Vsebina Uradnega lista

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. junija 2016.

Št. 003-02-5/2016-6

Ljubljana, dne 22. junija 2016

(1) Ta zakon ureja temeljna pravila za uporabo smučišč z namenom zagotavljanja varnosti in reda na smučiščih, ureditev in obratovanje smučišča, reševanje na smučišču, obveznosti subjektov in samoodgovorno ravnanje smučarjev in smučark (v nadaljnjem besedilu: smučarjev) ter drugih oseb.

(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tiste površine, na katerih je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za graditev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, in ni namenjena pridobitni dejavnosti.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »druga oseba« je oseba, ki se zadržuje na smučišču in ne smuča;

2. »druge površine znotraj smučišča« so vstopne in izstopne poti na smučarske proge in smučarske poti, ki povezujejo posamezne proge. Med druge površine znotraj smučišča sodijo tudi površine, namenjene drugim športnim aktivnostim ali dejavnostim, ter druge urejene in neurejene površine ter neprilagojena mesta in objekti;

3. »druge športne aktivnosti in dejavnosti« so aktivnosti in dejavnosti, ki ne pomenijo smučanja, npr. javna zbiranja, tek na smučeh, hoja, sankanje, drsenje po snegu s pležuhi (poki), napihljivimi sredstvi, prirejenimi kolesi, vleka smučarjev s pomočjo vetra in drugi načini drsenja po snegu, vožnja z motornimi sanmi, teptalnimi in drugimi stroji;

4. »majhno smučišče« je smučišče, na katerem sta postavljeni največ dve vlečni napravi, katerih skupna dolžina ne presega 800 m, in skupna dolžina smučarskih prog ne presega 2000 m, smučarske proge pa so medsebojno povezane;

5. »nadzornik ali nadzornica na smučišču« (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) je oseba, ki skrbi za red in varnost na smučišču v skladu s tem zakonom;

6. »nenadno obolenje« je poslabšanje zdravja, ki osebo posredno ali neposredno življenjsko ogroža (npr. nenadna izguba zavesti, nenadni srčni zastoj, sveža možganska kap, srčni infarkt);

7. »neprilagojena mesta na smučarski progi« (v nadaljnjem besedilu: neprilagojeno mesto) so kopnine, prelomnice, prepadi, previsi, globeli, vrtače, nenadne ostre spremembe smeri smučarske proge, deponije snega, skale, podvozi, nadvozi, stalne ali premične naprave za zasneževanje smučišč in deli teh naprav ter drugo, kar v času obratovanja smučišča lahko pomeni nevarnost za smučarje in ni posledica obrabe smučarske proge;

8. »nesreča na smučišču« je nesreča, v kateri je bila udeležena vsaj ena oseba in je v njej oseba umrla, bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, nesreča pa je nastala pri smučanju ali drugih športnih aktivnostih in dejavnostih na smučišču;

9. »neteptana smučarska proga« je del smučišča, ki ni obdelan s teptalnikom za sneg ali na drug primeren način, je ustrezno označen, zavarovan in ločen od drugih površin;

10. »nevarno smučanje in druga nevarna ali škodljiva dejanja« so ravnanja smučarja, druge osebe ali osebe pri upravljavcu smučišča, kadar zaradi utrujenosti, objestnosti, vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne obvladuje več svojega ravnanja in zaradi tega ovira ali ogroža varnost sebe, drugih smučarjev ali navzočih oseb;

11. »oseba pri upravljavcu smučišča« je vsaka oseba, ki pri upravljavcu smučišča ali zanj opravlja naloge za nemoten potek obratovanja smučišča;

12. »označevanje na smučišču« pomeni postavitev znakov, opozorilnih tabel, uporabo označevalnih trakov, zaščitnih sredstev in drugih podobnih sredstev, ki omogočajo vidnost tudi ob zmanjšani vidljivosti;

13. »poučevanje smučanja« vključuje podajanje učne snovi na smučišču, vadbo in tekmovanje kot preizkus znanja;

14. »pridobitna dejavnost« je raba površine, na kateri je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za postavitev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, z namenom ustvarjanja prihodkov ali kot dopolnilna ponudba osnovni dejavnosti (npr. gostinski lokali, turistične kmetije, planinske koče, turistični objekti itd.);

15. »reševalec ali reševalka na smučišču« (v nadaljnjem besedilu: reševalec) je strokovno usposobljena oseba, ki izvaja pomoč poškodovanim ali nenadno obolelim osebam na smučišču;

16. »reševanje na smučišču« je aktivnost, ki jo izvaja reševalec v primeru poškodovanih in nenadno obolelih oseb na smučišču;

17. »samoodgovorno ravnanje« pomeni ravnanje smučarjev in drugih oseb na smučišču v skladu z določbami tega zakona;

18. »služba za reševanje na smučišču« obsega reševalce na smučišču ter prostor in opremo za reševanje na smučišču;

19. »smučanje« je drsenje po snegu z uporabo smuči ali desk za smučanje z različnimi smučarskimi tehnikami;

20. »smučarska proga« je del smučišča, ki je namenjen smučanju in je ustrezno označen, zavarovan, urejen glede na namen uporabe in ločen od drugih površin;

21. »smučišče« je prostor, ki ga sestavljajo smučarske proge in druge površine, na katerem se izvaja smučanje in je organiziran prevoz smučarjev;

22. »upravljavec smučišča« je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za red, varnost in reševanje na smučišču v skladu s tem zakonom;

23. »varnostni pregled smučišča« je pregled smučišča, s katerim se preverjajo namestitev in brezhibnost znakov, opozorilnih tabel, označevalnih trakov, zaščitnih sredstev in drugih podobnih sredstev ter urejenost smučišča, tako da je omogočeno varno smučanje;

24. »zaprta smučarska proga« je proga, ki jo je upravljavec smučišča na dostopih nedvoumno označil s predpisanimi znaki kot zaprto;

25. »zaščitna sredstva na smučišču« so blazine, mreže, varovalna ograje in druga sredstva, namenjena varnosti na smučišču;

26. »zmogljivost smučišča« je največje možno število smučarjev, ki so v določenem času lahko na smučišču, upoštevajoč smučarje na smučarskih progah in žičniških napravah ter smučarje, ki čakajo v vrsti pred žičniškimi napravami.

(1) Na smučišču, ki je odprto za smučanje, je dovoljeno samo smučanje. Druge športne aktivnosti in dejavnosti so dovoljene pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2) Druge športne aktivnosti ali dejavnosti na smučišču, ki je odprto za smučanje, so dovoljene le s pisnim soglasjem upravljavca smučišča na površinah, ki so predhodno fizično ločene od smučarske proge in posebej označene ter zavarovane.

(3) V času odprtja smučarske proge je uporaba smučarske proge dovoljena le za smučanje, uporaba sredstev za namen reševanja in pomoči osebam na smučišču pa le, če tega ni mogoče opraviti prek drugih površin.

(4) Uporaba smučarskih prog, žičniških naprav ter drugih površin znotraj smučišča, z izjemo objektov, je izven obratovalnega časa smučišča brez soglasja upravljavca smučišča prepovedana.

(5) Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno v obdobju, ko smučišče ni zasneženo in urejeno za smučanje.

(1) Smučišče lahko začne obratovati, ko dobi upravljavec smučišča dovoljenje za obratovanje. Dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, če so izpolnjene predpisane zahteve iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.

(2) V dovoljenju za obratovanje smučišča so določeni tudi:

– zmogljivost smučišča,

– obratovanje v nočnem času, če smučišče izpolnjuje pogoje za obratovanje v nočnem času, in

– obratovanje pod pogoji za majhna smučišča, če smučišče izpolnjuje pogoje v skladu z določbami tega zakona.

(3) Za novo pridobljene površine smučišča in za površine smučišča, na katerih je upravljavec smučišča opravil večji poseg, ki je spremenil konfiguracijo smučišča, ter v primeru naknadne zahteve za obratovanje v nočnem času je treba pridobiti novo dovoljenje za obratovanje smučišča. V tem primeru se ugotovitveni postopek opravi samo glede ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja za nove površine, za površine, na katerih je bil opravljen večji poseg, ali za obratovanje v nočnem času.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se z izdajo novega dovoljenja za obratovanje do takrat veljavno dovoljenje razveljavi.

(5) Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, odvzame ali delno razveljavi dovoljenje za obratovanje smučišča, če niso izpolnjene zahteve za varnost na smučišču in nepravilnosti niso odpravljene v roku, določenem za odpravo nepravilnosti. Pri tem upošteva naravo nepravilnosti, njen obseg in okoliščine, ki vplivajo na varnost na smučišču, ter možnost izvzetja dela smučišča, ki ne izpolnjuje zahtev za varnost na smučišču, iz dovoljenja za obratovanje.

(6) Minister, pristojen za področje žičniških naprav, predpiše obrazec vloge za izdajo dovoljenja za obratovanje.

(1) Upravljavec smučišča zagotavlja:

1. zavarovanje pred plazovi na plazovitih delih smučišča,

2. zaščito ob prepadnih in drugih nevarnih in smučišču neprilagojenih mestih,

3. zaščito ob stebrih žičniških naprav na smučišču ter zasneževalnih naprav in na drugih posebej nevarnih in smučišču neprilagojenih mestih na njihovi trasi,

4. urejenost in zavarovanje čakajoče vrste pred žičniškimi napravami,

5. urejenost odprtih smučarskih prog ter povezovalnih, vstopnih in izstopnih poti,

6. označitev in nadzor smučišča,

7. službo za reševanje, v primeru majhnega smučišča pa reševalca in potrebno opremo za reševanje,

8. ustrezno urejen in označen prostor za dovoz reševalnega vozila,

9. ustrezno število nadzornikov ter njihovo opremljenost in

10. opremo za zvočno in svetlobno opozarjanje na vseh motornih vozilih, ki se uporabljajo na smučišču v času obratovanja smučišča.

(2) Tehnične pogoje za obratovanje smučišča, zaščitna sredstva in opremo za zvočno in svetlobno opozarjanje na motornih vozilih, ki se uporabljajo na smučišču, predpiše minister, pristojen za področje žičniških naprav.

(3) Pogoje, način in obseg reševanja na smučišču predpiše minister, pristojen za zdravje.

(1) Upravljavec smučišča mora opravljati varnostne preglede smučišča pred začetkom obratovanja, v času obratovanja smučišča in po zaključku obratovanja smučišča. Upravljavec smučišča mora ves čas zagotavljati tudi zahteve iz 5. člena tega zakona in druge ukrepe, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter dovoljenjem za obratovanje.

(2) Upravljavec smučišča mora zagotavljati, da so smučarska proga ter povezovalne, vstopne in izstopne poti pred odprtjem ustrezno pripravljene za varno uporabo, da je snežna površina obdelana s teptalnikom za sneg, neteptana površina pa označena in urejena na drug primeren način.

(3) Upravljavec smučišča mora imeti izdelan načrt reševanja v primeru poškodbe ali nenadnega obolenja na smučišču. Načrt vsebuje:

– število reševalcev na smučišču,

– lokacijo prostorov za reševanje na smučišču, razen na majhnem smučišču, in

– način aktiviranja reševalcev.

(4) V načrtu reševanja se jasno opredelijo naloge in odgovornosti posameznih nosilcev dejavnosti v primeru potrebe za reševanje na smučišču.

(5) Upravljavcu smučišča, ki ima v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelan načrt zaščite in reševanja, ni treba izdelati načrta reševanja iz tretjega odstavka tega člena, če načrt zaščite in reševanja vsebuje vse zahtevane vsebine iz tega člena. Če načrt ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin, upravljavec smučišča dopolni vsebino načrta reševanja z manjkajočimi vsebinami ali izdela načrt reševanja na smučišču v skladu s tem členom.

(6) Podrobno vsebino in obliko načrta reševanja iz tretjega odstavka tega člena glede na velikost smučišča predpiše minister, pristojen za zdravje.

Za upravljavca majhnega smučišča veljajo določbe tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.

(1) Smučišče sme obratovati le podnevi in v vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev.

(2) Smučišče lahko obratuje tudi v nočnem času, če je to določeno v dovoljenju za obratovanje.

(3) Izven obratovalnega časa upravljavec smučišča smučarske proge označi kot zaprte.

(1) Smučišče oziroma del smučišča ne sme obratovati:

1. če obstaja nevarnost plazov,

2. če so zaščitna sredstva na smučišču tako poškodovana, da pomenijo nevarnost za smučarje,

3. ob tako poslabšanih vremenskih razmerah, v katerih je smučarju ob uporabi smučišča v skladu s tem zakonom onemogočeno spremljanje oznak in drugih udeležencev na smučišču,

4. če ni zagotovljeno reševanje poškodovancev in nenadno obolelih na smučišču,

5. med delom teptalnih strojev in uporabo drugih motornih vozil na smučišču ter

6. če nista zagotovljena red in varnost na smučišču.

(2) V okoliščinah iz prejšnjega odstavka upravljavec smučišča takoj prekine obratovanje smučišča ali dela smučišča. Prekinitev obratovanja traja, dokler trajajo take okoliščine. O prekinitvi upravljavec smučišča takoj obvesti prisotne na smučišču.

(3) Pred ponovnim pričetkom obratovanja smučišča ali dela smučišča upravljavec smučišča opravi varnostni pregled tistega dela smučišča, kjer je bilo obratovanje prekinjeno.

(1) Upravljavec smučišča zagotavlja, da so obratovalni čas, skupni obratovalni čas žičniških naprav, zadnja vožnja z žičniško napravo, skica smučišča z označbo žičniških naprav in njihovih vstopov, smučarske proge in njihove težavnosti, smučarske poti, glavni vstopi in izstopi s smučišča, vremenske in snežne razmere na smučišču, lokacija službe za reševanje ter klicna številka reševalcev na smučišču objavljeni na informativnih tablah ob vstopih na smučišče.

(2) Upravljavec smučišča na viden način zagotavlja informiranje smučarjev z navodili o redu in varnosti ter o ravnanju smučarjev na smučišču ob vstopu na smučišče, spodnjih postajah žičniških naprav in na smučarski progi.

(3) Upravljavec smučišča namesti table z mednarodnimi vedenjskimi pravili Mednarodne smučarske zveze (v nadaljnjem besedilu: pravila FIS) v obliki grafičnega prikaza na vidnem mestu ob vstopu na smučišče ali spodnjih postajah žičniških naprav.

(4) Vrsto in obliko sredstev za označevanje in obveščanje na smučišču in podrobnejši način zagotavljanja informiranja smučarjev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za področje žičniških naprav.

Javna zbiranja na smučišču se smejo organizirati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo javna zbiranja, in ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(1) Poučevanje smučanja posameznikov ali več oseb na smučišču, ki se opravlja proti plačilu, se lahko izvaja le s pisnim soglasjem upravljavca smučišča.

(2) Vsak izvajalec poučevanja smučanja mora upravljavca smučišča obvestiti o predvidenih aktivnostih na smučišču.

(3) Del smučišča, kjer se uporabljajo pripomočki ali priprave za poučevanje smučanja, mora biti v času uporabe označen in fizično ločen od preostalega dela smučišča.

(4) Izvajalec poučevanja smučanja mora pred začetkom smučanja opozoriti smučarja ali skupino smučarjev na navodila o redu in varnosti oziroma ravnanju smučarjev na smučišču.

(1) Upravljavec smučišča mora v primeru nesreče na smučišču ali nenadnega obolenja zagotoviti hitro in strokovno pomoč poškodovanim in nenadno obolelim s službo za reševanje na smučišču.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec majhnega smučišča zagotavlja reševanje na smučišču z reševalcem, v skladu s petim odstavkom 14. člena tega zakona, in s potrebno opremo za reševanje.

(3) Služba za reševanje na smučišču izvaja reševanje na smučišču, organizira prevoz poškodovancev in nenadno obolelih na ustrezno urejen in označen prostor za pomoč ter predajo poškodovanih ali nenadno obolelih izvajalcem zdravstvene dejavnosti, kadar njihovo zdravstveno stanje zahteva nujno medicinsko pomoč, določeno s strokovnimi smernicami urgentne medicine.

(4) Službo za reševanje na smučišču izvajajo reševalci, usposobljeni v skladu s 15. členom tega zakona, ki so opremljeni s predpisanimi oznakami. Če reševalec opravlja tudi naloge nadzornika, mora biti opremljen tudi z oznako nadzornika.

(5) Pri opravljanju nalog po tem zakonu morajo imeti reševalci na smučišču pri sebi potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.

(6) Prostori službe za reševanje na smučišču morajo biti vidno označeni in primerno opremljeni.

(7) Opremljenost in oznake prostorov za reševanje in reševalcev predpiše minister, pristojen za zdravje.

(1) Upravljavec smučišča zagotovi na smučišču naslednje minimalno število usposobljenih reševalcev:

– na smučišču z zmogljivostjo do 500 smučarjev enega reševalca,

– na smučišču z zmogljivostjo do 2000 smučarjev dva reševalca in

– na vsakih nadaljnjih 1000 smučarjev enega reševalca.

(2) Če je to potrebno zaradi razgibanosti ali neenotnosti smučišča (npr. več vstopov in izstopov s smučišča), se lahko v dovoljenju za obratovanje iz prvega odstavka 4. člena tega zakona določi večje število reševalcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

(3) Upravljavec smučišča lahko ob upoštevanju prvega in drugega odstavka tega člena prilagodi število prisotnih reševalcev glede na dejansko število smučarjev na smučišču. Če so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav v posameznih sektorjih na smučišču.

(4) Upravljavec smučišča sme za največ 30 odstotkov zmanjšati minimalno število prisotnih reševalcev iz tretje alineje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka tega člena, če manjkajočo razliko usposobljenih reševalcev zagotovi s prisotnimi nadzorniki, ki so usposobljeni tudi za reševanje.

(5) Upravljavec majhnega smučišča ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zagotavlja naloge reševanja z najmanj eno osebo, ki je:

1. reševalec,

2. nadzornik na smučišču, ki ima potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona za reševalca in hkrati opravlja obe nalogi,

3. oseba pri upravljavcu smučišča, ki opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da ima potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona za reševalca, ali

4. sklenila dogovor z upravljavcem smučišča in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, pri čemer zagotavlja odzivni čas v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.

(1) Reševalec je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je pridobila potrdilo ministrstva, pristojnega za zdravje. Reševalec ima pravico opravljati naloge po tem zakonu z dnem vročitve potrdila.

(2) Reševalec je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. je stara najmanj 18 let,

2. je splošno zdravstveno sposobna,

3. ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje oziroma srednje strokovne izobrazbe in

4. izpolnjuje pogoje strokovne usposobljenosti.

(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za reševalca z veljavnostjo štirih let od opravljenega usposabljanja in preizkusa znanja.

(4) Reševalec je strokovno usposobljen, če je usposobljen po programu iz sedmega odstavka tega člena in opravi preizkus znanja. O opravljenem usposabljanju in preizkusu znanja izda izvajalec iz devetega odstavka tega člena potrdilo.

(5) Reševalec se mora vsaka štiri leta udeležiti obdobnega izpopolnjevanja in opraviti preizkus znanja. Izvajalec iz devetega odstavka tega člena izda reševalcu, ki opravi obdobno izpopolnjevanje in preizkus znanja potrdilo, na podlagi katerega ministrstvo, pristojno za zdravje, ob izpolnjevanju pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena izda novo potrdilo o izpolnjevanju pogojev za reševalca z veljavnostjo štirih let od opravljenega obdobnega izpopolnjevanja in preizkusa znanja. Potrdilo o opravljenem obdobnem izpopolnjevanju in preizkusu znanja ne sme biti starejše od enega leta.

(6) Reševalec pri svojem delu uporablja slovenski jezik. Znanje slovenskega jezika reševalec dokazuje s spričevalom o končanem najmanj osnovnošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji ali s potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu aktivnega znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji.

(7) Program, izvedbo in preizkus znanja usposabljanja ter obdobnega izpopolnjevanja predpiše minister, pristojen za zdravje.

(8) Pogoj iz 2. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga izda zdravnik specialist medicine dela in športa ter ne sme biti starejše od enega leta.

(9) Usposabljanje, obdobno izpopolnjevanje in preizkus znanja iz sedmega odstavka tega člena izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje, ali druga oseba javnega prava, pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki ji ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo. Za podelitev in odvzem javnega pooblastila, ravnanje z dokumentacijo o izvajanju javnega pooblastila, objavo seznama nosilcev javnega pooblastila ter pisno poročanje nosilca javnega pooblastila se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.

(10) Minister, pristojen za zdravje, predpiše obrazec vloge za podelitev potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca in obrazec ter vsebino potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca.

Za nadzor nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču so pristojni nadzorniki na smučišču in policisti.

(1) Upravljavec smučišča v času obratovanja smučišča zagotovi naslednje minimalno število nadzornikov:

– na smučišču z zmogljivostjo do 500 smučarjev enega nadzornika,

– na smučišču z zmogljivostjo do 2000 smučarjev dva nadzornika in

– na vsakih nadaljnjih 1000 smučarjev enega nadzornika.

(2) Če je to potrebno zaradi razgibanosti ali neenotnosti smučišča (npr. več vstopov in izstopov s smučišča), se lahko v dovoljenju za obratovanje iz prvega odstavka 4. člena tega zakona določi večje število nadzornikov, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

(3) Upravljavec smučišča lahko ob upoštevanju prvega in drugega odstavka tega člena prilagodi število prisotnih nadzornikov na smučišču glede na dejansko število smučarjev na smučišču, če so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav v posameznih sektorjih na smučišču.

(4) Upravljavec smučišča sme za največ 30 odstotkov zmanjšati minimalno število prisotnih nadzornikov na smučišču iz tretje alineje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka tega člena, če manjkajočo razliko usposobljenih nadzornikov zagotovi s prisotnimi reševalci, ki so usposobljeni tudi za nadzor na smučišču.

(5) Upravljavec majhnega smučišča ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zagotavlja naloge nadzora z najmanj eno osebo, ki je lahko:

– nadzornik na smučišču,

– reševalec na smučišču, ki ima veljavno službeno izkaznico nadzornika in hkrati opravlja obe nalogi, ali

– oseba pri upravljavcu smučišča, ki opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da ima veljavno službeno izkaznico nadzornika.

(1) Nadzornik je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je pridobila službeno izkaznico, ministrstva pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Nadzornik ima pravico opravljati naloge po tem zakonu z dnem vročitve službene izkaznice.

(2) Nadzornik je lahko oseba, ki:

1. je stara najmanj 18 let,

2. ima državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije,

3. je zdravstveno in psihično sposobna glede na vrsto dela, ki ga bo opravljala,

4. ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje poklicne izobrazbe,

5. izpolnjuje pogoje usposobljenosti,

6. aktivno obvlada slovenski jezik,

7. ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,

8. ni bila več kot dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali za prekrške po tem zakonu in ji je bila izrečena globa.

(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, podeli službeno izkaznico z veljavnostjo štirih let od opravljenega usposabljanja in preizkusa znanja.

(4) Nadzornik je usposobljen, če je usposobljen po programu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona in opravi preizkus znanja. O opravljenem usposabljanju in preizkusu znanja izda izvajalec iz drugega odstavka 21. člena tega zakona potrdilo.

(5) Nadzornik se mora vsaka štiri leta udeležiti obdobnega izpopolnjevanja. Izvajalec iz drugega odstavka 21. člena tega zakona izda nadzorniku, ki je opravil obdobno izpolnjevanje, potrdilo, na podlagi katerega pristojni organ ob izpolnjevanju pogojev iz 2., 3., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena podeli novo službeno izkaznico z veljavnostjo štirih let od opravljenega obdobnega izpopolnjevanja. Potrdilo o opravljanjem obdobnem izpopolnjevanju ne sme biti starejše od enega leta.

(6) Pogoj iz 3. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga izda zdravnik specialist medicine dela in športa ter ne sme biti starejše od enega leta.

(7) Pogoj iz 6. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje s spričevalom o končanem najmanj osnovnošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji ali s potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu aktivnega znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji.

(8) Pristojni organ ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz tega člena ob podelitvi službene izkaznice ali kadarkoli po uradni dolžnosti, ali če je podan sum, da oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje nalog nadzornika po tem zakonu.

(1) Službena izkaznica nadzornika vsebuje naslednje osebne podatke:

– osebno ime nadzornika in

– fotografijo nadzornika.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec vloge za podelitev službene izkaznice in obrazec ter vsebino službene izkaznice.

(1) Pri opravljanju nalog po tem zakonu mora biti nadzornik opremljen z oznakami, opremo in službeno izkaznico nadzornika. Če nadzornik opravlja tudi naloge reševalca, mora biti opremljen tudi z znakom reševalca.

(2) Nadzornik se mora pri izvajanju naloge po tem zakonu na zahtevo posameznika predstaviti z osebnim imenom ter pokazati službeno izkaznico.

(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše oznake in opremo nadzornika. V primeru hkratnega izvajanja nalog reševalca in nadzornika minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše skupne oznake.

(1) Program, izvedbo in preizkus znanja usposabljanja za nadzornike ter program in izvedbo obdobnega izpopolnjevanja za nadzornike predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(2) Usposabljanje, preizkus znanja in obdobno izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ ali druga oseba javnega prava, pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki ji pristojni organ na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. ima odgovorno osebo za izvajanje javnega pooblastila, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjuje posebne kadrovske pogoje,

2. ima zagotovljeno zadostno število izvajalcev in drugih strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje,

3. ima prostore in opremo za izvajanje javnega pooblastila,

4. ni v postopku likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja,

5. ima poravnane obveznosti iz naslova davkov in drugih javnih dajatev,

6. niso podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nosilec javnega pooblastila ne bo ustrezno izvajal javnega pooblastila (npr. nelikvidnost, opravljanje dejavnosti, ki je nezdružljiva z izvajanjem javnega pooblastila).

(3) Natančnejšo opredelitev kadrovskih, materialnih in drugih pogojev iz prejšnjega odstavka ter merila za podelitev javnega pooblastila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(4) Pogoje za izvajanje javnega pooblastila mora nosilec javnega pooblastila izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Javno pooblastilo mora izvajati zakonito, pravočasno in v skladu s predpisanim načinom.

(5) Javno pooblastilo se podeli za pet let.

(6) Pristojni organ javno pooblastilo nosilcu odvzame, če:

– ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, ali

– javno pooblastilo izvaja nezakonito, nepravočasno ali v nasprotju s predpisanim načinom in kljub opozorilu nepravilnosti ne odpravi.

(7) Če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pristojni organ na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki mora nepravilnosti odpraviti v določenem roku. Če nosilec javnega pooblastila v roku nepravilnosti ne odpravi, mu pristojni organ javno pooblastilo odvzame.

(8) Nosilec javnega pooblastila mora v roku 30 dni od prenehanja izvajanja javnega pooblastila pristojnemu organu predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.

(9) Nosilci javnega pooblastila morajo o izvajanju javnega pooblastila pisno poročati pristojnemu organu do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

(10) Pristojni organ zaradi varstva ljudi in premoženja ter pravnega prometa na svoji spletni strani objavi seznam nosilcev javnega pooblastila, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.

(1) Pristojni organ nadzorniku odvzame službeno izkaznico:

– če ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

– če mu je opravljanje nalog nadzornika prepovedano s pravnomočno sodno odločbo,

– če je zaradi njegovega nezakonitega ali nestrokovnega ravnanja prišlo do hujše posledice za življenje ali zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti in javnega interesa ni bilo mogoče drugače zavarovati.

(2) Oseba, ki ji je pristojni organ odvzel službeno izkaznico na podlagi tretje alineje prejšnjega odstavka, ne more ponovno pridobiti službene izkaznice.

(3) Nadzornik mora v osmih dneh od pravnomočne odločitve pristojnega organa o odvzemu službene izkaznice temu vrniti službeno izkaznico.

(4) Pristojni organ o odvzemu službene izkaznice nadzornika obvesti upravljavca smučišča, če je ta znan.

(5) Pristojni organ odvzeto službeno izkaznico uniči in v evidenco vpiše zaznamek o uničenju izkaznice ali o nevrnitvi izkaznice, če izkaznice imetnik ne vrne.

(1) Smučar in druga oseba se mora na smučišču seznaniti in ravnati v skladu:

– s pravili FIS,

– z navodili o redu in varnosti ter o ravnanju smučarja in druge osebe na smučišču ter

– z označbami na smučišču.

(2) Smučar, druga oseba in oseba pri upravljavcu smučišča mora na smučišču ravnati v skladu z opozorili in navodili nadzornika, policista in druge uradne osebe, ki opravlja uradne naloge na smučišču. Smučišče uporablja tako, da ne ogroža sebe, drugih prisotnih na smučišču in da ne poškoduje sebe, drugih prisotnih ali naprav na smučišču.

(3) Smučar mora:

1. ravnati tako, da nikogar ne ogroža ali mu škoduje,

2. smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi in da svojo hitrost ter način vožnje prilagodi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter številu smučarjev na smučišču,

3. v primeru, ko prihaja od zadaj, smer svoje vožnje izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj,

4. prehitevati od zgoraj in spodaj, z desne in leve, vendar le, če je razdalja dovolj velika in da prehitevanemu smučarju omogoča dovolj prostora za njegovo gibanje,

5. ko želi zapeljati na smučišče ali se po ustavitvi po njem ponovno zapeljati ali se po njem vzpenjati, prepričati se navzgor in navzdol, da to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge,

6. izogibati se ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če to ni nujno potrebno, v primeru padca pa se mora čim hitreje umakniti oziroma opozoriti na svojo navzočnost,

7. se peš vzpenjati ali spuščati le ob robu smučarske proge, če je to neizogibno,

8. upoštevati vse znake in signalizacijo,

9. uporabljati zaščitno smučarsko čelado do vključno 14. leta starosti,

10. smučati s takšno opremo, ki ne predstavlja nevarnosti za osebe, predmete ali objekte na smučišču,

11. puščati smučarsko ali drugo opremo takrat, ko je ne uporablja, na mestu, ki ga določi upravljavec smučišča, in

12. na zahtevo nadzornika dati osebne podatke (osebno ime, datum rojstva, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča), če je priča ali udeleženec v nesreči ali če je sam kršil določbe tega zakona.

(4) Smučarju je prepovedano:

1. izvajati nevarno smučanje ali druga nevarna ali škodljiva dejanja, ki vplivajo na varnost na smučišču,

2. postavljati, prestavljati ali odstranjevati označbe in naprave na smučišču,

3. se zadrževati na zoženih ali nepreglednih delih smučarske proge,

4. izvajati skoke na smučarski progi, razen na delih smučišča, kjer je to dovoljeno,

5. smučati po vlečni poti vlečnice ali tako, da ogroža varnost oseb na vlečnici,

6. smučati izven smučarskih prog in neteptanih smučarskih prog,

7. onesnaževati smučišče in njegovo okolico,

8. voditi živali po smučarski progi.

(5) Druga oseba mora:

1. izvajati druge športne aktivnosti in dejavnosti samo na za to določenih površinah v soglasju z upravljavcem smučišča,

2. puščati svojo opremo takrat, ko je ne uporablja, na mestu, ki ga določi upravljavec smučišča, ter

3. na zahtevo nadzornika dati osebne podatke (osebno ime, datum rojstva, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča), če je priča ali udeleženec v nesreči ali če je sam kršil določbe tega zakona.

(6) Drugi osebi je prepovedano:

1. hoditi in zadrževati se po smučarski progi,

2. prečkati smučarske proge,

3. se ustavljati na zoženih ali neprilagojenih mestih drugih površin znotraj smučišča,

4. postavljati, prestavljati ali odstranjevati označbe in naprave na smučišču,

5. onesnaževati smučišče in njegovo okolico,

6. voditi živali po smučarski progi,

7. izvajati druga nevarna ali škodljiva dejanja, ki vplivajo na varnost na smučišču,

8. na smučišču uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon.

(7) Določbe 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za uradno osebo, ki na območju smučišča izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov iz svoje pristojnosti.

(8) Določbe 1., 2., 3. in 4. točke šestega odstavka tega člena ne veljajo za nadzornika, ki na območju smučišča izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti.

(9) Določbe 1., 2. in 3. točke šestega odstavka tega člena ne veljajo za reševalca, ki na območju smučišča izvaja naloge reševanja.

(1) Smučar, druga oseba in oseba pri upravljavcu smučišča na smučišču ne sme smučati ali izvajati drugih športnih aktivnosti in dejavnosti, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(2) Pri izvajanju smučanja ali drugih športnih aktivnosti in dejavnosti na smučišču velja, da je oseba pod vplivom alkohola, če ima v organizmu več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

(3) Pri izvajanju smučanja ali drugih športnih aktivnosti in dejavnosti velja, da je oseba pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, če se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.

(4) Postopek preverjanja psihofizičnega stanja poteka na način, določen s predpisi, ki urejajo pravila v cestnem prometu.

(1) Pri opravljanju nalog na smučišču sme nadzornik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje ali če je kršen red na smučišču, uporabiti naslednje ukrepe:

1. ustno opozorilo, s katerim nadzornik opozori na okoliščine in ravnanja, ki pomenijo ali bi lahko pomenile kršitve reda ali javnega reda na smučišču,

2. ustno odredbo, s katero nadzornik osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na smučišču, ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje ljudi, izreče ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha,

3. ugotavljati identiteto smučarja ali druge osebe na smučišču, če je priča ali udeleženec v nesreči ali je kršil določbe tega zakona, ali

4. odvzeti smučarsko karto in prepovedati smučanje v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega zakona.

(2) Nadzornik ima pri izvajanju določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednje pristojnosti:

1. opravlja varnostni pregled smučišča,

2. upravljavcu smučišča predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,

3. odpravlja neurejenosti ali pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu smučišča, in druge naloge, povezane z varnostjo na smučišču,

4. ureja gibanje oseb ob vstopu na smučišče in izstopu z njega ter ureja gibanje smučarjev do vstopnega območja žičniške naprave,

5. opozarja smučarje in druge osebe na smučišču na spoštovanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in jim daje navodila,

6. nadzira izvajanje drugih športnih aktivnosti in dejavnosti na smučišču,

7. obvešča policijo o sumu, da je oseba na smučišču pri smučanju ali izvajanju drugih športnih aktivnosti in dejavnosti pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,

8. obvešča policijo v primerih, ko se smučar ali druga oseba na smučišču proti njemu nedostojno vede, ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa in

9. sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi službami, policijo in službo za reševanje pri zagotavljanju reda, varnosti in reševanja na smučišču.

(3) Nadzornik lahko v imenu upravljavca smučišča v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, vlaga pisne predloge za uvedbo postopka o prekršku organu, pristojnemu za nadzor nad določbami tega zakona.

(1) Ko policist ugotovi, da ima oseba na smučišču pri izvajanju smučanja ali drugih športnih aktivnostih in dejavnosti v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, ali prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko ta oseba odkloni sodelovanje pri preverjanju takih snovi v organizmu, mu policist prepove nadaljnje smučanje in odvzame smučarsko vozovnico za isti dan brez povračila stroškov nakupa smučarske vozovnice ter prepove nadaljnje športne aktivnosti in dejavnosti na smučišču. Policist o tem obvesti upravljavca smučišča, ki mora preklicati vozovnico in onemogočiti nakup nove vozovnice za isti dan ter osebi omogočiti vrnitev do vstopa na smučišče, če odvzeta vozovnica to omogoča.

(2) Smučarju, ki ne ravna v skladu s 1. do 10. točko tretjega odstavka 23. člena tega zakona ali 1. do 5. točko četrtega odstavka 23. člena tega zakona, lahko nadzornik prepove smučanje in mu odvzame vozovnico za isti dan brez povračila stroškov nakupa smučarske vozovnice ter prepove nadaljnje športne aktivnosti in dejavnosti na smučišču. O tem obvesti upravljavca smučišča, ki mora preklicati vozovnico in onemogočiti nakup nove vozovnice za isti dan ter osebi omogočiti vrnitev do vstopa na smučišče, če odvzeta vozovnica to omogoča.

(3) O odvzemu vozovnice se izda potrdilo. Obrazec potrdila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(1) Pri nesreči ali nenadnem obolenju na smučišču udeleženec nesreče ali oseba na smučišču v okviru svojih možnosti glede na dane okoliščine zavaruje kraj nesreče, nudi pomoč poškodovanim ali nenadno obolelim, prepreči ogrožanje oseb na smučišču in obvesti upravljavca smučišča, center za obveščanje ali policijo.

(2) Upravljavec smučišča, ki je bil obveščen o nesreči ali nenadnemu obolenju na smučišču, mora takoj organizirati zavarovanje kraja nesreče in reševanje ter zagotoviti varnost oseb na smučišču, če je to potrebno tudi z zaprtjem smučarske proge. Pri tem nudi vso potrebno pomoč preiskovalcem, ki opravljajo ogled nesreče in na podlagi njihove zakonite odredbe izvede tudi druge ukrepe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko udeleženci nesreče, v kateri je nastala le materialna škoda, sporazumejo o odgovornosti za povzročitev nesreče in izmenjajo osebne podatke, če to ni mogoče, pa na kraju nesreče počakajo do prihoda nadzornika ali policista.

(4) Ob nesreči ali nenadnem obolenju na smučišču mora nadzornik, ki je obveščen o dogodku, priti na kraj. Ob prihodu na kraj zagotovi zavarovanje kraja nesreče, nudenje takojšnje pomoči in obveščanje upravljavca smučišča o nesreči. Ob tem zagotovi tudi zavarovanje in označitev sledi. Pri nesrečah, kjer je nastala materialna škoda ali lahka telesna poškodba, mora opraviti ogled in o ogledu v skladu z ugotovitvami izpolniti zapisnik na predpisanem obrazcu. Prav tako mora kraj fotografirati in izdelati skico nesreče.

(5) Če je pri nesreči na smučišču prišlo do hude ali posebno hude telesne poškodbe ali smrti, upravljavec smučišča o tem takoj obvestiti policijo, ki mora priti na kraj in opraviti ogled kraja.

(6) Nadzornik mora policiji pomagati pri opravljanju ogleda kraja nesreče. Stanje na kraju nesreče se ne sme spreminjati, dokler ni končan ogled. To ne velja, kadar to zahteva reševanje udeležencev nesreče. Sledi nesreče se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči policist ali druga uradna oseba, ki vodi ogled, v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

(7) Zapisnik o ogledu nesreče na smučišču, ki ga izdela nadzornik, shrani upravljavec smučišča. Izvod zapisnika najpozneje v osmih dneh pošlje inšpektoratu, pristojnemu za notranje zadeve, ali podatke vnese neposredno v spletni program inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, in potrdi vnos z varnim elektronskim podpisom.

(8) Če ogled kraja nesreče opravi policija, mora ta v osmih dneh poslati podatke iz drugega odstavka 35. člena tega zakona inšpektoratu, pristojnemu za notranje zadeve, ali podatke vnese neposredno v spletni program iz prejšnjega odstavka in potrdi vnos z varnim elektronskim podpisom.

(9) Nadzornik oziroma policist, ki je obravnaval nesrečo na smučišču, mora v primeru, ko je v nesreči kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, zagotoviti, da so najbližji sorodniki obveščeni o nesreči. Prav tako mora poskrbeti za opremo in drugo premoženje udeležene osebe. Predmete, ki so ostali na kraju nesreče, in ki niso potrebni v preiskavi, mora izročiti lastniku ali od njega pooblaščeni osebi ali sorodniku in izdati potrdilo, s katerim mu oseba prejem pisno potrdi.

(10) Obliko in vsebino potrdila o prevzemu predmetov predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(11) Reševalec na smučišču o svojem delu izpolni poročilo o izvajanju reševanja poškodovanih in nenadno obolelih oseb na smučišču, ki ga prejmeta poškodovanec oziroma nenadno oboleli in upravljavec smučišča, pa tudi izvajalec zdravstvene dejavnosti, če je bil vključen v reševanje ali če je prevzel poškodovanca ali nenadno obolelega.

(12) Obliko in vsebino zapisnika o ogledu kraja nesreče in poročila o izvajanju reševanja ter rok, v katerem reševalec izpolni poročilo, predpišeta minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za zdravje.

(13) Pogoje za vnos podatkov iz zapisnika o ogledu nesreče na smučišču v spletni program inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(1) Naloge pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za poklic nadzornik in ministrstvo, pristojno za zdravje, za poklic reševalec.

(2) Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali držav, s katerimi je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: državljani držav pogodbenic), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo poklica iz prejšnjega odstavka pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati poklica iz prejšnjega člena, morajo pri pristojnem organu iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil, ki jih za postopek priznavanja določa zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebuje tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz tega zakona.

(3) Po dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije pristojni organ iz prvega odstavka prejšnjega člena vlagatelja vpiše v evidenco imetnikov službene izkaznice nadzornika oziroma v evidenco izdanih potrdil o usposobljenosti reševalca na smučišču.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati poklica iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, morajo pri pristojnem organu iz prvega odstavka 28. člena tega zakona vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, prijava za občasno opravljanje poklicev iz prvega odstavka 28. člena tega zakona vsebuje tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz tega zakona.

(2) Pristojni organ iz prvega odstavka 28. člena tega zakona pred prvim opravljanjem poklica preveri izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka in poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(3) Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena pristojni organ iz prvega odstavka 28. člena tega zakona vlagatelja iz prvega odstavka tega člena začasno vpiše v evidenco imetnikov službene izkaznice nadzornika oziroma v evidenco izdanih potrdil o usposobljenosti reševalca na smučišču.

(4) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri pristojnem organu iz prvega odstavka 28. člena tega zakona in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.

Pristojni organ, ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, ministrstvo, pristojno za zdravje, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, nosilec javnega pooblastila in upravljavec smučišča upravljajo evidence, določene s tem zakonom, za namene, kot jih določa ta zakon.

(1) Pristojni organ z namenom spremljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog nadzornikov in odločanje o njihovih pravicah in obveznostih upravlja evidenco imetnikov službene izkaznice nadzornika in evidenco nosilcev javnega pooblastila.

(2) Evidenca imetnikov službene izkaznice nadzornika vsebuje:

1. osebno ime,

2. fotografijo osebe,

3. rojstne podatke osebe (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO,

4. stalno in začasno prebivališče,

5. državljanstvo,

6. številko službene izkaznice,

7. datum podelitve, veljavnosti, odvzema in status službene izkaznice,

8. datum opravljenega preizkusa usposobljenosti,

9. datum udeležbe na obdobnem izpopolnjevanju,

10. datum odločbe o priznavanju poklicne kvalifikacije in

11. datum izpolnjevanja pogojev za občasno opravljanje poklica iz 30. člena tega zakona.

(3) Evidenca nosilcev javnega pooblastila vsebuje naslednje podatke:

1. naziv firme,

2. sedež firme,

3. matično številko firme in

4. datum podelitve javnega pooblastila.

(1) Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za obratovanje smučišča in zagotavljanje varnosti in reda na smučišču upravlja evidenco izdanih dovoljenj za obratovanje smučišča, ki vsebuje:

1. ime smučišča,

2. ime oziroma firma upravljavca smučišča,

3. naslov oziroma sedež upravljavca smučišča,

4. datum dovoljenja,

5. številko dovoljenja,

6. zmogljivost smučišča in posameznih smučarskih prog s pripadajočimi žičniškimi napravami in

7. razvrstitev smučišča glede na velikost.

(2) Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, po zaključku zimske smučarske sezone, vendar najpozneje do 30. junija tekočega leta, pristojnemu organu sporoči:

– število veljavnih dovoljenj za obratovanje smučišča na dan 30. maj tekočega leta, pri čemer so smučišča razvrščena glede na velikost,

– število novo izdanih dovoljenj za obratovanje v času od 1. junija preteklega leta do 30. maja tekočega leta, pri čemer so smučišča razvrščena glede na velikost,

– število odvzetih dovoljenj za obratovanje smučišč.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, z namenom spremljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog reševalcev in odločanja o njihovih pravicah in obveznostih upravlja evidenco izdanih potrdil o usposobljenosti reševalca na smučišču, ki vsebuje:

1. osebno ime,

2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO,

3. stalno in začasno prebivališče,

4. datum in številko potrdila o strokovni usposobljenosti,

5. datum in številko potrdila o obdobnem izpopolnjevanju,

6. datum in številko potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca in datum njegove veljavnosti.

(1) Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, z namenom spremljanja in zagotavljanja varnosti in reda na smučišču upravlja evidenco nesreč na smučišču in evidenco o izrečenih ukrepih in razlogih za odvzem smučarske vozovnice.

(2) Evidenca nesreč na smučišču vsebuje:

1. ime smučišča,

2. ime oziroma firma upravljavca smučišča,

3. odgovorno osebo upravljavca smučišča,

4. osebna imena udeležencev v nesreči,

5. rojstne podatke udeležencev v nesreči (dan, mesec, leto, kraj rojstva),

6. stalno in začasno prebivališče udeležencev v nesreči,

7. državljanstvo udeležencev v nesreči,

8. spol udeležencev v nesreči,

9. opredelitev vrste udeležencev v nesreči,

10. datum nesreče,

11. čas nesreče,

12. kraj nesreče,

13. podatek o vremenu v času nesreče,

14. podatek o vrsti smučanja ali drugih športnih aktivnosti in dejavnosti na smučišču v času nesreče,

15. podatek o vzroku nesreče,

16. podatek o načinu nastanka poškodbe,

17. opredelitev materialne škode ali poškodbe (materialna škoda, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba ali smrt),

18. podatek o vrsti poškodbe,

19. podatek o poškodovanem delu telesa,

20. oceno višine premoženjske škode in

21. osebno ime osebe, ki je obravnavala nesrečo.

(3) Evidenca o izrečenih ukrepih in razlogih za odvzem smučarskih vozovnic vsebuje ločeno po smučiščih naslednje podatke:

– ime smučišča,

– število odvzetih smučarskih vozovnic in

– razlog za odvzem smučarske vozovnice.

(4) Upravljavec smučišča in policija morata podatke iz tretjega odstavka tega člena do 15. v mesecu za pretekli mesec poslati inšpektoratu, pristojnem za notranje zadeve.

(5) Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, po zaključku zimske smučarske sezone, vendar najpozneje do 30. junija tekočega leta, pristojnemu organu pošlje povzetek ugotovitev, ki se nanašajo na podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1) Upravljavec smučišča z namenom spremljanja in zagotavljanja varnosti in reda na smučišču upravlja evidenco varnostnih pregledov in obratovanja smučišča na posamezni smučarski dan.

(2) Evidenca varnostnih pregledov in obratovanja smučišča na posamezni smučarski dan vsebuje:

1. datum,

2. naprave, ki obratujejo, in čas obratovanja,

3. smučarske proge, ki obratujejo, in čas obratovanja,

4. število obiskovalcev,

5. osebna imena nadzornikov in reševalcev na smučišču,

6. čas varnostnega pregleda z imenom smučarske proge,

7. osebno ime osebe, ki je izvedla pregled smučišča, in njen lastnoročni podpis,

8. ugotovitve in

9. morebitne izvedene ukrepe.

(3) Upravljavec smučišča mora po zaključku zimske smučarske sezone, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, pristojnemu organu poslati povzetek ugotovitev, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjega odstavka.

(1) Pristojni organ oziroma nosilec javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje za nadzornika z namenom spremljanja pogojev za opravljanje nalog nadzornika upravlja evidenco strokovnega usposabljanja in obdobnega izpopolnjevanja, ki vsebuje:

1. datum usposabljanja oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

2. podatke o izvajalcu usposabljanja oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

3. osebna imena, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO udeležencev usposabljanja, ki so uspešno opravili preizkus usposobljenosti oziroma osebna imena, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO prisotnih na obdobnem izpopolnjevanju,

4. datum opravljenega preizkusa usposobljenosti,

5. rezultat preizkusa usposobljenosti,

6. številko potrdila in

7. datum potrdila.

(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma nosilec javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje za reševalca z namenom spremljanja pogojev za opravljanje nalog reševalca upravlja evidenco, ki vsebuje:

1. datum usposabljanja oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

2. podatke o izvajalcu usposabljanja oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

3. osebna imena, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO udeležencev na usposabljanju oziroma obdobnem izpopolnjevanju, ki so uspešno opravili preizkus usposobljenosti,

4. datum opravljenega preizkusa usposobljenosti oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

5. rezultat preizkusa usposobljenosti oziroma obdobnega izpopolnjevanja,

6. številko potrdila in

7. datum potrdila.

(1) Potrdilo o odvzemu smučarske vozovnice upravljavec smučišča in policija hranita tri leta po izdaji potrdila.

(2) Podatki iz evidence imetnikov službene izkaznice nadzornika se hranijo tri leta po prenehanju veljavnosti ali odvzemu službene izkaznice.

(3) Podatki iz evidence nosilcev javnega pooblastila se hranijo tri leta po prenehanju veljavnosti ali odvzemu javnega pooblastila.

(4) Podatki iz evidence izdanih dovoljenj za obratovanje smučišč se hranijo tri leta po odvzemu ali ugotovitvi pristojnega organa za izdajo dovoljenja za obratovanje, da je smučišče prenehalo obratovati.

(5) Podatki iz evidence izdanih potrdil o usposobljenosti reševalcev na smučišču se hranijo tri leta po preteku veljavnosti potrdila.

(6) Podatki iz evidence nesreč na smučišču se hranijo deset let od dneva nesreče na smučišču.

(7) Podatki iz evidence o izrečenih ukrepih in razlogih za odvzem smučarskih vozovnic se hranijo pet let od dneva odvzema smučarske vozovnice.

(8) Podatki iz evidence varnostnih pregledov in obratovanja smučišča na posamezni smučarski dan se hranijo pet let od dneva vnosa v evidenco.

(9) Podatki iz evidence o strokovnem usposabljanju in obdobnem izpopolnjevanju za nadzornika se hranijo tri leta od prenehanja veljavnosti službene izkaznice nadzornika.

(10) Podatki iz evidence o strokovnem usposabljanju in obdobnem izpopolnjevanju za reševalca se hranijo tri leta od prenehanja veljavnosti potrdila.

(11) Po preteku rokov iz tega člena se podatki iz evidenc arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.

(1) Organi in subjekti iz 31. člena tega zakona podatke iz evidenc, s katerimi upravljajo na podlagi tega zakona, zbirajo neposredno od pravne ali fizične osebe, na katere se nanašajo, ali jih pridobijo iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, če jih potrebujejo za izvajanje nalog po tem zakonu.

(2) Kadar pristojni organ pridobi podatke o drugi osebi javnega prava, pravni osebi zasebnega prava, samostojnem podjetniku posamezniku, posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizični osebi iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, mu o tem ni treba obvestiti tistega, na katerega se podatki nanašajo. Upravljavci zbirk podatkov morajo organom in subjektom iz 31. člena tega zakona na njihovo zaprosilo brezplačno poslati podatke, ki jih ti potrebujejo za izvajanje nalog po tem zakonu.

(3) Upravljavci evidenc in upravičenci do vpogleda morajo podatke iz evidenc, s katerimi so se seznanili, varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih smejo uporabiti le pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti.

(4) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo in odvzem službene izkaznice nadzornika in podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje nadzornikov lahko pristojni organ za vodenje in upravljanje zbirk podatkov podatke brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov:

1. centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, datum smrti, naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov vročanja ter datumi in podatki o dogodkih, spremembah in popravkih),

2. evidence prekrškov, ki jo vodi policija, za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz 8. točke drugega odstavka 18. člena in tretje alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona,

3. evidence kaznivih dejanj in evidence prekrškov, ki ju vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz 7. in 8. točke drugega odstavka 18. člena in druge ter tretje alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona,

4. poslovnega registra Slovenije in

5. inšpekcijskih organov, ki jih ti vodijo o inšpekcijskih postopkih, ali prekrškovnih organov v postopkih o prekrških in sodnih odločbah zoper pravne in fizične osebe po tem zakonu za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz 8. točke drugega odstavka 18. člena in tretje alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona.

(5) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila za reševalca in podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje reševalcev lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, podatke brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov:

– centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, datum smrti, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatki o šolski izobrazbi ter datumi in podatki o dogodkih, spremembah in popravkih),

– poslovnega registra Slovenije.

(6) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo službene izkaznice nadzornika se lahko evidenca imetnikov službenih izkaznic v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, povezuje z evidenco iz 1. točke četrtega odstavka tega člena. Za povezovanje evidenc se uporabljata osebno ime in EMŠO.

(7) Za ugotavljanje pogojev za podelitev javnega pooblastila se lahko evidenca nosilcev javnega pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, povezuje z evidenco iz 1. in 4. točke četrtega odstavka tega člena. Za povezovanje evidenc se uporablja EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta.

(1) Pristojni organ, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za področje žičniških naprav, zdravstveni inšpektorat in policija imajo pravico do vpogleda v evidence, ki se vodijo na podlagi tega zakona, v okviru pristojnosti, ki jih imajo po tem zakonu.

(2) Upravljavci evidenc morajo upravičencem iz tega člena na njihovo zaprosilo brezplačno sporočiti podatke iz evidenc.

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona so pristojni policija, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za žičniške naprave, in zdravstveni inšpektorat, vsak v mejah svojih pristojnosti, določenih s tem ali drugim zakonom.

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ima policist naslednje pristojnosti:

1. upravljavcu smučišča predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,

2. opozarja smučarje in druge osebe na smučišču o spoštovanju določb tega zakona in drugih predpisov,

3. nadzira izvajanje 11. člena tega zakona,

4. ugotavlja prekrške iz prvega do šestega odstavka 23. člena tega zakona,

5. preverja psihofizično stanje v skladu s 24. členom tega zakona in vodi postopek o prekršku za kršitve 24. člena tega zakona,

6. izvede policijski postopek v primerih iz 8. točke drugega odstavka 25. člena tega zakona,

7. izvaja naloge iz prvega odstavka 26. člena tega zakona in vodi postopek o prekršku za kršitve prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona,

8. nadzira izvajanje nalog iz prvega do četrtega odstavka, šestega in devetega odstavka 27. člena tega zakona in izvaja naloge iz petega in devetega odstavka 27. člena tega zakona.

Inšpektor inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, ima pri izvajanju določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednje pristojnosti:

1. nadzira izvajanje prvega in tretjega odstavka 18. člena tega zakona,

2. nadzira izvajanje prvega in drugega odstavka 20. člena tega zakona,

3. nadzira izvajanje osmega in devetega odstavka 21. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na poklic nadzornika,

4. nadzira izvajanje tretjega odstavka 22. člena tega zakona,

5. vodi postopke o prekršku za kršitve iz prvega do šestega odstavka 23. člena tega zakona,

6. nadzira izvajanja četrtega in sedmega odstavka 27. člena tega zakona,

7. nadzira izvajanje prvega odstavka 29. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na poklic nadzornika,

8. nadzira izvajanje prvega in četrtega odstavka 30. člena tega zakona,

9. nadzira izvajanje četrtega odstavka 35. člena tega zakona in

10. nadzira izvajanje prvega odstavka 37. člena tega zakona.

Inšpektor inšpektorata, pristojnega za žičniške naprave, ima pri izvajanju določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednje pristojnosti:

1. nadzira izvajanje 3. člena tega zakona,

2. ugotavlja izpolnjevanje pogoja iz prvega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona,

3. nadzira izvajanje prvega odstavka 5. člena tega zakona,

4. nadzira izvajanje prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona,

5. nadzira izvajanje 8. člena tega zakona,

6. nadzira izvajanje prvega odstavka 9. člena tega zakona,

7. nadzira izvajanje prvega, drugega in tretjega odstavka 10. člena tega zakona,

8. nadzira izvajanje 12. člena tega zakona,

9. nadzira izvajanje 14. člena tega zakona,

10. nadzira izvajanje 17. člena tega zakona in

11. nadzira izvajanje prvega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona.

Inšpektor zdravstvenega inšpektorata ima pri izvajanju določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednje pristojnosti:

1. nadzira izvajanje tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona,

2. nadzira izvajanje 13. člena tega zakona,

3. nadzira izvajanje prvega, četrtega in petega odstavka 15. člena tega zakona,

4. nadzira izvajanje devetega odstavka 15. člena tega zakona v povezavi z osmim in devetim odstavkom 21. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na poklic reševalca,

5. nadzira izvajanje enajstega odstavka 27. člena tega zakona,

6. nadzira izvajanje prvega odstavka 29. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na poklic reševalca, in

7. nadzira izvajanje drugega odstavka 37. člena tega zakona.

Inšpektor inšpektorata, pristojnega za žičniške naprave, inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, in zdravstvenega inšpektorata lahko v okviru svojih pristojnosti iz tega zakona začasno prepove obratovanje smučišča ali posamezne smučarske proge oziroma dela smučišča, če ugotovi, da niso izpolnjene zahteve za varnost na smučišču po tem zakonu in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku, inšpektor predlaga ministrstvu, pristojnemu za področje žičniških naprav, da dovoljenje za obratovanje smučišča odvzame ali ga delno razveljavi ob upoštevanju petega odstavka 4. člena tega zakona.

(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 3. člena tega zakona,

2. ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 4. člena tega zakona,

3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena tega zakona,

4. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona,

5. ravna v nasprotju z 8. členom tega zakona,

6. ravna v nasprotju z 9. členom tega zakona,

7. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 13. člena tega zakona,

8. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom 14. člena tega zakona,

9. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom 17. člena tega zakona,

10. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 21. člena tega zakona ali

11. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 400 do 800 evrov se kaznuje posameznik, če:

1. ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 3. člena tega zakona,

2. v službi za reševanje ravna v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona,

3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena tega zakona,

4. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena tega zakona,

5. ravna v nasprotju z drugim odstavkom, 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. ali 10. točko tretjega odstavka, 1., 2., 3., 4. ali 5. točko četrtega odstavka, 1. ali 3. točko petega odstavka, ali 1., 2., 3., 4., 7. ali 8. točko šestega odstavka 23. člena tega zakona,

6. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena v povezavi z drugim ali tretjim odstavkom 24. člena tega zakona,

7. ravna v nasprotju s prepovedjo iz prvega ali drugega odstavka 26. člena tega zakona,

8. ravna v nasprotju s tretjim, četrtim ali šestim odstavkom 27. člena tega zakona,

9. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena tega zakona ali

10. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega zakona.

(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena tega zakona,

2. ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 10. člena tega zakona,

3. ravna v nasprotju z 11. členom tega zakona,

4. ravna v nasprotju z 12. členom tega zakona,

5. ravna v nasprotju z devetim odstavkom 21. člena tega zakona,

6. ravna v nasprotju s petim ali sedmim odstavkom 27. člena tega zakona,

7. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 35. člena tega zakona,

8. ravna v nasprotju s prvim v povezavi z drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega zakona ali

9. ravna v nasprotju s 37. členom tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje posameznik, če:

1. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena tega zakona,

2. ravna v nasprotju z 11. členom tega zakona,

3. ravna v nasprotju z 12. členom tega zakona,

4. ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 13. člena tega zakona,

5. ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 20. člena tega zakona,

6. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 22. člena tega zakona,

7. ravna v nasprotju s prvim odstavkom, 11. ali 12. točko tretjega odstavka, 6., 7., ali 8. točko četrtega odstavka, 2. točko petega odstavka ali 5. ali 6. točko šestega odstavka 23. člena tega zakona,

8. ravna v nasprotju s prvim, devetim ali enajstim odstavkom 27. člena tega zakona ali

9. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona.

Podzakonski predpisi na podlagi 4., 5., 6., 10., 13., 15., 19., 20., 21., 26. in 27. člena tega zakona se izdajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(1) Upravljavci smučišč, ki imajo ob uveljaviti tega zakona izdano obratovalno dovoljenje, so dolžni do 1. septembra 2018 prilagoditi obratovanje smučišč v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. V tem času obratujejo v skladu z izdanim dovoljenjem, razen če ta zakon določa milejše pogoje glede zahtev za varnost na smučišču.

(2) Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, do 1. septembra 2019 po uradni dolžnosti izda novo dovoljenje za obratovanje smučišč v skladu z določbami tega zakona. Če smučišče ne izpolnjuje v celoti zahtev za varnost na smučišču, se izda novo dovoljenje, za tiste površine na katerih upravljavec smučišča izpolnjuje zahteve za varnost na smučišču po tem zakonu. Z izdajo novega dovoljenja za obratovanje se do takrat veljavno dovoljenje razveljavi. Veljavno dovoljenje za obratovanje se odvzame, če smučišče ne izpolnjuje zahtev za varnost na smučišču v skladu z določbami tega zakona ter narava nepravilnosti, njen obseg in okoliščine, ki vplivajo na varnost na smučišču, ne omogočajo izdajo dovoljenja, kot je določeno v drugem stavku tega odstavka.

(3) Nadzornik, ki ima na dan uveljavitve tega zakona veljavno službeno izkaznico in pooblastilo za nadzornika ter izpolnjuje pogoje na podlagi Zakona o varnosti na smučišču (Uradni list RS, št. 110/02, 98/05, 17/08 in 52/08 – popr.), sme ne glede na določbe tega zakona še naprej opravljati naloge nadzornika. Naloge nadzornika sme opravljati do preteka petih let od dneva zadnjega uspešno opravljenega preizkusa usposabljanja oziroma opravljenega obdobnega izpopolnjevanja. Za nadaljnje opravljanje nalog nadzornika se mora udeležiti obdobnega izpopolnjevanja v skladu s tem zakonom. Na podlagi potrdila o udeležbi na obdobnem izpopolnjevanju mu pristojni organ izda novo službeno izkaznico v skladu s tem zakonom.

(4) Pristojni organ odvzame službeno izkaznico in pooblastilo tistim imetnikom, ki jim je bila izdana pred uveljavitvijo tega zakona in na dan uveljavitve tega zakona ne izpolnjujejo pogoja iz prejšnjega odstavka.

(5) Oseba, ki pred uveljavitvijo tega zakona izpolnjuje pogoje za reševalca v skladu s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo ob uveljavitvi tega zakona, in je v obdobju zadnjih štirih let pred uveljavitvijo tega zakona vsaj eno sezono opravljala delo reševalca na smučišču, kar dokazuje s potrdilom upravljavca smučišča, lahko nadaljuje z opravljanjem nalog reševalca na smučišču. Po uveljavitvi programa za usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje reševalcev na smučišču mora najpozneje v enem letu opraviti obdobno izpopolnjevanje in preizkus znanja v skladu s tem zakonom. Na podlagi potrdila o uspešno opravljenem preizkusu na obdobnem izpopolnjevanju mu ministrstvo, pristojno za zdravje, izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za reševalca v skladu s tem zakonom.

(6) Izvajalec programa usposabljanja in programa obdobnega izpopolnjevanja za nadzornika smučišč, ki je bil izbran na podlagi Zakona o varnosti na smučišču (Uradni list RS, št. 110/02, 98/05, 17/08 in 52/08 – popr.), nadaljuje z izvajanjem programov še 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Postopki podelitve pooblastil nadzornikom in izdaje službenih izkaznic, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 110/02, 98/05, 17/08 in 52/08 – popr.).

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, izdani na podlagi Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 110/02, 98/05, 17/08 in 52/08 – popr.):

– Pravilnik o obrazcu vloge za podelitev pooblastila, obrazcu službene izkaznice ter oznakah nadzornika smučišča (Uradni list RS, št. 72/10),

– Pravilnik o potrdilu o odvzemu smučarske vozovnice (Uradni list RS, št. 32/09),

– Pravilnik o programu primernega teoretičnega in praktičnega znanja smučanja za inšpektorje (Uradni list RS, št. 14/09),

– Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč (Uradni list RS, št. 116/08),

– Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (Uradni list RS, št. 116/08),

– Pravilnik o programu in načinu opravljanja preizkusa usposobljenosti nadzornikov smučišč in o primernem teoretičnem ter praktičnem znanju smučanja (Uradni list RS, št. 109/08) in

– Pravilnik o zapisniku o ogledu kraja nesreče na smučišču (Uradni list RS, št. 90/08).

(2) Do uveljavitve predpisov na podlagi tega zakona se razen predpisa iz tretje alineje prejšnjega odstavka uporabljajo predpisi iz prejšnjega odstavka, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 110/02, 98/05, 17/08 in 52/08 – popr.).

Ta zakon začne veljati 1. septembra 2016.

Uradni list RS, št. 44/2016 z dne 24. 6. 2016

1922. Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1), stran 6540.