpolnitev pogojev.
Če knjižnica iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona ali knjižnica iz prejšnjega odstavka v roku treh let ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona v celoti, se ji o tem izda odločba.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, se izbriše iz razvida knjižnic na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.«.
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen
Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce.
Strokovni knjižničarski delavci so: knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Opravljajo strokovna dela, ki so temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Imeti morajo raven izobrazbe, predpisano v 39.a členu tega zakona ter opravljen bibliotekarski izpit iz 39.b člena tega zakona. Pristojni minister iz 58. člena tega zakona lahko predpiše podrobnejše vrste izobrazbe.
Drugi strokovni delavci opravljajo druga strokovna dela, ki so potrebna za izvajanje knjižnične javne službe. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.
Administrativno-tehnični delavci opravljajo manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.«.
Za 39. členom se dodata nova 39.a in 39.b člen, ki se glasita:
(izobrazba strokovnih knjižničarskih delavcev)
Dela knjižničarja lahko opravlja, kdor ima srednjo splošno oziroma srednjo strokovno izobrazbo in opravi program strokovnega izpopolnjevanja za knjižničarje, ki ga določi nacionalna knjižnica.
Dela višjega knjižničarja lahko opravlja, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višješolske izobrazbe, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki po zakonu ustreza višješolski izobrazbi, in opravi program strokovnega izpopolnjevanja za višje knjižničarje, ki ga določi nacionalna knjižnica.
Dela bibliotekarja pomočnika lahko opravlja, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, s področja bibliotekarstva. Dela bibliotekarja pomočnika lahko opravlja tudi, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje:
– z drugih področij in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva v obsegu najmanj 20 kreditnih točk po evropskem kreditnem prenosnem in zbirnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva,
– z drugih področij in mu je bilo v formalnem postopku pri akreditiranem visokošolskem zavodu, ki izvaja javnoveljavni študijski program s področja bibliotekarstva, na podlagi opravljenih izobraževalnih vsebin in dokumentiranih dosežkov na področju knjižnične dejavnosti priznanih najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.
Dela bibliotekarja lahko opravlja, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, s področja bibliotekarstva. Dela bibliotekarja lahko opravlja tudi, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje:
– z drugih področij in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva v obsegu najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva,
– z drugih področij in mu je bilo v formalnem postopku pri akreditiranem visokošolskem zavodu, ki izvaja javnoveljavni študijski program s področja bibliotekarstva, na podlagi opravljenih izobraževalnih vsebin in dokumentiranih dosežkov na področju knjižnične dejavnosti priznanih najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.
Ne glede na določbo drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena programa izpopolnjevanja ni treba opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva.
Oseba iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega odstavka tega člena se lahko zaposli kot bibliotekar pomočnik oziroma bibliotekar tudi brez opravljenega študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku 18 mesecev od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Če javni uslužbenec ne opravi študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva, mu preneha delovno razmerje naslednji dan po preteku roka.
Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo delo strokovnih knjižničarskih delavcev v skladu s tem zakonom pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, razen, če s tem zakonom ni določeno drugače. Državljani držav pogodbenic, ki želijo opravljati delo strokovnih knjižničarskih delavcev v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij. Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda ministrstvo, pristojno za kulturo, ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Na razpisih za prosta delovna mesta na področju knjižnične dejavnosti lahko državljani držav pogodbenic enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
(bibliotekarski izpit in strokovni nazivi)
Oseba, ki se zaposli kot strokovni knjižničarski delavec, mora imeti opravljen bibliotekarski izpit.
Ne glede na prejšnji odstavek se oseba lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Če javni uslužbenec ne opravi bibliotekarskega izpita, mu preneha delovno razmerje naslednji dan po preteku roka. Navedeni rok se lahko iz upravičenih razlogov podaljša največ enkrat za obdobje šestih mesecev.
Strokovni knjižničarski delavci opravljajo bibliotekarski izpit v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za kulturo. S pravilnikom se določijo pogoji, obseg, vsebina, organizacija in postopek ter strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita. Določbe pravilnika morajo upoštevati bibliotekarska znanja, verificirana v že opravljenih strokovnih izpitih na drugih področjih.
Nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila organizira in izvaja bibliotekarske izpite ter upravlja evidenco bibliotekarskih izpitov. Nacionalna knjižnica v zvezi z opravljanjem izpitov zbira in obdeluje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, podatke o zaposlitvi, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte), uspeh na bibliotekarskem izpitu.
Strokovni knjižničarski delavci pridobivajo strokovne nazive bibliotekarske stroke v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za kulturo. Vlogo za imenovanje, ki jo poda strokovni knjižničarski delavec, obravnava komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. O imenovanju na podlagi obrazloženega mnenja komisije o izpolnjevanju pogojev za pridobitev naziva na podlagi javnega pooblastila nacionalni knjižnici odloča njen predstojnik. V zvezi z imenovanjem v strokovne nazive nacionalna knjižnica zbira in obdeluje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, podatke o zaposlitvi, podatke o pridobljenem nazivu, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte). Nacionalna knjižnica upravlja evidenco navedenih podatkov.«.
Za 39.b členom se dodajo novo III.a poglavje, ki se glasi: »III.a KNJIŽNIČNA DEJAVNOST, POTREBNA ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU VZOGE IN IZOBRAŽEVANJA« in novi 39.c, 39.č, 39.d in 39.e člen, ki se glasijo:
Šolska knjižnica mora za izvajanje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, imeti:
– ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
– ustrezno usposobljene strokovne delavce,
– ustrezen prostor,
– ustrezno opremo,
– ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti,
– usposobljenost za vključitev v nacionalni vzajemni bibliografski sistem.
Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka urejajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.
Minister, pristojen za izobraževanje, predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi nacionalna knjižnica, in ob predhodnem mnenju Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena. Ti pogoji so lahko različni tudi za skupine knjižnic znotraj šolskih knjižnic.
(vključitev šolskih knjižnic v nacionalni bibliografski sistem)
Ne glede na 41. člen tega zakona so šolske knjižnice z namenom vodenja in izposoje njihovega knjižničnega gradiva za potrebe vzgojno-izobraževalnega procesa vključene v nacionalni bibliografski sistem.
Obseg in vrsto statističnih podatkov o delovanju šolskih knjižnic, ki jih zbira, obdeluje in posreduje nacionalna knjižnica, določi nacionalna knjižnica na podlagi mednarodnih strokovnih priporočil in veljavnih predpisov. Nacionalna knjižnica podrobneje določi obdobje, način in roke za oddajo podatkov, ki so jih dolžne posredovati šole.
(razvojni dokumenti šolskih knjižnic)
Minister, pristojen za izobraževanje, sprejme strategijo razvoja šolskih knjižnic v sodelovanju z nacionalno knjižnico in pristojnim razvojnim in svetovalnim javnim zavodom ter po pridobitvi predhodnega mnenja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost iz 48. člena tega zakona ter po izteku obdobja, za katerega je bila strategija sprejeta, poročilo o njeni uresničitvi.
Na podlagi strategije iz prejšnjega odstavka sprejmejo šole po pridobitvi strokovnega predloga nacionalne knjižnice triletne razvojne načrte svojih knjižnic in po preteku tega obdobja poročila o njihovem uresničevanju. Če ima šola program razvoja šole, je načrt njegov sestavni del.«.
Naslov 2. podpoglavja »2. Nacionalni bibliografski sistem«, ki postane novo III.b poglavje, se spremeni tako, da se glasi: »III.b NACIONALNI VZAJEMNI BIBLIOGRAFSKI SISTEM«.
42. in 43. člen se črtata.
Naslov 3. podpoglavja »3. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost«, ki postane novo III.c poglavje, se spremeni tako, da se glasi: »III.c NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST«.
V prvem odstavku 52. člena se besedilo »ustanovitelj oziroma soustanovitelji in pogodbeni partnerji soglasje.« nadomesti z besedilom »soglasje ustanovitelj oziroma soustanovitelji.«. Na koncu se doda nov stavek, ki se glasi: »Če ustanovitelj oziroma soustanovitelj ne odgovori v roku 60 dni od dneva prejema zaprosila, se šteje, da je soglasje dano.«.
V tretjem odstavku se besedilo »Vlada RS« nadomesti z besedilom »ministrstvo, ki je na podlagi 58. člena tega zakona pristojno za njun nadzor«.
Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi:
(financiranje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja)
Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, se financira v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja in pogoji, določenimi v 39.c členu tega zakona.«.
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»56. člen
Knjižnično nadomestilo je oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah.
Namen izvajanja knjižničnega nadomestila je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Knjižnično nadomestilo se izvaja v dveh oblikah:
1. denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del,
2. delovne štipendije za ustvarjalnost.
Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini, in sicer:
1. za knjižno gradivo:
– pisec besedila monografske publikacije,
– prevajalec besedila monografske publikacije,
– likovni ustvarjalec ali fotograf, če je pretežni (so)avtor monografske publikacije;
2. za neknjižno gradivo:
– avtor glasbe,
– avtor besedila,
– režiser filma,
– avtor scenarija,
– direktor fotografije.
Sredstva za knjižnično nadomestilo se določi na posebni proračunski postavki najmanj v višini 28 % od sredstev, ki jih ministrstvo, pristojno za kulturo, namenja splošnim knjižnicam za podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti.
Sredstva za knjižnično nadomestilo se v enakem razmerju dodeljujejo knjižničnemu nadomestilu iz 1. in 2. točke tretjega odstavka tega člena. Pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se kot kriterij izbire upošteva zgornji in spodnji prag števila izposoj. Pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost.
O knjižničnem nadomestilu se odloča v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o knjižničnem nadomestilu odloča ministrstvo, pristojno za kulturo.
Minister, pristojen za kulturo, podrobneje določi postopek in pogoje za pridobitev knjižničnega nadomestila iz tega člena.«.
V 57. členu se besedilo »javne službe iz 2. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »javno financirane knjižnične dejavnosti«.
Naslov 58. člena in napovedni stavek prvega odstavka se spremenita tako, da se glasita:
»(nadzor nad izvajanjem javno financirane knjižnične dejavnosti)
Za strokovni nadzor nad zagotavljanjem in delovanjem javno financirane knjižnične dejavnosti iz 1.a člena tega zakona sta pristojni:«.
V drugem odstavku se besedilo »določa pravilnik iz 36. člena tega zakona.« nadomesti z besedilom »določajo pravilniki iz 36. in 39.c člena tega zakona.«.
V 60. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Za inšpektorja ministrstva, pristojnega za kulturo, je lahko imenovana oseba, ki ima:«.
Za petim odstavkom 61. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Določba drugega odstavka tega člena se za šolske knjižnice ne uporablja.«.
V 62. členu se pika na koncu tretje alineje nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– nadzira trajno izpolnjevanje pogojev iz 39.c člena tega zakona.«.
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen
Kadar inšpektor ugotovi kršitev predpisov, katerih izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
– odrediti začasno prepoved izvajanja knjižnične dejavnosti, za katero izvajalec nima odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona,
– odrediti začasno prepoved izvajanja knjižnične dejavnosti, če knjižnica, ki je samostojna pravna oseba, ni vpisana v sodni register,
– odrediti odpravo pomanjkljivosti v poslovanju knjižnice v roku, ki ga določi.«.
V 65. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba knjižnice, ki izvaja knjižnično javno službo:«.
V 2. točki se besedilo »zadnji odstavek 36. člena« nadomesti z besedilom »36. člen«.
Minister, pristojen za kulturo, v dveh letih od uveljavitve tega zakona uskladi s tem zakonom pravilnik, ki ureja pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, in pravilnik, ki ureja razvid knjižnic.
Od uveljavitve tega zakona do izteka enega leta od začetka izvajanja študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega odstavka 39.a člena zakona se za opravljeni študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega odstavka 39.a člena zakona šteje tudi opravljeni tečaj za začetnike v stroki pri nacionalni knjižnici in najmanj pol leta delovne prakse na strokovnih knjižničarskih delih v knjižnicah.
Minister, pristojen za kulturo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi s tem zakonom pravilnik, ki ureja imenovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, in pravilnik, ki ureja izvajanje knjižničnega nadomestila.
Minister, pristojen za kulturo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik, ki ureja bibliotekarski izpit.
Šteje se, da ima oseba, ki ima opravljen bibliotekarski izpit ali strokovni izpit za knjižničarstvo po dosedanjih predpisih, izpolnjen pogoj bibliotekarskega izpita iz 39.b člena zakona.
Minister, pristojen za izobraževanje in znanost, izda predpis iz 39.c člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Šolske knjižnice se morajo vključiti v nacionalni vzajemni bibliografski sistem v roku treh let od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Uradni list RS, št. 107/08, 6/11 – odl. US in 7/11 – odl. US).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Uradni list SRS, št. 30/80), ki se uporablja do uveljavitve pravilnika iz 30. člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, peti odstavek 56. člena zakona pa se začne uporabljati 1. januarja 2018.
Št. 611-03/15-4/32
Ljubljana, dne 24. novembra 2015
EPA 727-VII
dr. Milan Brglez l.r.
