Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. septembra 2016.
Št. 003-02-7/2016-10
Ljubljana, dne 5. oktobra 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2R)
1. člen
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15) se v 7. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na 6. člen tega zakona se zavezanec šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 26. členu se v osmi alineji 2. točke besedilo »(t.i. plačilo za zeleno komponento), kot ga določa 43. člen« nadomesti z besedilom »(t.i. plačilo za zeleno komponento) ter plačilo za območja z naravnimi omejitvami, kot sta določeni s 43. in 48. členom«.
Za 8. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, se dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita:
»9. dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, kot je določen z osmim odstavkom 69. člena tega zakona;
10. dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka grozdja, če imajo člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi manj kot 0,3 ha vinograda.«.
V 27. členu se za 7. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. pravično zadoščenje, razen v delu, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek, zaradi kršitve pravic iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Protokolov k tej Konvenciji, ki obvezujejo Slovenijo, ki je bilo prisojeno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ali se ga je Republika Slovenija zavezala izplačati v enostranski izjavi, v prijateljski ali izvensodni poravnavi, ki je bila podana oziroma sklenjena z namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.«.
Drugi odstavek 33. člena se črta.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
V tretjem odstavku 39. člena se na koncu 2. točke pred podpičjem doda vejica in besedilo »vključno z izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu«.
V petem odstavku se število »13« nadomesti s številom »15«.
Za petim odstavkom 41. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.«.
V prvem odstavku 44. člena se v 3. točki črta beseda »ter« in se za besedilom »ki jo določi vlada« dodata vejica in besedilo »ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance«.
Za 4. točko se doda nova 4.a točka, ki se glasi:
»4.a povračilo stroškov delojemalcu za plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, kadar gre za zavarovanje, ki velja v vseh državah sveta, in kadar:
– je sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju v tujini,
– je povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino, in
– tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja);«.
Za 11. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, se doda nova 12. točka, ki se glasi:
»12. del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
– imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
– je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
in sicer do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.«.
V tretjem odstavku se besedilo »10. in 11.« nadomesti z besedilom »10., 11. in 12.«.
V četrtem odstavku se besedilo »10. in 11.« nadomesti z besedilom »10., 11. in 12.«.
Naslov 45. člena se spremeni tako, da se glasi: »(dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, ki se ne všteva v davčno osnovo)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, se v davčno osnovo od tega dohodka ne všteva dohodek v višini stroška prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona določi vlada, pri čemer se stroški prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada.«.
V drugem odstavku 47. člena se črta besedilo »za katero se obračunava davek na dodano vrednost,«.
Tretji odstavek 66. člena se črta.
V četrtem odstavku se črta besedilo »in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena,«.
Za tretjim odstavkom 69. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje tudi pridelava posebnih kultur, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in evidentirana pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja ter pridelava okrasnih rastlin.«.
Dosedanji peti odstavek se črta.
V šestem odstavku se za besedama »tudi čebelarstvo« doda vejica in besedilo »določeno s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost šteje tudi pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije.
(8) Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se šteje dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– člani kmečkega gospodinjstva, poleg predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v izdelke iz devetega odstavka tega člena, ne opravljajo sami ali preko povezanih oseb, druge dejavnosti na kmetiji, ki se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko šteje za dopolnilno dejavnost na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnim delom ali svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,
– člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona in
– v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500 eurov.
(9) Za izdelke prve stopnje predelave iz osmega odstavka tega člena se štejejo: nerazkosane in razkosane klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi brez dodatkov, kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje.
(10) Ne glede na osmi in deveti odstavek tega člena se kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko dejavnostjo šteje tudi dohodek od predelave lastnega grozdja v vino na površinah, ki se ocenijo na podlagi obsega proizvodnje vina, evidentiranega pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ali priglašenega pri davčnem organu, če gre za vino iz pridelka grozdja izven Slovenije, če:
– člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona in
– imajo člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda za predelavo grozdja v vino iz lastnega pridelka grozdja.
Za oceno površine vinogradov za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja se šteje, da se v povprečju na hektar proizvede 4.600 litrov vina.
(11) Član kmečkega gospodinjstva po tem členu, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčnemu organu priglasiti prenehanje obravnave dohodkov od malega obsega prve stopnje predelave kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. Priglasitev učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je član kmečkega gospodinjstva opravil priglasitev pri davčnem organu.
(12) Ne glede na določbo enajstega odstavka tega člena se dohodki iz osmega odstavka tega člena v davčnem letu po davčnem letu, v katerem niso več izpolnjeni pogoji iz osmega in devetega odstavka tega člena, ne štejejo več za dohodke v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo po tem zakonu.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane trinajsti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane štirinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(14) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki je član kmečkega gospodinjstva, v katerem noben član nima pravice do uporabe tega zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča, na podlagi prijave dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč pri davčnem organu ali na podlagi ugotovitve davčnega organa o dejanskem uporabniku.«.
Dosedanji deveti in deseti odstavek postaneta petnajsti in šestnajsti odstavek.
V prvem odstavku 71. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov kmetijskih in gozdnih zemljišč izven Slovenije je katastrski dohodek za kmetijsko zemljišče brez podrobnejše vrste dejanske rabe bonitete med 51 in 60 ter za gozdno zemljišče seštevek katastrskega dohodka rastiščnega koeficienta od 8 do 9 in katastrskega dohodka bonitete med 51 in 60.«.
V prvem odstavku 72. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek se katastrski dohodek od zemljišč izven Slovenije, od pridelave posebnih kultur in proizvodnje vina, pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.«.
V drugem odstavku 96. člena se na koncu 5. točke doda nov stavek, ki se glasi: »Ta točka se za zavezanca, ki je pridobil delež v družbi tveganega kapitala v času odobrene sheme državne pomoči za tvegani kapital in izpolnjuje pogoje po tej točki, uporablja do odsvojitve tega deleža.«.
Na koncu drugega odstavka 110. člena se pred piko doda besedilo »iz III.6 poglavja tega zakona in dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz III.5.1 poglavja tega zakona«.
V 111. členu se znesek »2.800 eurov« nadomesti z zneskom »3.302,70 eurov«, znesek »10.200 eurov« obakrat z zneskom »11.166,37 eurov«, znesek »3.019,83 eurov« z zneskom »3.217,12 eurov«, znesek »11.800 eurov« z zneskom »12.570,89 eurov« in znesek »1.000 eurov« z zneskom »1.115,94 eurov«.
Prvi odstavek 122. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so:
Če znaša neto letna osnova v € | znaša dohodnina v € |
Nad | do |
| 8.021,34 | | | 16 % | | |
8.021,34 | 20.400,00 | 1.283,41 | + | 27 % | nad | 8.021,34 |
20.400,00 | 48.000,00 | 4.625,65 | + | 34 % | nad | 20.400,00 |
48.000,00 | 70.907,20 | 14.009,65 | + | 39 % | nad | 48.000,00 |
70.907,20 | | 22.943,46 | + | 50 % | nad | 70.907,20 |
V prvem odstavku 128. člena se beseda »tretjem« nadomesti z besedo »četrtem«.
141. člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z davčnim letom začetka uporabe spremenjenega 69. člena zakona se dohodek od pridelave posebnih kultur iz četrtega odstavka 69. člena zakona obravnava kot dohodek iz dejavnosti, če se za to davčno leto priglasi ugotavljanje davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena zakona.
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 71. člena zakona se za leta 2017, 2018 in 2019 davčna osnova posameznega zavezanca od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj zmanjša za delež davčne osnove, ki za več kot dvakrat presega skupno davčno osnovo od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva v preteklem letu, v skupni davčni osnovi od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva.
(2) Delež davčne osnove v skupni davčni osnovi od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva iz prvega odstavka tega člena se določi iz razmerja med razliko skupne davčne osnove od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva leta in dvakratnika skupne davčne osnove preteklega leta ter skupne davčne osnove od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva leta.
(3) Za namene določitve davčne osnove od dohodka iz osnove kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leta 2017, 2018 in 2019 se kot davčna osnova od katastrskega dohodka šteje davčna osnova iz prvega odstavka 71. člena zakona, zmanjšana za katastrski dohodek od posebnih kultur.
V tretjem odstavku 199. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15 in 102/15) se besedilo »davčni leti 2016 in 2017« nadomesti z besedilom »davčno leto 2016«.
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017, razen določb spremenjenega 26., 69., 71. in 72. člena zakona ter določb 20. in 21. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati za davčno leto, za katero se začne uporabljati nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 7., 26., 27., 33., 39., 41., 44., 45., 47., 69., 71., 72. in 111. člena se uporabljajo določbe 7., 26., 27., 33., 39., 41., 44., 45., 47., 69., 71., 72. in 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2).
(3) Do začetka uporabe 19. člena tega zakona se uporabljajo določbe 141. člena ZDoh-2.
Št. 435-01/16-5/23
Ljubljana, dne 27. septembra 2016
EPA 1441-VII
dr. Milan Brglez l.r.
