Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. septembra 2016.
Št. 003-02-7/2016-11
Ljubljana, dne 5. oktobra 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2J)
1. člen
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15) se v drugem odstavku 1. člena druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjena z Direktivo sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU) in Direktivo Sveta 2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/881/EU) z II. in III.B poglavjem četrtega dela tega zakona;
– Direktiva Sveta 2015/2060/EU z dne 10. novembra 2015 o razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 301 z dne 18. 11. 2015, str. 1) – z II. poglavjem četrtega dela in 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;«.
V 14.a členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Vnaprejšnji cenovni sporazum (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) je dogovor med davčnim zavezancem in davčnim organom, s katerim se pred izvajanjem transakcij med povezanimi osebami določijo metodologija, kritične predpostavke in druga primerna merila za določanje transfernih cen za te transakcije in obdobje, za katerega ta merila veljajo, v skladu s 14.a do 14.g členom tega zakona.
(2) Davčni zavezanec lahko zaprosi za sklenitev enostranskega, dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma. Dvostranski APA sporazum temelji na skupnem dogovoru pristojnih organov po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki tako dogovarjanje omogoča, večstranski APA sporazum pa na skupnih dogovorih pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki tako dogovarjanje omogočajo.«.
V drugem odstavku 48. člena se število »30« nadomesti s številom »60«.
V petem odstavku se drugi stavek črta.
Tretji odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračuna in plača obresti od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave. Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 % letno.«.
V prvem odstavku 58. člena se v napovednem stavku besedilo »Pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava« nadomesti z besedilom »Pravna oseba oziroma združenje oseb (vključno z družbo civilnega prava)«.
V 2. točki se za besedilom »družba za upravljanje« doda besedilo »ali drug upravljavec«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. borznoposredniška družba, družba za upravljanje ali drug upravljavec, ki na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti za račun stranke prejme dohodek od naložb denarnega dobroimetja stranke v finančne instrumente, ki ni dohodek iz 7. točke tega odstavka, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj;«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Plačnik davka lahko pooblasti pravno osebo oziroma združenje oseb (vključno z družbo civilnega prava) po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – razen nerezidenta Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavčenju, ki v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji, ali v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, nima podružnice v Republiki Sloveniji – da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. člena tega zakona. Za ravnanje druge osebe odgovarja plačnik davka, kot da bi obveznost izpolnjeval sam.«.
Na koncu sedmega odstavka se dodata nova stavka, ki se glasita: »Obveznost dostave podatkov po tem odstavku ne velja za izdajatelja nematerializiranega finančnega instrumenta v primeru, ko dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Republiki Sloveniji, plača na fiduciarni denarni račun Centralne klirinško depotne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ga prejme za tuji račun. Obveznost dostave podatkov po tem odstavku v primeru, ko Centralna klirinško depotna družba s sedežem v Republiki Sloveniji dohodek plača svojim posamičnim članom, ki ga prejmejo za tuj račun, zajema tudi podatke o izdajatelju in dohodku, prejetem od izdajatelja.«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Če se družba za upravljanje ali upravljavec druge države članice EU ali tretje države ne šteje za plačnika davka po prvem odstavku tega člena, vendar upravlja v Republiki Sloveniji oblikovani oziroma ustanovljeni investicijski sklad, in izplača dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, se za plačnika davka šteje skrbnik premoženja investicijskega sklada, ki za sklad opravlja skrbniške storitve. Družba za upravljanje ali upravljavec mora skrbniku zagotoviti vse podatke, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga. Družba za upravljanje ali upravljavec in skrbnik morata določiti, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, in ko se za plačnika šteje skrbnik, določiti tudi način zagotavljanja podatkov v pogodbi, ki jo skleneta še preden začne skrbnik opravljati skrbniške storitve za sklad.«.
Za osmim odstavkom 62. člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Če davčni organ ne dovoli predložitve davčne napovedi po izteku predpisanega roka, za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi obračuna obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 % letno.«.
Drugi odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave. Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 % letno.«.
V prvem odstavku 84. člena se za besedilom »pripomb na zapisnik« doda besedilo »ali dodatni zapisnik«, za besedilom »rok za pripombe« pa se doda besedilo »oziroma najpozneje v 30 dneh od dneva odpovedi pravici do pripomb na zapisnik ali dodatni zapisnik«.
V drugem odstavku se beseda »tudi« črta.
Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi:
(podpis upravnih aktov in drugih dokumentov v upravnem postopku, ki se izdelajo v elektronski obliki)
(1) Odločbo podpišeta uradna oseba, ki je odločala v zadevi, in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.
(2) Odločba, ki se izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če je odločba, ki se izdela samodejno, izdana v elektronski obliki, ima namesto podpisa uradne osebe, ki je odločala v zadevi, in žiga organa faksimile.
(3) Odločba v elektronski obliki vsebuje označbo, da je podpisana z elektronskim podpisom, podatke o podpisniku, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
(4) Odločba se vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.
(5) Fizični prepis odločbe se overi z oznako o točnosti prepisa in z lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(6) Overitev fizičnega prepisa odločbe, izdane v elektronski obliki, ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti ali navedba in naslov davčnega organa, pri katerem je mogoče preveriti istovetnost fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom.
(7) Fizični ali elektronski (skenirani) prepis odločbe iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.
(8) Izvirnik odločbe hrani organ.
(9) Ta člen se uporablja tudi za sklepe in druge dokumente v upravnem postopku, ki jih izda davčni organ v elektronski obliki.«.
V petem odstavku 85.a člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri davčnem organu.«.
Drugi odstavek 87. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno.
(4) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.«.
Prvi odstavek 89. člena se črta.
Dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo prvi do šesti odstavek.
V 92. členu se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. na dan, ko so se stekli pogoji za pobot, oziroma
4. na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri davčnem organu.«.
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
»95. člen
(obračunavanje obresti v postopku davčnega nadzora)
Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«.
Šesti, sedmi in osmi odstavek 97. člena se črtajo.
Dosedanji deveti odstavek postane novi peti odstavek.
Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:
(1) Ne glede na prvi do četrti odstavek 97. člena tega zakona davčni organ pred vračilom preveč plačanega davka pobota preveč plačani davek z:
– drugimi davki, ki jim je potekel rok za plačilo,
– drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, ki jih izterjuje davčni organ in stroški postopka.
(2) Šteje se, da je pobot nastal z dnem, ko so se stekli pogoji zanj.
(3) Davčni organ za ugotavljanje steka pogojev za pobot drugih denarnih nedavčnih obveznosti upošteva dan, ko prejme predlog za izvršbo.
(4) Davčni organ o izvedbi pobota obvesti zavezanca za davek.«.
V 98. členu se besedilo »uporabi 97. člen« nadomesti z besedilom »uporabita 97. in 97.a člen«.
Drugi odstavek 102. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če zavezanec za davek predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.«.
Besedilo 104. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 101. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno.
(2) Za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 102. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.«.
V prvem odstavku 119. člena se v 1. točki besedilo »iz 166. člena« nadomesti z besedilom »iz 160. člena«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Po izdaji začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ nemudoma vloži zahtevo za vpis v register neposestnih zastavnih pravic oziroma v slovenski ladijski register ali v register zrakoplovov. Upravljavec registra po uradni dolžnosti izda potrdilo o vpisu.«.
V naslovu 138. člena se besedilo »in pristojnosti pooblaščene osebe« črta.
Drugi odstavek 139. člena se črta.
Prvi odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni organ v desetih dneh po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru sestavi zapisnik, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. V zapisniku se zavezanca za davek opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov iz drugega odstavka tega člena. Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno.«.
Za 140. členom se doda nov 140.a člen, ki se glasi:
(predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni zavezanec, ki se strinja z ugotovitvami iz zapisnika po prvem odstavku 140. člena tega zakona, lahko v 20. dneh po vročitvi zapisnika iz prvega odstavka 140. člena tega zakona predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, ter hkrati plača davek, ugotovljen v predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem davčnem obračunu, skupaj z obrestmi od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna. Obrestna mera znaša 5 % letno.
(2) Davčni zavezanec na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloženega obračuna, prikaže tudi premalo obračunane davke, skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka.
(3) Davčni zavezanec lahko davčni obračun oziroma popravljen obračun iz prvega odstavka tega člena v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora predloži samo enkrat.
(4) Če je predložen davčni obračun v skladu z ugotovitvami davčnega inšpekcijskega nadzora in so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka tega člena, se davčni inšpekcijski postopek ustavi s sklepom. V tem primeru se davčni nadzor področja poslovanja ali davkov za davčno obdobje, ki je bil že predmet davčnega inšpekcijskega nadzora ne more ponoviti, razen, če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odmere davka, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru.«.
Četrti odstavek 157. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je dolžniku – fizični osebi odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno.
(6) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je dolžniku, ki ni fizična oseba, odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
V 159. členu se 14. točka spremeni tako, da se glasi:
»14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;«.
Besedilo 160. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
(2) Samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost mora pri davčni izvršbi ostati znesek v višini 76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, če pa preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
(3) Upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
(4) Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, izvrševalec sklepa o izvršbi upošteva omejitve za vsak posamezni mesec.«.
Prvi odstavek 180. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pred začetkom rubeža davčni organ vroči dolžniku sklep o izvršbi.«.
Četrti odstavek 186. člena se črta.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Besedilo 188. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se zarubljena premičnina v skladu z uredbo, ki ureja register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisuje v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, zastavna pravica na zadevni premičnini pridobi z vpisom v ta register.
(3) V primeru rubeža premičnine iz drugega odstavka tega člena davčni organ vloži zahtevo za vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Organ, ki vodi register, opravi vpis na podlagi sklepa o izvršbi, če je v zahtevi davčnega organa naveden enolični identifikacijski znak premičnine, ali pa na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika.
(4) Organ, pristojen za vodenje registra iz prejšnjega odstavka, po uradni dolžnosti pošlje podatke o rubežu in prepovedi razpolaganja organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v evidence in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zastavna pravica na zarubljeni premičnini, ki se vpisuje v slovenski ladijski register oziroma v register zrakoplovov Republike Slovenije, pridobi z vpisom v ta register.
(6) Če se zarubi premičnina iz petega odstavka tega člena, davčni organ pošlje sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom organu, pristojnemu za vodenje registra iz prejšnjega odstavka.
(7) Če so dolžnikove premičnine že zarubljene pri kakšni drugi upravni ali sodni izvršbi, rubež teh premičnin davčni organ opravi tako, da se na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek o dodatnem rubežu. O dodatnem rubežu se obvesti dolžnika ter register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenski ladijski register oziroma register zrakoplovov Republike Slovenije.
(8) Vpisi in izpisi oziroma izbrisi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenskem ladijskem registru in registru zrakoplovov Republike Slovenije, so za davčni organ brezplačni.
(9) Kadar je bila zastavna pravica v skladu s tem členom ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, se glede pravic predhodnih zastavnih upnikov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarne pravice.«.
V prvem odstavku 189. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če zarubljene premičnine niso prodane v enem letu po pridobitvi zastavne pravice na zarubljenih premičninah, pri čemer rok ne teče, če davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more izvesti prodaje;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Veljavnost rubeža iz drugega in petega odstavka 188. člena tega zakona preneha z izbrisom zastavne pravice iz ustreznega registra.«.
V prvem odstavku 192. člena se beseda »napraviti« nadomesti z besedo »sestaviti«.
8. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»8. navedba, da bo rubež vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenski ladijski register oziroma register zrakoplovov Republike Slovenije;«.
Besedilo 212. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zarubljene vrednostne papirje prodaja pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev po pooblastilu ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Prenos zarubljenih in prodanih nematerializiranih vrednostnih papirjev na račun kupca opravi klirinško depotna družba na podlagi naloga pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev.
(3) Znesek, pridobljen s prodajo, klirinško depotna družba oziroma pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev nakaže na predpisane račune, določene s predpisom iz drugega odstavka 91. člena tega zakona.«.
V 243.a členu se na koncu 6. točke črta pika in doda besedilo »in sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov rezidentov in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;«.
Dodajo se nove 7., 8. in 9. točka, ki se glasijo:
»7. vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom pomeni vsako pisno informacijo, ki jo davčni organ izda ali spremeni za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi. Pisna informacija vsebuje razlago davčne zakonodaje v zvezi s čezmejno transakcijo ali vprašanjem, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter se izda pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti;
8. vnaprejšnji cenovni sporazum pomeni vsak dogovor, kot je opredeljen v 14.a členu tega zakona, ki ga izda ali spremeni davčni organ za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi;
9. osrednja podatkovna zbirka je zbirka držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih beležijo podatki.«.
Tretji odstavek 245. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov pošilja pristojnemu organu druge države članice EU podatke iz 248., 248.a in 248.b člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: avtomatična izmenjava podatkov).«.
V tretjem odstavku 248. člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. davčno številko, naziv in naslov poročevalske finančne institucije;
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o zaprtju računa;«.
Za 248. členom se dodata nova 248.a in 248.b člen, ki se glasita:
(avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih)
(1) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji sporoči naslednje podatke o vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali o vnaprejšnjem cenovnem sporazumu:
1. identifikacijo osebe, ki ni fizična oseba, in skupine oseb, ki ji ta oseba pripada;
2. povzetek vsebine vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno s splošnim opisom poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, ki ne sme povzročiti razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa niti razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom;
3. datum izdaje, spremembe ali obnove vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
4. datum začetka veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;
5. datum konca veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;
6. vrsto vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
7. znesek transakcije ali niza transakcij iz vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali iz vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta znesek tam naveden;
8. opis meril, ki se uporabljajo za določanje transfernih cen, ali samo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
9. opredelitev metode, ki se uporablja za določanje transfernih cen, ali samo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
10. imena morebitnih drugih držav članic, ki bi jih verjetno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum;
11. imena vseh oseb, ki niso fizične osebe, v morebitnih drugih državah članicah, na katere bi verjetno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (ob navedbi, s katerimi državami članicami so te osebe povezane), in
12. navedbo, ali sporočeni podatki temeljijo na samem vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali na vnaprejšnjem cenovnem sporazumu ali zahtevi za izdajo vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.
Podatki iz 1., 2., 8. in 11. točke tega odstavka se ne sporočijo Evropski komisiji.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb.
(3) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji ne sporoči podatkov o dvostranskem ali večstranskem vnaprejšnjem cenovnem sporazumu, ki je sklenjen z državo, ki ni država članica EU, in mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, na podlagi katere je bil sklenjen ta vnaprejšnji cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam, temveč samo podatke, navedene v zahtevi, na podlagi katere se izda takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazum.
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo v treh mesecih po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila izdana ali spremenjena vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi.
(5) Pristojni organ pristojnemu organu države članice in Evropski komisiji pošlje podatke iz prvega odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko.
(6) Pristojni organ lahko na podlagi 247. člena tega zakona od pristojnega organa druge države članice zahteva dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.
(avtomatična izmenjava poročila po državah)
(1) Pristojni organ, ki je prejel poročilo po državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) v skladu z 255.i členom tega zakona, posreduje CbCR na podlagi avtomatične izmenjave vsem drugim pristojnim organom v jurisdikcijah, v katerih je na podlagi podatkov iz CbCR ena ali več oseb v sestavi mednarodne skupine podjetij poročevalca rezident za davčne namene, ali pa prek poslovne enote opravlja dejavnost, v zvezi s katero je obdavčena.
(2) Pristojni organ CbCR iz prejšnjega odstavka izmenja najpozneje v 15 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta mednarodne skupine podjetij, na katerega se CbCR nanaša.«.
V prvem odstavku 253.b člena se v točki b za besedilom »prvega odstavka 248. člena« doda besedilo »ter prvega odstavka 248.a in 248.b člena«.
255. člen se črta.
V prvem odstavku 255.č člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. davčno številko, naziv in naslov poročevalske finančne institucije;
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo, ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o zaprtju računa;«.
Za 255.h členom se dodajo naslov novega III.B poglavja in novi 255.i, 255.j, 255.k in 255.l členi, ki se glasijo:
Pravila za poročanje in izmenjavo poročil po državah
(opredelitev pojmov in obveznost poročanja mednarodne skupine podjetij)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek I Priloge III Direktive 2016/881/EU.
(2) Poročevalec predloži CbCR za poslovno leto poročanja, najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij v skladu z Direktivo 2016/881/EU in tem zakonom.
(3) Za poročevalca iz drugega odstavka tega člena se šteje krovno matično podjetje mednarodne skupine podjetij, ki je rezident Republike Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(4) Za poročevalca se šteje tudi oseba v sestavi ali nadomestno matično podjetje mednarodne skupine podjetij pod pogoji in v skladu z oddelkom II Priloge III Direktive 2016/881/EU in tem zakonom.
(5) Za poročevalca se ne šteje izvzeta mednarodna skupina podjetij.
CbCR vsebuje naslednje podatke o mednarodni skupini podjetij:
1. zbirne podatke, po posamezni jurisdikciji, v kateri mednarodna skupina podjetij posluje: prihodek, dobiček (izguba) pred plačilom davka na dobiček, plačan in obračunan davek od dohodkov, izkazani kapital, nerazporejeni dobiček, število zaposlenih in vrednost opredmetenih sredstev razen denarja in denarnih ustreznikov;
2. opredelitev posamezne osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij: navedba davčne jurisdikcije in jurisdikcija ustanovitve, če se razlikuje od davčne jurisdikcije, ter vrsto glavnih poslovnih dejavnosti.
(1) Davčni organ sme podatke, pridobljene iz CbCR, uporabiti le za:
– analiziranje tveganja, povezanega z določanjem transfernih cen pri davčnem zavezancu;
– analiziranje tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička;
– ekonomsko analizo in
– statistično analizo.
(2) Prilagoditev transferne cene, ki jo izvede davčni organ na podlagi CbCR, za namene 16. člena ZDDPO-2, ni dovoljena.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme davčni organ podatke iz CbCR uporabiti kot podlago za nadaljnje poizvedbe o poslih mednarodne skupine podjetij v zvezi z določanjem transfernih cen ali o drugih davčnih zadevah v postopku davčnega nadzora, na podlagi katerih se ustrezno obdavči dohodek oseb v sestavi.
(pooblastilo za podzakonski akt)
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja III.B poglavja tega zakona.«.
Za prvim odstavkom 265. člena se doda nov drug odstavek, ki se glasi:
»(2) Pristojni organ Republike Slovenije za postopke skupnega dogovora s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, je ministrstvo, pristojno za finance. Minister, pristojen za finance, lahko pooblasti Finančno upravo Republike Slovenije za opravljanje (posameznih ali vseh) nalog v zvezi s postopki skupnega dogovora s pristojnimi organi drugih držav.«.
Besedilo 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od pokojnin, izplačanih v mesecu decembru, davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa na dan izplačila dohodka.«.
Prvi odstavek 312.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V davčni evidenci se za kmečko gospodinjstvo za posamezno leto evidentira način določanja davčne obveznosti.«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku besedilo »kmečkih gospodinjstev« črta, na koncu druge alineje pa se pika nadomesti s podpičjem ter doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– podatek o priglašeni obravnavi dohodka iz predelave lastnega grozdja v vino ter dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.«
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Davčni organ podatek iz zadnje alineje prejšnjega odstavka pridobi na podlagi priglasitve iz 316.č člena tega zakona.«.
Za 316. členom se dodajo novi 316.a, 316.b, 316.c in 316.č člen, ki se glasijo:
(izdaja računov in seznam izdanih računov)
(1) Člani kmečkega gospodinjstva po zakonu, ki ureja dohodnino, morajo, če ima kmečko gospodinjstvo pri davčnem organu priglašeno obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, za dobave izdelkov iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kmečkega gospodinjstva izdati račun, pri čemer se pri gotovinskem poslovanju uporablja tudi 31.a člen tega zakona. Če prodajo izvaja oseba, ki ni član kmečkega gospodinjstva, je za izdajo računa odgovoren član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Kmečko gospodinjstvo iz prejšnjega odstavka mora voditi seznam izdanih računov pri prodaji izdelkov iz predelave lastnih pridelkov. Seznam izdanih računov se ne šteje za evidenco v skladu s prvim in drugim odstavkom 31. člena tega zakona.
(3) Za vodenje seznama iz prejšnjega odstavka je odgovoren član kmečkega gospodinjstva, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisi o kmetijstvu, ali v primeru, da nobeden od članov kmečkega gospodinjstva ni nosilec kmetijskega gospodarstva, član kmečkega gospodinjstva, ki ima za leto, za katero se vodi seznam izdanih računov iz prejšnjega odstavka, izkazan najvišji dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(4) Enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, mora član kmečkega gospodinjstva iz prejšnjega odstavka davčnemu organu predložiti zbirne podatke iz seznama izdanih računov. Obveznost ne nastane, če v preteklem letu ni bilo dobav izdelkov iz predelave lastnih pridelkov.
(5) Podrobnejšo vsebino seznama izdanih računov, način vodenja seznama ter vsebino zbirnih podatkov in podrobnejši način predložitve teh podatkov davčnemu organu predpiše minister, pristojen za finance.
(prijava kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pridelka vina izven Slovenije)
(1) Za določitev davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti mora član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona do 15. julija leta, za katero se dohodek ugotavlja, davčnemu organu prijaviti površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi izven Republike Slovenije na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.
(2) Za določitev davčne osnove od dohodkov iz predelave lastnega pridelka grozdja v vino, kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko dejavnostjo, mora član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona do 31. januarja leta po letu, za katero se dohodek ugotavlja, davčnemu organu prijaviti količino proizvedenega vina iz lastnega pridelka grozdja kmečkega gospodinjstva izven Republike Slovenije v letu, za katero se dohodek ugotavlja.
(prijava dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč)
Dejanski uporabnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova, evidentiranega v zemljiški knjigi ali zemljiškem katastru, davčnemu organu prijavi dejansko uporabo zemljišča na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, do 15. julija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčni organ lahko v primeru, če ugotovi, da se zemljišče dejansko uporablja v okviru kmečkega gospodinjstva, katerega člani niso lastniki tega zemljišča, kot dejanskega uporabnika določi člana kmečkega gospodinjstva z izkazanim najvišjim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(priglasitev obravnave dohodka iz določene predelave lastnih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo)
(1) Član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona opravi priglasitev pri davčnem organu, če kmečko gospodinjstvo izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, za obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. Sestavni del priglasitve je izjava o izpolnjevanju pogojev kmečkega gospodinjstva, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(2) Priglasitev se opravi najpozneje do 31. marca leta, za katero priglasi obravnavo iz prvega odstavka tega člena. Priglasitev učinkuje za celo leto, za katero se priglasitev opravi. Za kmečko gospodinjstvo, ki na novo začne z malim obsegom prve stopnje predelave ter želi obravnavo dohodka od tovrstne predelave kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, se lahko priglasitev opravi tudi v tekočem letu za tekoče leto.
(3) Šteje se, da je bila za posamezno leto po priglasitvi v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena priglasitev opravljena in bila sprejeta odločitev za obravnavo dohodkov iz določenih predelav kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, če član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona do 31. marca tekočega leta za tekoče leto ne priglasi prenehanja tovrstne obravnave pri davčnem organu.
(4) Davčni organ priglasitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena, opravljeno po roku, določenem v drugem in tretjem odstavku tega člena, s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.
(5) Priglasitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(6) Z začetkom ali prenehanjem učinkovanja priglasitve se dohodki članov kmečkega gospodinjstva iz priglašene predelave lastnih pridelkov po uradni dolžnosti prenehajo oziroma začnejo obravnavati po zakonu, ki ureja dohodnino, kot dohodki iz dejavnosti.«.
V četrtem odstavku 325. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.«.
Sedmi odstavek 328. člena se črta.
Za 340. členom se doda nov 340.a člen, ki se glasi:
(avtomatično sporočanje podatkov o površinah posebnih kultur in proizvodnji vina, pridelanega iz lastnega grozdja)
(1) Agencija, pristojna za kmetijske trge in razvoj podeželja, mora davčnemu organu do 15. julija leta, za katero se odmerja dohodnina, sporočiti podatke o površinah posebnih kultur, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, in evidentiranih pri agenciji, pristojni za kmetijske trge in razvoj podeželja, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se odmerja dohodnina, po pridelovalcih in posebnih kulturah.
(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, mora davčnemu organu do 31. januarja leta po letu, za katero se odmerja dohodnina, sporočiti podatke o količini vina, predelanega iz lastnega grozdja v letu, po stanju 31. decembra leta, za katero s odmerja dohodnina od katastrskega dohodka, po posameznih proizvajalcih vina.«.
341. člen se črta.
V 342. členu se besedilo »340. člena« nadomesti z besedilom »340.a člena«.
10. podpoglavje I. poglavja petega dela zakona in 343., 344., 345., 346., 347., 348., 349., 350. in 351. člen se črtajo.
Prvi odstavek 353. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezanec za prispevke za socialno varnost iz prvega in četrtega odstavka 352. člena tega zakona mora predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni z zakonom drugače določeno.«.
Za 353. členom se doda nov 353.a člen, ki se glasi:
(predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost)
(1) Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance za prispevke za socialno varnost, določene s tem členom zakona, sestavi davčni organ.
(2) Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance za prispevke za socialno varnost, za katere so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. so sami zavarovanci;
2. morajo sami izračunati in plačati prispevke za socialno varnost v obračunu prispevkov za socialno varnost in
3. davčni organ razpolaga s podatki za določitev osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost.
(3) Oblika in vsebina predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost je enaka vsebini in obliki obračuna prispevkov za socialno varnost, ki jo v skladu s prvim odstavkom 352. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Davčni organ predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost vroči zavezancu za prispevke elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na peti odstavek 85.a člena tega zakona vročitev velja za opravljeno z dnem, ko je davčni organ odložil predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost v portal eDavki.
(5) Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost velja za obračun prispevkov za socialno varnost zavezanca za prispevke za socialno varnost iz 352. člena tega zakona, če zavezanec za prispevke za socialno varnost ne odda obračuna prispevkov za socialno varnost (v elektronski obliki prek portala eDavki) najpozneje do roka iz prvega odstavka 353. člena tega zakona.
(6) Če zavezancu za prispevke za socialno varnost predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost ni bil vročen v roku iz petega odstavka tega člena ali če so podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost nepravilni ali nepopolni, mora prek portala eDavki predložiti obračun prispevkov za socialno varnost v roku iz prvega odstavka 353. člena tega zakona.«.
Prvi odstavek 374. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.«.
V 378. členu se besedilo »s 15. členom Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L, 385 z dne 29. 12. 2004, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Sporazum).« nadomesti z besedilom »z 9. členom Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (UL L št. 385 z dne 29. 12. 2004, str. 30), spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 16, v nadaljnjem besedilu: Sporazum).«.
V 394. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način (četrti odstavek 61. člena, šesti odstavek 267. člena, tretji odstavek 270. člena, 288., 318., 323. in 326. člen);«.
V 3. točki se beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
V 395. členu se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (31. in 32. člen);
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59. člen).«.
V prvem odstavku 397. člena se za 10. točko dodata novi 10.a in 10.b točka, ki se glasita:
»10.a ne vzpostavi, vodi ali hrani seznama izdanih računov pri prodaji lastnih izdelkov iz predelave lastnih pridelkov ali ga ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja nadzor izpolnjevanja pogojev za obravnavo dohodkov kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo ali ne predloži ustreznih zbirnih podatkov iz seznama izdanih računov ali jih ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku in na predpisan način (drugi, tretji in četrti odstavek 316.a člena);
10.b ne izdaja ustreznih računov (prvi odstavek 316.a člena);«.
Za 28. točko se doda nova 28.a točka, ki se glasi:
»28.a v nasprotju z zakonom ne prijavi kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pridelka vina izven Republike Slovenije, jih ne prijavi v predpisanem roku ali prijavi neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (316.b člen);«.
34. in 35. točka se črtata.
Na koncu 44. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 45. točka, ki se glasi:
»45. krovno matično podjetje ne predloži poročila po državah ali ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (drugi odstavek 255.i člena).«.
V 398. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če se s prekrškom iz 395., 397., 398.a in 398.b člena tega zakona povzroči ali bi se lahko povzročilo neplačilo davka, ki v primeru storitve prekrška s strani posameznika presega 5.000 eurov, v primeru storitve prekrška s strani samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, presega 8.000 eurov, v primeru storitve prekrška s strani pravne osebe presega 10.000 eurov in v primeru storitve prekrška s strani pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, presega 25.000 eurov.«.
Besedilo 399. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 1., 4., 5. in 7. točko 395. člena ter 1., 2., 6., 8. in 24. točko prvega odstavka 397. člena in 398. člen tega zakona se za prekršek ne kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54., 55., 57. ali 140.a členom tega zakona.«
402.b člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodna določba v zvezi z drugim odstavkom 102. člena)
Spremenjeni drugi odstavek 102. člena zakona, ki se nanaša na sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, se uporablja za postopke, ki so bili v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, uvedeni po 26. aprilu 2016.
(prehodna določba glede sporočanja podatkov iz 248.a člena za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2016)
(1) Ne glede na četrti odstavek 248.a člena zakona pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji do 1. januarja 2018 sporoči podatke, navedene v prvem odstavku 248.a člena, o vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali o vnaprejšnjem cenovnem sporazumu, ki je izdan ali spremenjen v obdobju petih let pred 1. januarjem 2017. Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani ali spremenjeni med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2013, se ti sporočajo pod pogojem, da so bili še vedno veljavni 1. januarja 2014. Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani ali spremenjeni med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, se to sporočanje izvede ne glede na to, ali so še veljavni.
(2) Ne glede na peti odstavek 248.a člena zakona, do začetka delovanja osrednje podatkovne zbirke, pristojni organ pristojnemu organu druge države članice, ki je poslal podatke, potrdi prejem teh podatkov takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu.
(prehodna določba v zvezi z izmenjavo podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti za leto 2016)
Ne glede na 39. člen tega zakona se 255. člen zakona še naprej uporablja v zvezi s sporočanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti pristojnemu organu, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki jih je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali veljajo.
(prehodna določba glede prve predložitve in prve izmenjave CbCR)
(1) Poročevalec iz tretjega odstavka 255.i člena zakona prvič predloži CbCR za poslovno leto mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje.
(2) Poročevalec iz četrtega odstavka 255.i člena zakona prvič predloži CbCR za poslovno leto mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1. januarja 2017 ali pozneje.
(3) Pristojni organ prvič izmenja CbCR v 18 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta mednarodne skupine podjetij v skladu s prvim odstavkom 248.b člena zakona.
(prehodna določba glede 304. člena zakona)
Ne glede na tretji odstavek 304. člena zakona se priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter določitev nosilca dejavnosti za leto 2017 opravita do 15. januarja 2017.
(prehodna določba glede 316.a, 316.b, 316.c, 316.č in 340.a člena ter 397. člena)
316.a, 316.b, 316.c, 316.č in 340.a člen zakona ter 10.a, 10.b in 28.a točka 397. člena zakona se začnejo uporabljati za davčno leto, za katero se začne uporabljati nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka.
(prehodna določba v zvezi z izdajo potrdila o davčnem rezidentstvu)
348. člen zakona se uporablja do 31. decembra 2016.
(prehodna določba v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti za leto 2016)
Ne glede na 51. člen tega zakona se 350. in 351. člen zakona še naprej uporabljata v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki jih je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali veljajo.
(prehodna določba v zvezi z uveljavljanjem odbitka davka, plačanega v tujini)
Sedmi odstavek 328. člena zakona se uporablja za koledarska leta pred letom 2017, v katerih je bil davek v drugi državi članici plačan.
(uporaba določb tega zakona)
(1) Zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku, se končajo po tem zakonu.
(2) Zadeve, glede katerih je bilo ob začetku uporabe tega zakona že vloženo pravno sredstvo oziroma začet upravni spor, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, številka 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15).
(3) Če je bilo uporabljeno pravno sredstvo oziroma začet upravni spor po prejšnjem odstavku in je bila izdana odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, se postopek nadaljuje po tem zakonu.
(1) Z dnem uporabe tega zakona prenehata veljati:
– Pravilnik o obliki in načinu dostave podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti (Uradni list RS, št. 114/09 in 103/10) in
– Pravilnik o določitvi ozemelj, ki uporabljajo ukrepe, ki ustrezajo ali so enaki tistim, ki jih določa Direktiva Sveta 2003/48/ES (Uradni list RS, št. 138/06).
(2) Pravilnik iz prve alineje prejšnjega odstavka se še naprej uporablja v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki se začasno uporabljajo ali veljajo.
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sprememba sedmega odstavka 58. člena zakona začne veljati 6. februarja 2017.
(4) 353.a člen zakona se začne uporabljati za obračune prispevkov za socialno varnost za mesec januar 2018, razen za zavezance za prispevke za socialno varnost samozaposlene osebe in družbenike, katerim se osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določa na podlagi 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15), za katere se začne uporabljati za mesec januar 2017.
Št. 432-01/16-40/18
Ljubljana, dne 27. septembra 2016
EPA 1443-VII
dr. Milan Brglez l.r.
