Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
Razglašam Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2016.
Št. 003-02-6/2016-12
Ljubljana, dne 22. julija 2016
Borut Pahor l.r.
O PRIJAVI PREBIVALIŠČA (ZPPreb-1)
Ta zakon ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, prijavo in odjavo gosta ter evidenco gostov.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »posameznik oziroma posameznica« (v nadaljnjem besedilu: posameznik) je državljan oziroma državljanka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan) ali tujec oziroma tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki mora po določbah tega zakona izpolniti prijavno ali odjavno obveznost;
2. »naslov v Republiki Sloveniji« sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata;
3. »stalno prebivališče« je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave;
4. »zakonsko prebivališče« je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo;
5. »začasno prebivališče« je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov;
6. »naslov za vročanje« je naslov prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča posameznika v Republiki Sloveniji, ki je namenjen vročanju poštnih pošiljk državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb, če drug zakon ne določa drugače;
7. »stalni naslov v tujini« in »začasni naslov v tujini« je naslov, ki ga posameznik navede, ko se stalno oziroma začasno naseli v tujini ali spremeni naslov v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova;
8. »administrativna selitev« in »tehnično preštevilčenje« je ažuriranje podatkov prijavljenega prebivališča v registru stalnega prebivalstva po uradni dolžnosti zaradi sprememb podatkov v registru prostorskih enot, registru nepremičnin ali katastru stavb;
9. »register stalnega prebivalstva« je centralizirana elektronsko vodena zbirka podatkov o stalnih in začasnih prebivališčih, zakonskih prebivališčih ter naslovih za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter evidenci volilne pravice;
10. »stanodajalec« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), posameznik oziroma posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi nastanitev in je vpisan v Poslovni register Slovenije;
11. »nastanitveni objekti« so prostori, namenjeni nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje);
12. »evidenca začasno nastanjenih« je v fizični ali elektronski obliki vodena zbirka podatkov o posameznikih, ki začasno prebivajo pri stanodajalcu;
13. »gostitelj« je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sobodajalec ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki gostom nudijo nastanitev v nastanitvenem obratu iz 18. točke tega člena z namenom prenočevanja. Za gostitelja šteje tudi stanodajalec ter bolnišnica in drug zdravstveni zavod v primeru, ko nastani oziroma sprejme na zdravljenje tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji;
14. »posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja« je po tem zakonu pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja recepcijske storitve v imenu in na račun gostiteljev;
15. »gost« je po tem zakonu oseba, ki se nastani pri gostitelju na območju Republike Slovenije, zunaj naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča in po določbah tega zakona ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča na naslovu nastanitve;
16. »knjiga gostov« je evidenca, v kateri se vodijo podatki o gostih in njihovih nastanitvah;
17. »evidenca gostov« je centralizirana elektronsko vodena zbirka podatkov, v kateri se centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo podatki, pridobljeni iz knjige gostov;
18. »nastanitveni obrat« in »register nastanitvenih obratov« imata enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gostinsko dejavnost.
Določbe tega zakona veljajo za posameznika, kolikor ni s posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
(1) Za prijavo stalnega prebivališča, prijavo in odjavo začasnega prebivališča ter določitev naslova za vročanje v Republiki Sloveniji, prijavo stalnega naslova v tujini, prijavo in odjavo začasnega naslova v tujini ter spremembe naslova v tujini je pristojna upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ali ga prijavlja oziroma odjavlja.
(2) Za vodenje postopka ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, razen v primeru iz šestega odstavka 18. člena tega zakona v povezavi z 20. členom tega zakona.
(3) Za vodenje postopka ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča posameznika, ki nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prebiva.
(4) Za vodenje postopka preverjanja resničnosti prijave stalnega in začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja stalno oziroma začasno prebivališče.
(5) Za prijavo in spremembo stalnega in začasnega naslova v tujini je pristojno tudi diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini.
(6) Potrdilo iz registra stalnega prebivalstva lahko izda upravna enota in diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, ki prejme zahtevo, ne glede na to, kateri organ je podatek evidentiral.
(7) Za prijavo gosta je pristojna policijska postaja, na območju katere se gost nastani.
II. STALNO PREBIVALIŠČE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN STALNI NASLOV V TUJINI
(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva.
(2) Tujec, ki dovoljenje za stalno prebivanje pridobi po naselitvi na naslov v Republiki Sloveniji, upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od vročitve dovoljenja.
(3) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se stalno naseli v tujini, najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi stalni naslov v tujini, spremembo stalnega naslova v tujini pa najpozneje v 15 dneh od spremembe. Stalni naslov lahko prijavi tudi pred naselitvijo v tujini, če ob prijavi navede datum naselitve.
(4) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji niti stalnega naslova v tujini, pa v tujini stalno prebiva, pristojnemu organu prijavi stalni naslov v tujini.
(5) Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik na naslov, kjer posameznik stalno prebiva. Soglasje drugega od staršev pri prijavi stalnega prebivališča otroku ni potrebno, če:
1. otroka prijavlja na naslov v Republiki Sloveniji, ki je enak naslovu obeh staršev;
2. otroku prijavlja stalni naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh staršev;
3. tujcu, mlajšemu od 18 let, prijavlja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini;
4. otroku prijavlja stalno prebivališče tisti od staršev, kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo;
5. je otrokovo stalno prebivališče določeno s sporazumom o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali odločbo pristojnega sodišča;
6. njegovo prebivališče ni znano;
7. mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica;
8. je zadržan izvrševati roditeljsko pravico.
(6) Stalno prebivališče novorojenčka, rojenega v Republiki Sloveniji, je enako stalnemu prebivališču matere oziroma stalnemu prebivališču očeta, če mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(7) Stalni naslov v tujini novorojenčka, rojenega v Republiki Sloveniji ali tujini, je enak stalnemu naslovu v tujini matere, če starša nimata stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, oziroma stalnemu naslovu v tujini očeta, kadar mati nima stalnega naslova v tujini.
(8) Stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, se prijavi po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje novorojenčka.
(9) Šteje se, da ima novorojenček iz tega člena stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini od datuma rojstva.
(1) Posameznik ima lahko eno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en stalni naslov v tujini.
(2) Tujec lahko prijavi stalno prebivališče, stalni naslov v tujini ali spremembo stalnega naslova v tujini, če ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(3) Naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik prijavlja stalno prebivališče, mora biti določen v registru prostorskih enot.
(1) Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe stalnega naslova v tujini navede naslednje podatke:
1. ime in priimek,
2. datum rojstva ali enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3. naslov, ki ga prijavlja,
4. naslov za vročanje, če ima prijavljeno tudi začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Če posamezniku stalno prebivališče, stalni naslov v tujini ali spremembo stalnega naslova v tujini prijavlja zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba, ob prijavi navede podatke iz prejšnjega odstavka ter svoje osebne podatke, in sicer ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO.
(3) Ob prijavi je treba navesti resnične podatke, ki se potrdijo z lastnoročnim podpisom.
(4) Ob prijavi stalnega prebivališča je treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Upravna enota v uradnih evidencah preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno.
(5) Dokazila iz prejšnjega odstavka tega člena niso potrebna, če se posameznika, ki ni poslovno sposoben, prijavlja na naslov staršev ali drugega zakonitega zastopnika.
(6) Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
(7) Prijava iz prvega odstavka tega člena je mogoča tudi prek enotnega državnega portala e-uprava z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.
(1) Stalno prebivališče preneha s prijavo novega stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini, s smrtjo posameznika in na podlagi odločbe iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
(2) Stalni naslov v tujini preneha s prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, s spremembo stalnega naslova v tujini, s smrtjo posameznika in na podlagi odločbe iz prvega in tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
(3) Državljanu stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini preneha tri mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, če nima veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, tujcu pa tri mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen če dovoljenje za stalno prebivanje preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.
III. ZAČASNO PREBIVALIŠČE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZAČASNI NASLOV V TUJINI
(prijavna obveznost stanodajalca)
(1) Stanodajalec upravni enoti prijavi začasno prebivališče posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini, za državljana pa, če ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini.
(3) Stanodajalec tujcu, ki šele po naselitvi pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja, potrdila ali vizuma. Tujec mora stanodajalca o vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, obvestiti v treh dneh od dneva vročitve.
(4) Posameznik oziroma njegov zakoniti zastopnik mora stanodajalcu zaradi prijave začasnega prebivališča omogočiti vpogled v veljaven identifikacijski dokument opremljen s fotografijo, ki ga je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski dokument) in mu dati podatke o imenu, priimku, državljanstvu in EMŠO, tujec pa tudi podatek o veljavnosti dovoljenja za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Tako pridobljene podatke sme stanodajalec uporabiti le za izpolnjevanje prijavne ali odjavne obveznosti po tem zakonu.
(prijavna obveznost posameznika)
(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.
(2) Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja ali vizumom za dolgoročno bivanje, ki ne prebiva pri stanodajalcu ali gostitelju, upravni enoti prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne naselitve, tujec, ki na naslovu že prebiva in pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje šele po naselitvi na tem naslovu, pa v osmih dneh od dneva njegove vročitve. Če začasno prebiva zunaj naslova začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi novo začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.
(3) Rejnik prijavi začasno prebivališče otroku, ki pri njem začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne namestitve, razen če ima ta na istem naslovu že prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Ob prijavi mora predložiti rejniško pogodbo.
(4) Začasno prebivališče novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, je enako začasnemu prebivališču matere, če starša nimata stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini, oziroma začasnemu prebivališču očeta, kadar mati nima niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Novorojenčku se začasno prebivališče prijavi po vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje novorojenčka. Šteje se, da ima novorojenček začasno prebivališče od datuma rojstva.
(5) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se začasno naseli v tujini za več kot 90 dni, najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi začasni naslov v tujini, spremembo začasnega naslova v tujini pa najpozneje v 15 dneh od spremembe. Začasni naslov lahko prijavi pred naselitvijo v tujini, če ob prijavi navede datum naselitve.
(6) Za prijavo začasnega prebivališča, začasnega naslova v tujini in spremembe začasnega naslova v tujini posameznika, ki ni poslovno sposoben, se smiselno uporabljajo določbe iz petega odstavka 5. člena tega zakona.
Posameznik ne prijavi začasnega prebivališča, če:
1. se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja,
2. se nastani v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki,
3. ima veljavno diplomatsko, konzularno ali službeno izkaznico, ki jo je tujcu izdalo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,
4. se nastani v objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), policije, ministrstva, pristojnega za obrambo, in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe,
5. je pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč, če sodeluje pri odpravljanju posledic naravnih nesreč,
6. se kot državljan zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje nastani v objektih organizacij, ki izvajajo to službo ali usposabljanje.
(1) Posameznik ima lahko eno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, razen če se posamezniku prijavi začasno prebivališče v postopku preverjanja resničnosti prijave prebivališča iz 22. ali 24. člena tega zakona ali če se nastani v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih.
(2) Začasno prebivališče ima lahko posameznik, če ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini. Začasno prebivališče ima lahko tudi tujec, ki ima veljavno le dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje.
(3) Začasni naslov v tujini ima lahko posameznik, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(4) Naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se posamezniku prijavlja začasno prebivališče, mora biti določen v registru prostorskih enot.
(1) Posameznik ob prijavi začasnega prebivališča, začasnega naslova v tujini ali spremembe začasnega naslova v tujini navede naslednje podatke:
1. ime in priimek,
2. datum rojstva ali EMŠO,
3. naslov, ki ga prijavlja,
4. naslov za vročanje.
(2) Če posamezniku začasno prebivališče, začasni naslov v tujini ali spremembo začasnega naslova v tujini prijavlja zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba, ob prijavi navede podatke iz prejšnjega odstavka ter svoje osebne podatke, in sicer ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO. Če začasno prebivališče posamezniku prijavlja rejnik, navede podatke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ter svoje osebne podatke, in sicer ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO. Če začasno prebivališče posamezniku prijavlja stanodajalec, navede podatke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ter ime in priimek ali naziv, EMŠO oziroma matično številko, naslov oziroma sedež stanodajalca ter datum prijave posameznika na naslov.
(3) Ob prijavi je treba navesti resnične podatke, ki se potrdijo z lastnoročnim podpisom.
(4) Ob prijavi začasnega prebivališča je treba izkazati pravico do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, skladno z določbo četrtega odstavka 7. člena tega zakona.
(5) Dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, niso potrebna, če se posameznika, ki ni poslovno sposoben, prijavlja na naslov rejnika, staršev ali drugega zakonitega zastopnika ali če posameznika prijavlja stanodajalec.
(6) Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
(7) Stanodajalec mora biti za prijavo začasnega prebivališča posameznika v register stalnega prebivalstva predhodno vpisan v Poslovni register Slovenije. Način prijave začasnega prebivališča, ki jo opravi stanodajalec v register stalnega prebivalstva, predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1) Začasno prebivališče se prijavi za čas do dveh let oziroma za čas veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, če je ta krajši od dveh let.
(2) Začasno prebivališče se ponovno prijavi pred njegovim prenehanjem, če bo posameznik po poteku roka iz prejšnjega odstavka na naslovu še naprej začasno prebival.
(3) Upravna enota prijavi začasno prebivališče na že prijavljenem naslovu tujcu, ki skladno z določbami zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, pravočasno vloži prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja, in tujcu z veljavnim vizumom za dolgoročno bivanje, ki pravočasno vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje.
(4) Začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka velja do vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja oziroma do dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz prejšnjega odstavka zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.
(5) Tujec iz tretjega odstavka tega člena oziroma stanodajalec, pri katerem ta tujec začasno prebiva, v osmih dneh od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji ponovno prijavi začasno prebivališče. Če začasno prebivališče prijavi v roku iz prejšnjega stavka, prijava šteje od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja. O vročitvi dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja mora tujec stanodajalca obvestiti v treh dneh od dneva vročitve.
(6) Začasni naslov v tujini se prijavi za čas, ki ni daljši od štirih let. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini pred njegovim prenehanjem.
(1) Stanodajalec in posameznik odjavi začasno prebivališče najpozneje v osmih dneh, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh po odselitvi. Začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali začasni naslov v tujini lahko odjavi tudi pred odselitvijo, če navede datum odselitve.
(2) Za odjavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in začasnega naslova v tujini se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka 5. člena in prvega, drugega, tretjega ter sedmega odstavka 13. člena tega zakona.
(1) Začasno prebivališče posamezniku preneha:
1. z odjavo začasnega prebivališča,
2. s potekom časa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona,
3. s prijavo začasnega prebivališča na novem naslovu,
4. s prijavo začasnega naslova v tujini,
5. s prijavo stalnega prebivališča na naslovu začasnega prebivališča,
6. z dnem dokončnosti odločbe iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 21. člena tega zakona,
7. z dnem dokončnosti sklepa iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona,
8. z dnem dokončnosti odločbe iz petega odstavka 22. člena tega zakona,
9. s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
10. s smrtjo posameznika.
(2) Tujcu začasno prebivališče preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno oziroma začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ter vizuma za dolgoročno bivanje, razen če:
1. pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
2. je dovoljenje za začasno prebivanje prenehalo zaradi pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje ali novega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma potrdila o prijavi prebivanja,
3. je potrdilo o prijavi prebivanja prenehalo zaradi pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje,
4. je vizum za dolgoročno bivanje prenehal zaradi pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje.
(3) Tujcu s prijavljenim začasnim prebivališčem na podlagi tretjega odstavka 14. člena tega zakona preneha prijava začasnega prebivališča tudi z dnem dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, ter z dnem vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja, če pravočasno ne prijavi začasnega prebivališča skladno s petim odstavkom 14. člena tega zakona.
(4) Začasni naslov v tujini posamezniku preneha:
1. z odjavo začasnega naslova v tujini,
2. s potekom časa iz šestega odstavka 14. člena tega zakona,
3. s prijavo spremembe začasnega naslova v tujini,
4. s prijavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
5. s prenehanjem stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
6. s prijavo stalnega naslova v tujini,
7. s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
8. s smrtjo posameznika,
9. z dnem dokončnosti odločbe iz drugega, četrtega in petega odstavka 21. člena tega zakona.
(5) Tujcu začasni naslov v tujini preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, razen če pridobi državljanstvo Republike Slovenije.
(elektronska prijava in odjava začasnega prebivališča)
(1) Prijava in odjava začasnega prebivališča je mogoča tudi prek enotnega državnega portala e-uprava z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.
(2) Stanodajalec lahko posreduje prijavo in odjavo začasnega prebivališča posameznika v elektronski obliki neposredno iz evidence začasno nastanjenih v register stalnega prebivalstva, če ima stanodajalec za to zagotovljene tehnične in tehnološke možnosti.
(3) Način elektronske prijave in odjave začasnega prebivališča ter tehnične specifikacije za elektronsko prijavo in odjavo začasnega prebivališča iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
IV. UGOTAVLJANJE PREBIVALIŠČA
(postopek ugotavljanja stalnega prebivališča)
(1) Če upravna enota dvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče ali je obveščena, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 5. člena tega zakona, posameznika obvesti o obveznosti prijave in ga opozori na posledice, če prijavne obveznosti ne izpolni.
(2) Posameznik v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka izpolni prijavno obveznost ali da izjavo, da na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva.
(3) Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če posameznik ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka ali če dvomi, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva. Ta postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva.
(4) Če priči posameznik, za katerega se vodi postopek, ni znan in je to potrebno zaradi ugotovitve in razjasnitve dejanskega stanja, lahko uradna oseba pri zaslišanju priče uporabi fotografijo iz uradnih evidenc, ki jih vodi.
(5) Pošta Slovenije upravni enoti na njeno zahtevo posreduje podatke o preusmeritvah poštnih pošiljk posameznika, za katerega je uveden postopek.
(6) Če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da posameznik stalno prebiva na območju druge upravne enote, se postopek ugotavljanja stalnega prebivališča odstopi upravni enoti, na območju katere posameznik stalno prebiva.
(7) Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovi, da otrok prebiva pri obeh starših, otroku prijavi stalno prebivališče na naslov tistega od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, oziroma na naslov, ki je določen s sporazumom o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok oziroma na naslov, ki ga določi pristojno sodišče.
(1) Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva.
(2) Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v socialno varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih ali posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov, če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov občine, na območju katere ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.
(3) Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki, če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov centra za socialno delo, na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Žrtvi nasilja v družini ali žrtvi trgovine z ljudmi se lahko zakonsko prebivališče določi tudi na predlog državnega tožilstva, policije ali centra za socialno delo.
(4) Upravna enota obvesti občino oziroma center za socialno delo o določitvi zakonskega prebivališča posameznika. Občina oziroma center za socialno delo o novih dejstvih glede prebivanja posameznika obvesti upravno enoto.
(5) V primeru spremembe naslova občine ali centra za socialno delo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena upravna enota posamezniku določi zakonsko prebivališče na novem naslovu.
(6) Posamezniku, ki se mu določa zakonsko prebivališče, se lahko uradna pisanja v zvezi s postopkom ugotavljanja stalnega prebivališča vročajo z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski upravne enote po pravilih, ki veljajo za vročanje dokumentov.
(postopek ugotavljanja začasnega prebivališča)
Za postopek ugotavljanja začasnega prebivališča se smiselno uporabljajo določbe 18. člena tega zakona.
(odločitev upravne enote v postopku ugotavljanja prebivališča)
(1) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona ugotovi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega prijavljenega stalnega prebivališča, posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi stalno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko stalno prebiva. Stalno prebivališče prijavi na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(2) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona ugotovi, da se je posameznik stalno odselil z območja Republike Slovenije, posamezniku odjavi stalno prebivališče in v register stalnega prebivalstva vpiše stalni naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma državo, v katero se je odselil. Stalno prebivališče odjavi in vpiše stalni naslov v tujini na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(3) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona posamezniku določi prebivališče po določbah 19. člena tega zakona, posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi zakonsko prebivališče na naslov občine oziroma centra za socialno delo. Zakonsko prebivališče prijavi na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(4) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva, in mu po določbah 19. člena tega zakona tudi ne more določiti zakonskega prebivališča, posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča. Prijava stalnega prebivališča posamezniku preneha na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(5) Če upravna enota v postopku iz 20. člena tega zakona ugotovi, da posameznik začasno prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega prijavljenega začasnega prebivališča, posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko začasno prebiva. Začasno prebivališče prijavi na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(6) Če upravna enota v postopku iz 20. člena tega zakona ne more ugotoviti, kje posameznik začasno prebiva, posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava začasnega prebivališča. Prijava začasnega prebivališča posamezniku preneha na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
V. PREVERJANJE RESNIČNOSTI PRIJAVE PREBIVALIŠČA
(postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča)
(1) Če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi stalnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti, upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča.
(2) Upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, kadar:
1. eden od staršev ne predloži soglasja iz petega odstavka 5. člena tega zakona,
2. stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave stalnega prebivališča,
3. posameznik ne predloži dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona,
4. stavba, na naslovu katere posameznik prijavlja stalno prebivališče, v registru prostorskih enot nima določene hišne številke,
5. nepremičnina, na katero posameznik prijavlja stalno prebivališče, ni stanovanjski objekt ter
6. v drugih primerih, ko dvomi, da posameznik na naslovu, ki ga prijavlja, stalno prebiva.
(3) Upravna enota posamezniku prijavi začasno prebivališče na naslovu, ki ga prijavlja, za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov oziroma dokazil. Če se uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča na podlagi 4. točke prejšnjega odstavka, upravna enota posamezniku prijavi začasno prebivališče v naselju oziroma ulici, ki jo je navedel ob prijavi.
(4) Če upravna enota ugotovi, da so podatki oziroma dokazila resnična oziroma če v primeru 4. točke drugega odstavka tega člena Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) skladno s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk, stavbi v registru prostorskih enot določi hišno številko, postopek preverjanja resničnosti prijave s sklepom ustavi, posamezniku pa prijavi stalno prebivališče. Stalno prebivališče velja od dneva prijave začasnega prebivališča, v primeru iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa od datuma določitve hišne številke. Z dnem dokončnosti sklepa posamezniku preneha začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka.
(5) Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, ali da stavba ne obstaja oziroma da niso izpolnjeni pogoji za določitev hišne številke skladno s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk, z odločbo zavrne prijavo stalnega prebivališča. Z dnem dokončnosti odločbe posamezniku preneha začasno prebivališče iz tretjega odstavka tega člena.
(prijava na naslov stavbe brez hišne številke)
(1) Če stavba v registru prostorskih enot nima določene hišne številke, na katero se posameznik prijavlja, ta ob prijavi poleg naslova stavbe (občina, naselje oziroma ulica), kjer se stavba nahaja, navede tudi številko stavbe iz katastra stavb.
(2) Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno prebiva v stavbi na naslovu iz prejšnjega odstavka, obvesti geodetsko upravo o naslovu in številki stavbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Geodetska uprava na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka določi stavbi hišno številko, če so izpolnjeni pogoji za določitev hišne številke skladno s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk, in jo evidentira v registru prostorskih enot.
(4) Geodetska uprava o določitvi hišne številke ali o tem, da niso izpolnjeni pogoji za določitev hišne številke, obvesti upravno enoto.
(postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča)
Za postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča se smiselno uporabljajo določbe iz 22. in 23. člena tega zakona.
(1) Posameznik ima lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(2) Posameznik ima lahko le en naslov za vročanje.
(3) Naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.
(1) Če ima posameznik le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje.
(2) Če ima posameznik stalno in začasno prebivališče, ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča določi, kateri od teh dveh naslovov šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča.
(3) Če začasno prebivališče, na katerem je imel posameznik iz prejšnjega odstavka naslov za vročanje, preneha, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča.
(4) Če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik iz drugega odstavka tega člena naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča.
(5) Če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje.
(6) Če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja.
(7) Za določitev naslova za vročanje se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka 5. člena in prvega, drugega in tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
Posameznik, ki ima stalno in začasno prebivališče, lahko pri upravni enoti ali prek enotnega državnega portala e-uprava z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje, določi nov naslov za vročanje.
VII. REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA
(1) V registru stalnega prebivalstva se vodijo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo podatki o posameznikih iz 30. člena tega zakona zaradi spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog, ter zaradi izvajanja statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago.
(2) Sestavni del registra stalnega prebivalstva je evidenca volilne pravice.
(3) Obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka tega člena. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(1) Register stalnega prebivalstva upravlja ministrstvo v centralnem informacijskem sistemu.
(2) Register stalnega prebivalstva vodijo upravne enote in ministrstvo. Podatke o prijavi in spremembi stalnega ali začasnega naslova v tujini vodijo tudi diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(1) Register stalnega prebivalstva vsebuje podatke o:
1. imenu in priimku, EMŠO, datumu, državi in kraju rojstva, spolu, državljanstvu, poslovni sposobnosti, zakonskem stanu in datumu smrti posameznikov,
2. prošnjah za izdajo dovoljenja za prebivanje, vrsti ter veljavnosti dovoljenja za prebivanje, prošnjah za priznanje mednarodne zaščite ter izdanih dovoljenjih za prebivanje na podlagi priznane mednarodne zaščite,
3. stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju,
4. postopkih po tem zakonu,
5. imenu, matični številki, sedežu oziroma naslovu stanodajalcev, vpisanih v Poslovni register Slovenije, ter naslovih objektov, na katere stanodajalci prijavljajo prebivališča,
6. volilni pravici, kot to določa zakon, ki ureja evidenco volilne pravice,
7. administrativnih selitvah, tehničnem preštevilčenju in drugih tehničnih podatkih, ki so potrebni za vodenje registra,
8. opombah, ki se nanašajo na podatke v registru,
9. dokazilih o soglasju staršev, sporazumu o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali odločbi pristojnega sodišča o določitvi stalnega prebivališča otroka, pravici do prebivanja, rejniških pogodbah, soglasju za določitev naslova za vročanje pri rejnikih ter
10. lastnoročnih podpisih posameznikov, staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, pooblaščencev ali rejnikov.
(2) Način hrambe dokazil iz 9. in 10. točke prejšnjega odstavka predpiše minister.
(1) Podatki, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva, se pridobivajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, oziroma od njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, od stanodajalca ali iz že obstoječih zbirk podatkov in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo ministrstvo in drugi upravljavci.
(2) Stanodajalec pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
(3) O pridobivanju osebnih podatkov od stanodajalca ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, upravna enota, diplomatsko predstavništvo in konzulat Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, niso dolžni obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
(popravljanje in usklajevanje podatkov)
(1) Napake v registru stalnega prebivalstva, nastale pri evidentiranju upravne enote ali diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije, po uradni dolžnosti popravi organ, ki je podatek evidentiral.
(2) Napake v registru stalnega prebivalstva, nastale pri evidentiranju naslova v tujini, lahko popravi tudi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(3) Neusklajene podatke uskladijo upravne enote in ministrstvo. Neusklajene podatke o prijavi in spremembi stalnega ali začasnega naslova v tujini uskladijo tudi diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Upravne enote in ministrstvo evidentirajo administrativno selitev in tehnično preštevilčenje zaradi uskladitve podatkov prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča ter naslova za vročanje skladno s spremenjenimi podatki v registru prostorskih enot, registru nepremičnin ali katastru stavb.
(5) Način popravljanja napak, nastalih pri evidentiranju podatkov, predpiše minister.
(1) Register stalnega prebivalstva je trajnega pomena. Podatki se v registru stalnega prebivalstva hranijo 150 let od rojstva posameznika, nato se kot arhivsko gradivo izročijo v hrambo državnemu arhivu.
(2) Izročitev iz prejšnjega odstavka se izvede enkrat letno za vse podatke, ki v preteklem letu izpolnijo pogoje za arhiviranje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se podatki o prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča in določitvi naslova za vročanje na naslovu zavoda za prestajanje kazni, prevzgojnega doma, vzgojnega zavoda, zavoda za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkov hranijo v registru stalnega prebivalstva eno leto po prenehanju začasnega prebivališča, nato se uničijo.
(1) Podatke iz registra stalnega prebivalstva lahko uporabljajo upravne enote, ministrstvo, diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, policija in občinski inšpektorji za opravljanje svojih zakonskih nalog.
(2) Podatke lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki imajo za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(3) Uslužbenci upravljavca in uporabnikov registra stalnega prebivalstva lahko dostopajo le do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje delovnih nalog.
(povezovanje registra stalnega prebivalstva)
(1) Register stalnega prebivalstva se z uporabo EMŠO povezuje s centralnim registrom prebivalstva. Iz registra stalnega prebivalstva se v centralni register prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju, volilni pravici, administrativnih selitvah, tehničnih preštevilčenjih in drugih tehničnih podatkih, ki so potrebni za vodenje centralnega registra prebivalstva.
(2) Register stalnega prebivalstva se z uporabo EMŠO povezuje z evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic. Iz registra stalnega prebivalstva se v evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju.
(3) Register stalnega prebivalstva se povezuje z matičnim registrom, iz katerega se z uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in priimku, datumu, državi in kraju rojstva, spolu, poslovni sposobnosti, državljanstvu, datumu smrti, zakonskem stanu posameznika ter podatki o imenu in priimku, EMŠO ter poslovni sposobnosti zakonitega zastopnika in pooblaščene osebe posameznika. V matični register se z uporabo EMŠO iz registra stalnega prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje.
(4) Register stalnega prebivalstva se povezuje z registrom tujcev, iz katerega se z uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in priimku, datumu, državi in kraju rojstva, spolu, državljanstvu, datumu smrti tujca in prošnjah za izdajo dovoljenj za prebivanje ter izdanih dovoljenjih za prebivanje ali drugih odločitvah, ki se nanašajo na prijavo stalnega prebivališča. V register tujcev se z uporabo EMŠO iz registra stalnega prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje.
(5) Register stalnega prebivalstva se povezuje z evidencami, ki se vodijo skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, iz katerih se z uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in priimku, datumu, državi in kraju rojstva, spolu, državljanstvu prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito, prošnjah za priznanje mednarodne zaščite ter izdanih dovoljenjih za prebivanje na podlagi priznane mednarodne zaščite. V evidence, ki se vodijo skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, se z uporabo EMŠO iz registra stalnega prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje.
(6) Register stalnega prebivalstva se povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, iz katerega se z uporabo matične številke stanodajalca pridobivajo podatki o stanodajalcu iz 5. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, razen podatka o naslovu objekta ali objektov, na katere stanodajalec prijavlja prebivališča.
(7) Register stalnega prebivalstva se povezuje z registrom prostorskih enot in registrom nepremičnin, iz katerih se pridobivajo podatki o naslovu, povezavi stavbe z naslovi ter drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje registra stalnega prebivalstva.
(8) Register stalnega prebivalstva se z uporabo naslova povezuje z registrom nepremičnin zaradi vpogleda v podatke o lastništvu nepremičnin in katastrom stavb zaradi preverjanja podatkov ob prijavi prebivališča.
(9) Evidenca začasno nastanjenih, ki jo vodi stanodajalec, se lahko z uporabo EMŠO povezuje z registrom stalnega prebivalstva zaradi prijave in odjave začasnega prebivališča na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(10) Register stalnega prebivalstva se lahko povezuje z drugimi evidencami in registri, če za posredovanje ali pridobivanje podatkov obstaja pravna podlaga.
(posredovanje podatkov, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva)
(1) Upravne enote, ministrstvo, diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije posredujejo podatke uporabnikom iz drugega odstavka 34. člena tega zakona v fizični obliki, po varni elektronski pošti ali na prenosnih medijih.
(2) Upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine.
(3) Upravna enota stanodajalcu in upravniku na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, če podatke potrebuje za izpolnjevanje obveznosti skladno z zakonom.
(4) Upravna enota občini in centru za socialno delo na podlagi vloge posreduje podatke o imenu in priimku ter EMŠO vseh posameznikov, ki imajo določeno zakonsko prebivališče na njihovem naslovu.
(5) Osebi, ki je podala obvestilo o neizpolnjeni prijavni obveznosti iz prvega odstavka 18. člena tega zakona, upravna enota na njeno zahtevo pošlje obvestilo o uvedbi in zaključku postopka ugotavljanja prebivališča oziroma obvestilo, da ta postopek ni bil uveden.
(potrdila iz registra stalnega prebivalstva)
(1) Potrdila vsebujejo podatke, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva.
(2) Potrdila se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo.
VIII. EVIDENCA ZAČASNO NASTANJENIH
(1) Evidenco začasno nastanjenih vodi stanodajalec z namenom izpolnjevanja prijavne in odjavne obveznosti. Evidenco lahko vodi v okviru lastne evidence nastanitev.
(2) Stanodajalec v evidenco začasno nastanjenih vpiše posameznika, ki pri njem začasno prebiva.
(3) Evidenca začasno nastanjenih vsebuje podatke o:
1. imenu in priimku posameznika,
2. EMŠO posameznika,
3. državljanstvu posameznika,
4. veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca,
5. datumu nastanitve,
6. datumu prijave začasnega prebivališča,
7. datumu odselitve,
8. datumu odjave začasnega prebivališča ter
9. imenu in naslovu nastanitvenega objekta.
(4) Stanodajalec vodi evidenco začasno nastanjenih v fizični ali elektronski obliki.
(5) Stanodajalec podatke iz evidence začasno nastanjenih hrani še najmanj eno leto po preteku zadnjega dne v letu odjave začasnega prebivališča posameznika, nato jih uniči.
IX. PRIJAVA IN ODJAVA GOSTA
(1) Gostitelj vodi knjigo gostov na območju Republike Slovenije v elektronski ali fizični obliki. Knjiga gostov v fizični obliki je sestavljena iz obrazcev za prijavo in odjavo gosta.
(2) Gostitelj vpiše vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev, v knjigo gostov najkasneje v 12 urah po prihodu, ne glede na trajanje nastanitve.
(3) Gost ob prihodu navede naslednje podatke:
1. ime in priimek,
2. datum rojstva,
3. spol,
4. državljanstvo in
5. številko in vrsto identifikacijskega dokumenta.
(4) Če se posameznik, ki ni poslovno sposoben, nastani skupaj s starši, skrbniki ali drugimi družinskimi člani, so ti ob prijavi dolžni dati gostitelju o njem podatke iz prejšnjega odstavka.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko vodja skupine ob prijavi organiziranih skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi, njihova nastanitev pa ne traja več kot sedem dni, predloži gostitelju seznam članov skupine, ki za vsakega člana vsebuje podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Gostitelj preveri resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v identifikacijski dokument.
(7) Knjiga gostov vsebuje:
1. zaporedno številko prijave gosta,
2. podatke iz tretjega odstavka tega člena,
3. datum prihoda in odhoda gosta,
4. uro prihoda in odhoda gosta,
5. datum prijave in odjave gosta,
6. podatke za namen obračuna in plačila turistične takse, če je gostitelj zavezan za plačilo turistične takse skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma,
7. podatke o gostitelju, in sicer ime in priimek oziroma naziv gostitelja, matično številko gostitelja oziroma EMŠO gostitelja, ki ni zavezan k vpisu v register nastanitvenih obratov skladno z zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov gostitelja,
8. podatke o nastanitvenem objektu oziroma obratu, in sicer naziv, naslov ter identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov, če je gostitelj zavezan k vpisu v register nastanitvenih obratov skladno z zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost,
9. podatke za statistične namene, in sicer status poročanja, razpoložljive kapacitete, število prodanih kapacitet in število dni, ko je bil obrat odprt, če je gostitelj zavezan k vpisu v register nastanitvenih obratov skladno z zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost,
10. druge podatke, ki jih gostitelj vpisuje zaradi potreb poslovanja.
(8) Če datum in ura odhoda gosta nista znana že ob njegovem prihodu ali se pozneje spremenita, gostitelj najpozneje v 12 urah po odhodu gosta v knjigo gostov vpiše podatek o datumu in uri odhoda.
(9) Za točnost podatkov, ki se vpisujejo v knjigo gostov, je odgovoren gostitelj. V kolikor ta dokaže, da je z dolžno skrbnostjo storil vse potrebno, da se v knjigo gostov vpisujejo podatki, kot izhaja iz javne listine, za točnost podatkov odgovarja oseba, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v knjigo gostov.
(10) Podatke o gostu gostitelj vodi za koledarsko leto. Po preteku enega leta po zaključku koledarskega leta gostitelj podatke izbriše iz elektronske knjige gostov oziroma jih uniči, če vodi knjigo gostov v fizični obliki.
(11) Gostitelj mora policistom in občinskim inšpektorjem omogočiti vpogled v knjigo gostov.
(12) Minimalne tehnične zahteve o ustreznosti elektronske knjige gostov in ročne vodene knjige gostov predpiše minister.
(poročanje in posredovanje podatkov)
(1) Spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov za namen vodenja evidence gostov, za namen obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene vzpostavi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko dejavnost, prek spletne aplikacije iz prejšnjega odstavka za goste, nastanjene v nastanitvenem obratu, poroča podatke iz sedmega odstavka prejšnjega člena, razen podatkov iz 10. točke. Osebni podatki se šifrirajo na način, da ni mogoče razbrati, na katerega gosta se nanašajo.
(3) Gostitelj podatke iz prejšnjega odstavka posreduje prek spletne aplikacije AJPES najpozneje v 12 urah po prihodu gosta, razen podatkov iz 9. točke, ki jih posreduje prvi dan v mesecu, za pretekli mesec. Če datum in ura odhoda gosta nista znana že ob njegovem prihodu ali se pozneje spremenita, gostitelj najpozneje v 12 urah po odhodu gosta posreduje podatek o datumu in uri odhoda.
(4) Gostitelj, ki ni zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko dejavnost, poroča policiji podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona, prek elektronskega sistema policije ali na podlagi obrazca za prijavo oziroma odjavo gosta, ki ga pristojna policijska postaja vnese v evidenco gostov. Policija lahko določi daljši rok za poročanje podatkov, ki pa ne sme biti daljši od treh dni, če gostitelj zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti obveznosti poročanja v predpisanem roku.
(5) Planinske koče, ki nimajo stalne internetne povezave, niso zavezane k poročanju iz drugega odstavka tega člena. Podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona poročajo policiji skladno s prejšnjim odstavkom.
(6) Za točnost posredovanih podatkov iz tega člena je odgovoren gostitelj.
(7) Podatke o letu rojstva iz 2. točke tretjega odstavka 39. člena, podatke iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 39. člena ter podatke iz 1., 3., 8. in 9. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona, AJPES mesečno zagotavlja Statističnemu uradu Republike Slovenije.
(8) Podatke o letu rojstva iz 2. točke tretjega odstavka 39. člena, podatke iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 39. člena ter podatke iz 3., 6. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona, AJPES zagotavlja občinam dnevno, razen podatkov iz 9. točke, ki jih AJPES zagotavlja občinam mesečno.
(9) Podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona, AJPES zagotavlja policiji za namen vodenja evidence gostov
(10) Posredovanje osebnih podatkov policiji poteka na način, da so ti šifrirani, dešifrira pa jih lahko le policija. Ko policija potrdi prevzem podatkov, AJPES šifrirane osebne podatke izbriše.
(11) Metodologijo vodenja podatkov v knjigi gostov, obrazec za prijavo in odjavo gosta, način posredovanja podatkov iz knjige gostov prek spletne aplikacije AJPES oziroma elektronskega sistema policije ali obrazca za prijavo oziroma odjavo gosta ter način posredovanja podatkov policiji, občinam in Statističnemu uradu Republike Slovenije predpiše minister.
(prijava in odjava tujca)
(1) Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje in se nastani v Republiki Sloveniji, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, se ne glede na trajanje nastanitve prijavi pristojni policijski postaji najpozneje v roku treh dni po prehodu državne meje in v roku treh dni po spremembi nastanitve, odjavi pa pred odhodom.
(2) Stanodajalec, ki tujcu iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona prijavi začasno prebivališče, o tem obvesti pristojno policijsko postajo, na območju katere je naslov, kjer posameznik prebiva, v roku treh dni po prijavi začasnega prebivališča.
(3) Tujca s prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega oziroma začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in namerava na tem naslovu prebivati več kot tri in ne več kot 90 dni, mora prijaviti oziroma odjaviti lastnik, solastnik oziroma najemnik objekta, v katerem tujec prebiva, pri pristojni policijski postaji v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
(4) Ob prijavi oziroma odjavi tujca iz tega člena je treba pristojni policijski postaji na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta dati podatke iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona, naslov, na katerega se tujec prijavlja oziroma s katerega se odjavlja ter datum naselitve oziroma odselitve z naslova. Tujec iz prvega odstavka tega člena mora dati tudi podatek o datumu prihoda in odhoda iz Republike Slovenije. Podatki morajo biti točni.
(1) Evidenco gostov upravlja in vodi policija.
(2) Evidenca gostov vsebuje:
1. podatke o gostitelju, nastanitvenem objektu oziroma nastanitvenem obratu:
– ime in priimek oziroma naziv gostitelja,
– naslov oziroma sedež in poslovni naslov gostitelja,
– naslov nastanitvenega objekta oziroma nastanitvenega obrata,
– matično številko oziroma EMŠO gostitelja,
– identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz Registra nastanitvenih obratov;
2. podatke o gostu:
– ime in priimek,
– datum rojstva,
– spol,
– državljanstvo,
– datum in ura prihoda ter odhoda,
– zaporedno številko prijave gosta,
– številko in vrsto identifikacijskega dokumenta,
3. datum vpisa podatkov v evidenco gostov.
(3) Policija pridobiva podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka prek spletne aplikacije AJPES, elektronskega sistema policije ali na obrazcih prijave in odjave gosta, na način, določen v 40. členu tega zakona.
(4) Način vodenja evidence gostov predpiše minister.
(namen evidence gostov, uporaba podatkov in njihova hramba)
(1) Osebne podatke gostov iz evidence gostov policija preveri v evidencah iskanih oseb, ki jih vodi skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi sporazumi zaradi ugotavljanja, ali je potrebna izvedba ukrepa, ki je v pristojnosti policije.
(2) Podatki iz drugega odstavka prejšnjega člena se v evidenci gostov hranijo 32 dni po datumu odjave gosta, nato se izbrišejo.
(3) Način ravnanja s podatki iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih kršitve so določene kot prekrški, izvajajo upravne enote, policija in občinski inšpektorji.
(2) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 5. člena ter tretjega odstavka 7. člena tega zakona opravlja upravna enota, ki prijavi stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini. Če se kršitve določb ugotovijo v postopku ugotavljanja prebivališča oziroma v postopku preverjanja resničnosti prijave, naloge prekrškovnega organa opravlja upravna enota, ki vodi postopek.
(3) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb šestega odstavka 7. člena in šestega odstavka 13. člena tega zakona, opravlja upravna enota, ki vodi postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča oziroma postopek ugotavljanja prebivališča.
(4) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega in tretjega odstavka 9. člena, prvega, drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 13. člena, drugega, petega in šestega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja upravna enota, ki prijavi začasno prebivališče ali začasni naslov v tujini. Če se kršitve določb ugotovijo v postopku ugotavljanja prebivališča oziroma v postopku preverjanja resničnosti prijave, naloge prekrškovnega organa opravlja upravna enota, ki vodi postopek.
(5) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb 15. člena tega zakona, opravlja upravna enota, ki odjavi začasno prebivališče ali začasni naslov v tujini.
(6) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega, drugega in petega odstavka 38. člena tega zakona opravlja upravna enota, na območju katere je sedež stanodajalca.
(7) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega, drugega, šestega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 39. člena, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 40. člena ter 41. člena tega zakona opravlja policija.
(8) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega, drugega, šestega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 39. člena, drugega, tretjega in šestega odstavka 40. člena tega zakona opravljajo občinski inšpektorji.
(prekrški v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča)
(1) Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek:
1. posameznik, ki v roku ne prijavi stalnega prebivališča (prvi in drugi odstavek 5. člena tega zakona),
2. posameznik, ki v roku ne prijavi stalnega naslova v tujini ali njegove spremembe (tretji odstavek 5. člena tega zakona),
3. zakoniti zastopnik, ki posameznika, ki ni poslovno sposoben, v roku ne prijavi na naslov, kjer posameznik stalno (peti odstavek 5. člena v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 5. člena tega zakona) ali začasno prebiva (šesti odstavek 10. člena, drugi in šesti odstavek 14. člena tega zakona v povezavi s petim odstavkom 5. člena tega zakona) oziroma mu začasnega prebivališča ali naslova v tujini v roku ne odjavi (15. člen tega zakona),
4. posameznik, zakoniti zastopnik, pooblaščena oseba, rejnik ali stanodajalec, ki ob prijavi ali odjavi ne navede resničnih podatkov (tretji odstavek 7. člena, tretji odstavek 13. člena in drugi odstavek 15. člena tega zakona),
5. lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku omejuje prijavno obveznost (šesti odstavek 7. člena in šesti odstavek 13. člena tega zakona),
6. posameznik, ki v roku ne prijavi začasnega prebivališča (prvi in drugi odstavek 10. člena, drugi in peti odstavek 14. člena tega zakona),
7. rejnik, ki otroku, ki pri njem začasno prebiva, v roku ne prijavi začasnega prebivališča (tretji odstavek 10. člena in drugi odstavek 14. člena tega zakona),
8. posameznik, ki v roku ne prijavi začasnega naslova v tujini ali njegove spremembe (peti odstavek 10. člena ter šesti odstavek 14. člena tega zakona),
9. posameznik, ki v roku ne odjavi začasnega prebivališča ali začasnega naslova v tujini (15. člen tega zakona),
10. posameznik, za katerega se v postopku ugotavljanja prebivališča ugotovi, da ni izpolnil prijavne obveznosti (21. člen tega zakona),
11. posameznik, za katerega se v postopku preverjanja resničnosti prijave ugotovi, da ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja (peti odstavek 22. člena in 24. člen tega zakona).
(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek stanodajalec, ki:
1. v roku ne prijavi (prvi in tretji odstavek 9. člena, drugi in peti odstavek 14. člena tega zakona) oziroma odjavi začasnega prebivališča (15. člen tega zakona),
2. ne vodi evidence začasno nastanjenih (prvi odstavek 38. člena tega zakona) oziroma ne vpiše posameznika, ki pri njem začasno prebiva (drugi odstavek 38. člena tega zakona),
3. ne hrani podatkov še najmanj eno leto po preteku zadnjega dne v letu odjave začasnega prebivališča oziroma podatkov ne uniči (peti odstavek 38. člena tega zakona).
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(prekrški glede prijave in odjave gostov ter poročanja)
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1. ne vpiše gosta v knjigo gostov (drugi odstavek 39. člena tega zakona),
2. v knjigo gostov ne vpiše vseh podatkov ali ne vpiše točnih podatkov (sedmi, osmi in deveti odstavek 39. člena tega zakona),
3. ne poroča oziroma posreduje podatkov iz knjige gostov (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 40. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sprejema goste na prenočevanje.
(4) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik ali gostitelj posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1. v knjigo gostov ne vpiše gosta v predpisanem roku (drugi odstavek 39. člena tega zakona),
2. ne preveri resničnosti danih podatkov (šesti odstavek 39. člena tega zakona),
3. ne posreduje točnih podatkov iz knjige gostov (šesti odstavek 40. člena tega zakona) oziroma podatkov ne poroča v predpisanem roku (tretji odstavek 40. člena tega zakona).
(5) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja.
(6) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sprejema goste na prenočevanje.
(prekršek glede točnosti vpisanih podatkov v knjigo gostov)
Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v knjigo gostov, če v knjigo gostov ne vpiše točnih podatkov, pri tem pa je gostitelj dokazal, da je z dolžno skrbnostjo storil vse potrebno, da se v knjigo gostov vpisujejo podatki, kot izhaja iz javne listine (deveti odstavek 39. člena tega zakona).
(prekrški glede vodenja in hranjenja knjige gostov ter vpogleda vanjo)
(1) Z globo od 3.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1. ne vodi knjige gostov (prvi odstavek 39. člena tega zakona),
2. ne vodi knjige gostov za koledarsko leto oziroma ne izbriše ali uniči podatkov (deseti odstavek 39. člena tega zakona),
3. policistom ali pristojnim občinskim inšpektorjem ne omogoči vpogleda v knjigo gostov (enajsti odstavek 39. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja.
(3) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sprejema goste na prenočevanje.
(prekrški glede prijavno-odjavne obveznosti tujca)
Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek:
1. tujec, ki se v roku ne prijavi ali odjavi pri pristojni policijski postaji (prvi odstavek 41. člena tega zakona),
2. stanodajalec, ki ne obvesti pristojne policijske postaje o prijavi začasnega prebivališča tujcu (drugi odstavek 41. člena tega zakona),
3. lastnik, solastnik oziroma najemnik objekta, v katerem prebiva tujec, ki ne prijavi ali odjavi tujca (tretji odstavek 41. člena tega zakona),
4. lastnik, najemnik objekta in tujec, ki ob prijavi ali odjavi ne da točnih podatkov (četrti odstavek 41. člena tega zakona).
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči tudi globa, ki je višja od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(roki za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Minister izda podzakonski predpis iz sedmega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 17. člena, drugega odstavka 30. člena in petega odstavka 32. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister izda podzakonski predpis iz dvanajstega odstavka 39. člena, enajstega odstavka 40. člena, četrtega odstavka 42. člena in tretjega odstavka 43. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(dokončanje postopkov, začetih pred uporabo tega zakona)
(1) Postopki iz sedmega odstavka 7. in 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01, 39/06 in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prijavi prebivališča), ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, razen postopkov, končanih na prvi stopnji, ki se končajo po določbah Zakona o prijavi prebivališča.
(2) Postopek o prekrških, ki ni zaključen do začetka uporabe tega zakona, do pravnomočnosti vodi prekrškovni organ, pristojen skladno z 22. členom Zakona o prijavi prebivališča.
(ureditev v prehodnem obdobju)
(1) Začasno prebivališče, prijavljeno na podlagi sedmega odstavka 7., 9.a, 11. in 12. člena ter četrtega odstavka 17. člena Zakona o prijavi prebivališča, preneha s potekom začasnega prebivališča skladno s prvim odstavkom 17. člena Zakona o prijavi prebivališča oziroma preneha skladno s 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točko prvega, drugega ali tretjega odstavka 16. člena tega zakona.
(2) Če ima mati novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, ob začetku uporabe tega zakona prijavljeni dve ali več začasnih prebivališč, se določba o prijavi prebivališča novorojenčka iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona začne uporabljati, ko ima mati tega novorojenčka eno začasno prebivališče, če starša nimata stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini. Če mati nima niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, oče novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, pa ima ob začetku uporabe tega zakona prijavljeni dve ali več začasnih prebivališč, se določba o prijavi prebivališča novorojenčka iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona začne uporabljati, ko ima oče eno začasno prebivališče.
(3) Če ima posameznik ob začetku uporabe tega zakona prijavljeni dve ali več začasnih prebivališč in prijava začasnega prebivališča na naslovu, ki je bil določen kot naslov za vročanje, preneha s potekom začasnega prebivališča skladno s prvim odstavkom tega člena, se za naslov za vročanje šteje naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je posameznik prijavil nazadnje.
(4) Za prenehanje začasnega odhoda z območja Republike Slovenije, prijavljenega do začetka uporabe tega zakona skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o prijavi prebivališča, se smiselno uporabljajo določbe 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke četrtega in petega odstavka 16. člena tega zakona. Če posamezniku začasen odhod z območja Republike Slovenije ne preneha skladno s prejšnjim stavkom, mu preneha štiri leta po uveljavitvi tega zakona.
(5) Stalno prebivališče, prijavljeno na podlagi četrtega odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, velja do spremembe prebivališča po določbah tega zakona.
(6) Evidenca gospodinjstev se skladno s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o prijavi prebivališča vodi do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve tega zakona. V tem času mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča upravni enoti dati tudi podatek o priimku in imenu, datumu rojstva oziroma EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter o sorodstvenem razmerju do njega.
(7) Podatki o narodnosti in dovoljenju oziroma prepovedi za posredovanje podatkov, ki se v registru stalnega prebivalstva vodijo na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča, se vodijo do uveljavitve tega zakona. Pristojni organ podatke arhivira najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(uporaba določb tega zakona)
Določbe drugega odstavka 17. člena tega zakona, ki urejajo elektronsko prijavo in odjavo začasnega prebivališča neposredno v register stalnega prebivalstva, se zaradi zagotovitve tehničnih in tehnoloških možnosti za zagotavljanje povezav začnejo uporabljati najpozneje tri leta po uveljavitvi tega zakona. Minister v Uradnem listu Republike Slovenije objavi datum, od katerega se lahko elektronsko prijavlja in odjavlja začasno prebivališče neposredno v register stalnega prebivalstva.
(poročanje podatkov iz knjige gostov)
(1) AJPES vzpostavi spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi podzakonskega predpisa iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.
(2) Gostitelji, ki so zavezani k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko dejavnost, začnejo poročati prek spletne aplikacije AJPES naslednji mesec po vpisu v register nastanitvenih obratov. Do začetka poročanja iz prejšnjega stavka poročajo na način, določen v četrtem odstavku 40. člena tega zakona.
(3) Do začetka poročanja podatkov prek spletne aplikacije AJPES, gostitelji iz prejšnjega odstavka v knjigi gostov vodijo le podatke iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona ter podatek o imenu in priimku oziroma nazivu gostitelja, matični številki oziroma EMŠO gostitelja ter naslovu oziroma sedežu in poslovnem naslovu gostitelja.
(sprememba Zakona o socialnem varstvu)
(1) Drugi odstavek 98. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12 in 39/16; v nadaljnjem besedilu: Zakon o socialnem varstvu) se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe tega zakona se iz proračuna Republike Slovenije financirajo tudi stroški storitev v zavodih za odrasle, če upravičenec pred prijavo stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, na naslovu nastanitvenega centra ali na naslovu zavoda, v katerem je nastanjen, v Republiki Sloveniji ni imel prijavljenega stalnega prebivališča.«.
(2) Tretji odstavek 99. člena Zakona o socialnem varstvu se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se stroški storitve iz četrte alineje prvega odstavka tega člena pri prijavi stalnega prebivališča na naslovu socialnovarstvenega zavoda na podlagi dokončne odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda.«.
(3) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljata drugi odstavek 98. člena in tretji odstavek 99. člena Zakona o socialnem varstvu.
(sprememba Zakona o spodbujanju razvoja turizma)
(1) V 30. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12 in 17/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spodbujanju razvoja turizma) se v naslovu črta vejica in besedilo »mesečno poročilo«, številka »(1)« pred prvim odstavkom in drugi odstavek.
(2) Do začetka poročanja podatkov za namen obračuna in plačila turistične takse skladno z drugim odstavkom 40. člena tega zakona, so osebe iz 28. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma dolžne občini predložiti mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse.
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o prijavi prebivališča, ki pa se še uporablja do začetka uporabe tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvrševanju Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 105/01, 78/02, 57/07 in 67/08), ki pa se uporablja do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(uveljavitev in uporaba zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi uveljavitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 57. člen tega zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 213-07/16-2/18
Ljubljana, dne 14. julija 2016
EPA 1152-VII
Matjaž Nemec l.r.
