Na podlagi 14., 14.g, 17., 36., 37., 51., 57., 58., 61., 79., 101., 102., 124., 152., 207., 255.e, 255.f, 266., 266.f, 297. in 358. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16) izdaja ministrica za finance
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15 in 40/16) se besedilo 1. člena »(Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2)« nadomesti z besedilom »(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIB-B, 90/14, 91/15 in 63/16).«.
Za 6. členom se dodajo nov DRUGI A. DEL in členi 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 6.f, 6.g in 6.h, ki se glasijo:
»DRUGI A. DEL
IZVAJANJE VNAPREJŠNJEGA CENOVNEGA SPORAZUMA
(faze vnaprejšnjega cenovnega sporazumevanja)
Vnaprejšnje cenovno sporazumevanje (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) obsega naslednje faze:
a) predpriprava,
b) vložitev vloge za sklenitev APA sporazuma,
c) sklepanje in podpis APA sporazuma,
d) spremljanje izvajanja APA sporazuma.
(1) Davčni zavezanec vloži pri davčnem organu pisno pobudo za sklenitev APA sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pisna pobuda).
(2) Davčni zavezanec v pisni pobudi navede:
– firmo, sedež (naslov) in davčno številko davčnega zavezanca,
– pooblaščenca, če se pobuda predlaga po pooblaščencu,
– povezane osebe, ki vstopajo v transakcije, ki bi bile predmet APA sporazuma, vključno z navedbo držav, v katerih se nahajajo,
– vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),
– kratko predstavitev organizacijske strukture in poslovanja davčnega zavezanca in skupine mednarodnega podjetja, katerega del je davčni zavezanec,
– kratek opis transakcij s povezanimi osebami, ki bi bile predmet APA sporazuma, ter njihovo vrednostno opredelitev,
– predlog metodologije za določitev transferne cene za transakcije, ki bi bile predmet sporazuma.
(3) Davčni organ po vložitvi pisne pobude za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma pri pristojnem organu države povezane osebe oziroma povezanih oseb pridobi informacijo, ali obstaja interes za sklenitev APA sporazuma in z odgovorom pristojnega organa države povezane osebe oziroma povezanih oseb seznani davčnega zavezanca.
(4) Na razgovoru davčni zavezanec in davčni organ izmenjata stališča o:
– namenu in ciljih davčnega zavezanca in davčnega organa glede sklenitve APA sporazuma,
– vrsti APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),
– primerni metodologiji za določitev transferne cene,
– vrsti in obsegu dokumentacije ter analizah, potrebnih za sklenitev APA sporazuma,
– roku za predložitev vloge,
– času, potrebnem za sklenitev APA sporazuma,
– času veljavnosti APA sporazuma,
– tem, da lahko APA sporazum na zahtevo davčnega zavezanca vpliva na pretekla davčna obdobja na način, določen z zakonom, če je bilo dejansko stanje transakcij, ki bi bile predmet sporazuma, enako v preteklih davčnih obdobjih,
– drugih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.
(5) Po opravljenem razgovoru, ki se lahko opravi v več krogih, davčni zavezanec lahko vloži pisno vlogo za sklenitev APA sporazuma.
(vloga za sklenitev APA sporazuma)
(1) Vloga za sklenitev APA sporazuma vsebuje:
– navedbo davčnega organa, kateremu se pošilja,
– podatke o davčnem zavezancu: firma, sedež (naslov) in davčna številka predlagatelja APA sporazuma ter kontaktne podatke osebe (ime in priimek, elektronski naslov), odgovorne za izvajanje APA sporazuma,
– navedbo pooblaščenca, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
– podatke o povezanih osebah, ki sodelujejo v transakcijah, ki so predmet APA sporazuma (firma, sedež (naslov), davčna številka in država povezane osebe),
– vrsto, obseg in vrednost transakcij, ki so predmet APA sporazuma,
– vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski APA sporazum),
– čas veljavnosti APA sporazuma,
– navedbo dejstev in okoliščin, dogovorjenih na razgovoru, ter drugih dejstev in okoliščin, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.
(2) Če davčni zavezanec vloži vlogo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma, vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi:
– navedbo člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ureja postopek skupnega dogovarjanja in omogoča vnaprejšnje cenovno dogovarjanje,
– navedbo, ali je v zvezi s predmetom APA sporazuma (transakcijo) odprt ali zaključen postopek nadzora v državi povezane osebe,
– navedbo, ali je bila v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že oblikovana rešitev v postopku skupnega dogovarjanja,
– navedbo, ali bo predmet APA sporazuma vplival na povezane osebe iz držav, ki ne sodelujejo pri takem dogovarjanju,
– navedbo, ali je davčni zavezanec ali njegova povezana oseba obvestil oziroma obvestila pristojni organ druge države o nameri sklenitve APA sporazuma,
– navedbo, ali je bil v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že sklenjen APA sporazum.
(3) K vlogi se priloži:
– letna poročila povezanih oseb, s katerimi potekajo transakcije, ki so predmet APA sporazuma, iz katerih so razvidni premoženjsko in finančno poslovanje ter poslovni izid, vključno z davčnimi obračuni, za tri predhodna davčna obdobja, ki so že zaključena,
– splošno in posebno dokumentacijo iz prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v obsegu, pomembnem za sklenitev APA sporazuma,
– navedba in opis kritičnih predpostavk, njihov vpliv na izbrano metodologijo za določanje transfernih cen ter na kakšen način bi lahko njihova sprememba ogrozila celovitost predlagane metodologije,
– opis predlagane metodologije za transferne cene v zvezi s predmetom APA sporazuma z navedbo razlogov, zakaj je z vidika neodvisnega tržnega načela predlagana metodologija najprimernejša,
– finančne in ekonomske analize za dokazovanje primernosti predlagane metodologije za določanje transfernih cen, vključno z napovedjo razvoja transakcije, ki je predmet APA sporazuma,
– pogodbe, ki so podlaga za transakcijo, ki je predmet sporazuma,
– predlog, kako se bodo izvajale morebitne prilagoditve zaradi sprememb kritičnih predpostavk v okviru APA sporazuma ali ko se bodo dejanski rezultati davčnega zavezanca razlikovali od tistih, ki so bili določeni v APA sporazumu,
– pooblastilo pooblaščencu, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
– dokumentacija, dogovorjena na razgovoru, ter druga dokumentacija, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev za sklenitev APA sporazuma (izkazuje neodvisno tržno načelo idr.),
– prevod vloge in dokumentacije v angleškem jeziku, če je predmet sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma.
(4) Davčni zavezanec o novih okoliščinah, ki nastanejo po vložitvi vloge v zvezi s predmetom APA sporazuma in vplivajo na sklenitev APA sporazuma, nemudoma obvesti davčni organ.
(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za določanje transfernih cen.
(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo predpostavke v zvezi z:
– zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
– predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma,
– tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami,
– gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi pogoji, končnimi prodajnimi cenami in obsegom prodaje,
– vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakciji,
– menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in kapitalsko strukturo,
– načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih računovodskih kategorijah,
– številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v načinu njihovega poslovanja.
(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na zanesljivih in neodvisnih podatkih.
(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum odraža neodvisno tržno načelo.
(sklepanje in podpis APA sporazuma)
(1) APA sporazum se sklene v skladu z veljavnimi predpisi o obdavčenju in ZDavP-2.
(2) Davčni organ in davčni zavezanec v fazi sklepanja APA sporazuma sodelujeta in se usklajujeta glede vseh določb APA sporazuma. Po doseženem dogovoru podpišeta APA sporazum.
(3) APA sporazum se sklene za največ pet let z možnostjo podaljšanja.
(4) APA sporazum vsebuje in določa zlasti:
– uvod,
– stranke APA sporazuma,
– obveznosti in roke, ki jih morajo izpolnjevati stranke APA sporazuma in posledice njegovega neizpolnjevanja (določila o prenehanju veljavnosti idr.),
– začetek veljavnosti APA sporazuma in časovno obdobje veljavnosti APA sporazuma,
– navedbo zakonov o obdavčenju in drugih predpisov, na katerih temelji APA sporazum,
– predmet APA sporazuma,
– kritične predpostavke, na katerih temelji APA sporazum,
– parametre za sprejemljive odmike od posameznih kritičnih predpostavk in način izvajanja s tem povezanih morebitnih prilagoditev zaradi sprememb kritičnih predpostavk,
– podrobnosti o metodologijah za določitev transferne cene,
– obveznost hrambe dokumentacije o poročanju v času veljavnosti APA sporazuma,
– določila o spremembi APA sporazuma.
(5) Če se sklepa dvostranski ali večstranski APA sporazum, se skupni dogovori pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanjem besedilu: MAP APA), ki tako dogovarjanje omogočajo, uveljavijo v APA sporazumu.
(6) V času trajanja MAP APA davčni zavezanec ves čas sodeluje z davčnim organom.
(7) Če davčni organ prejme pobudo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma od pristojnega organa države povezane osebe, od davčnega zavezanca – povezane osebe v Sloveniji pridobi informacijo o interesu za sklenitev APA sporazuma.
(8) Davčni zavezanec – povezana oseba v 30 dneh od zahteve davčnega organa iz prejšnjega odstavka pisno sporoči, ali je zainteresirana za sklenitev APA sporazuma. To sporočilo se šteje za pisno pobudo iz 6.b člena tega pravilnika.
(9) Če je APA sporazum sklenjen med davčnim organom in davčnim zavezancem brez dogovarjanja (ne gre za dvostranski sporazum) s pristojnim organom države, v kateri je povezana oseba davčnega zavezanca v transakciji rezident, in APA sporazum določa pogoje, ki lahko povzročijo obdavčitev, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja z državo, katere rezident je povezana oseba, se uporabijo določbe iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
(spremljanje APA sporazuma)
(1) Če so na podlagi prvega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk v skladu z merili, določenimi z APA sporazumom, davčni zavezanec opravi prilagoditev in o tem poroča davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb v skladu s 358. členom ZDavP-2.
(2) Če na podlagi drugega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk niso v skladu z merili, določenimi v APA sporazumu, davčni zavezanec v 30 dneh od ugotovitve odmikov o njih poroča davčnemu organu.
(3) Davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom tega člena poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk tako, da davčnemu organu pošlje podatke, ki izkazujejo:
– uporabo dogovorjene metodologije pri dejanskih podatkih davčnega zavezanca za posamezno leto,
– izpolnjevanje kritičnih predpostavk in izračune zaradi morebitnih prilagoditev.
(sprememba APA sporazuma)
(1) Davčni organ s sodelovanjem davčnega zavezanca v fazi spremljanja izvajanja APA sporazuma preuči, če je zaradi odmika pri posamezni kritični predpostavki metodologija, določena v APA sporazumu, primerna. Če metodologija, določena v APA sporazumu, ni primerna, se APA sporazum v skladu s 14.č členom ZDavP-2 spremeni.
(2) Davčni organ in davčni zavezanec o spremembah iz prejšnjega odstavka skleneta dodatek k APA sporazumu, ki vsebuje tudi datum, od katerega spremembe učinkujejo.
(3) Spremembo APA sporazuma zahteva davčni zavezanec ali davčni organ, če meni, da so nastale okoliščine, zaradi katerih sklenjen APA sporazum ni več primeren.
(4) Če se davčni zavezanec in davčni organ o spremembi sporazuma ne dogovorita, APA sporazum preneha veljati v skladu z drugim odstavkom 14.d člena ZDavP-2. Davčni organ seznani davčnega zavezanca o dnevu prenehanja veljavnosti APA sporazuma.
(podaljšanje APA sporazuma)
(1) APA sporazum se lahko podaljša, če so okoliščine glede predmeta APA sporazuma, nespremenjene.
(2) Davčni zavezanec šest mesecev pred potekom veljavnosti APA sporazuma pošlje davčnemu organu pisno pobudo za njegovo podaljšanje. Glede podaljšanja se smiselno uporabijo določbe tega dela pravilnika.
(1) Davčni zavezanec za postopek sklepanja APA sporazuma plača 15.000 eurov.
(2) Davčni zavezanec za podaljšanje veljavnosti sklenjenega APA sporazuma plača 7.500 eurov.
(3) Če do sklenitve APA sporazuma ne pride zaradi razlogov, ki niso na strani zavezanca, se davčnemu zavezancu vrne pavšalni znesek v višini 5.000 eurov.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z opozorilom: »Vstopate v območje obravnavanja podatkov, ki so davčna tajnost. Izvajajo se predpisani varnostni postopki in ukrepi.«. Osnovna barva opozorila je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis je črne barve. Obrazec opozorila iz tega člena »Oznaka zaščitenega prostora oziroma objekta« se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava).«.
V drugem odstavku 19. člena se prva in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– kateri podatki in kdaj so bili poslani;
– na kakšni pravni podlagi so bili poslani.«.
Drugi odstavek 23. člena se črta.
Tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
Naslov TRETJEGA A. DELA se spremeni tako, da se glasi:
»PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE TER DRUGA PLAČILA NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE«.
V prvem odstavku 23.a člena se 1., 2., 5. in 6. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;
5. prejemkov iz 2., 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;
6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;«.
Naslov PETEGA DELA se spremeni tako, da se glasi:
»PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE IN V POSTOPKU DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA«.
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»26. člen
(predložitev obračuna davka)
(1) Davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na podlagi samoprijave ali predložitvijo davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki vsebujeta podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– vrsti obračuna,
– vrsti obveznosti,
– številki inšpekcijske zadeve, če se predlaga obračun v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,
– obdobju, višini davka in roku za plačilo premalo obračunanega oziroma neobračunanega davka,
– znesku obresti od poteka roka za plačilo do plačila davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,
– datum plačila davka in obresti,
– kraju in datumu predložitve obračuna davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.
(2) Obrazca za predložitev podatkov iz prejšnjega odstavka »Podatki v zvezi s predložitvijo obračuna na podlagi samoprijave oziroma v postopku DIN« oziroma »Obračun DDV in DFS v postopku DIN« sta objavljena na spletni strani finančne uprave.«.
Za 26.a členom se doda nov 26.b člen, ki se glasi:
(izjeme glede predlaganja izjav iz 58. člena ZDavP-2)
Obveznost predlaganja izjav po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v povezavi z desetim odstavkom 58. člena ZDavP-2 ne velja za centralno klirinško depotno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če za tuji račun prejme dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, ter za posamičnega člana take centralne klirinško depotne družbe, če prejme tak dohodek od take centralne klirinško depotne družbe.«.
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen
(vloga za delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru ogroženega preživljanja)
(1) Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 101. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– družinskih članih davčnega zavezanca,
– zahtevku (delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,
– višini dohodkov, prihrankov in premoženjskem stanju davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov,
– plačani preživnini, če davčni zavezanec 12 mesecev pred vložitvijo vloge ne živi skupaj z osebo, za katero plačuje preživnino,
– oceni škode zaradi naravne nesreče in prejetih sredstvih za popravo škode, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,
– zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,
– premoženju, ki znaša v vrednosti najmanj petih minimalnih plač, če vlaga vlogo za delni odpis ali odpis.
(2) Davčni zavezanec v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o dohodkih, prihrankih in premoženjskem stanju za davčnega zavezanca in njegove družinske člane pridobiva iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.
(3) K vlogi se priložijo:
– dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu (sporazum o razvezi zakonske zveze, sporazum o dodelitvi otrok, sodna odločba o razvezi in dodelitvi otrok, dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna izjava upravičenca, da je preživnino prejel),
– dokazilo o zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali družinskega člana, če zavezanec kot razlog za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo navaja bolezen,
– dokazilo o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, in dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode,
– dokazilo o lastništvu premoženja davčnega zavezanca ali družinskega člana v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delni odpis, odpis, odlog ali obročno plačilo davka, če je ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(4) Obrazec »Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe« se objavi na spletni strani finančne uprave.«.
Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja oziroma poenostavljene prisilne poravnave se šteje, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.«.
43.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode)
(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 102. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,
– sezonski dejavnosti, če jo davčni zavezanec opravlja,
– trajnejši nelikvidnosti,
– izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati,
– grožnji hujše gospodarske škode,
– tem, da bi mu odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode,
– potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi določb zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, če z njim izkazuje hujšo gospodarsko škodo.
(2) K vlogi se priložijo:
– bilanca stanja,
– izkaz poslovnega izida,
– izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za šest mesecev pred vložitvijo vloge,
– izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
– predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja,
– potrdilo o zdravstvenem stanju, če davčni zavezanec dokazuje izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
– pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, če z njim dokazuje hujšo gospodarsko škodo,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode.
(3) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode« se objavi na spletni strani finančne uprave.«.
43.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem)
(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog oziroma obročno plačilo davka,
– vrsti zavarovanja davčne obveznosti.
(2) Če se kot vrsta zavarovanja predlaga vknjižba zastavne pravice, mora vloga vsebovati izjavo, s katero davčni zavezanec dovoljuje davčnemu organu vknjižbo zastavne pravice.
(3) K vlogi se priložijo:
– instrument zavarovanja (bančna garancija, garantno pismo, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog, drug instrument zavarovanja), ki bo zanesljivo zagotovil plačilo davka,
– izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu nepremičnin,
– potrdilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe o imetništvu vrednostnih papirjev,
– dokazilo o lastništvu vozil,
– soglasje dolžnika o obstoju in višini terjatve,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka z zavarovanjem.
(4) Davčni zavezanec – fizična oseba v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o lastništvu nepremičnin, imetništvu vrednostnih papirjev in lastništvu vozil za davčnega zavezanca pridobiva iz evidenc drugih organov in oseb.
(5) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem« se objavi na spletni strani finančne uprave.«.
43.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih)
(1) Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlago vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma o davkih, za katere zahteva obročno plačilo davka.
(2) Obrazec »Vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih« se objavi na spletni strani finančne uprave.«.
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(predložitev instrumenta zavarovanja in vsebina potrdila o sprejemu instrumenta zavarovanja)
(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem organu.
(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),
2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številko sklepa, ki ga je izdal davčni organ idr.),
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,
6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,
7. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.
(3) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: carinske obveznosti), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),
2. carinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja,
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,
6. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,
7. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,
8. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,
9. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.
(4) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),
2. trošarinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja,
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,
6. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,
7. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,
8. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.«.
Za tretjim odstavkom 46. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Bančna garancija oziroma garantno pismo sta lahko izdana v skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici pod št. 758 (v nadaljnjem besedilu: enotna pravila).«.
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)
(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, vsebuje podatke o:
1. številki bančne garancije oziroma garantnega pisma,
2. roku veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev,
3. znesku, do katerega jamči garant,
4. predmetu zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje,
5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu ali navedbo, da za bančno garancijo oziroma garantno pismo veljajo enotna pravila,
6. garantu (firma, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun),
7. zavezancu za davek (davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež),
8. upravičencu (naziv, sedež),
9. datumu in kraju izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma.
Bančna garancija oziroma garantno pismo je opremljeno z žigom in podpisom pooblaščene osebe garanta.
(2) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka še podatke o:
1. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,
2. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik.
(3) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatke o:
1. vrsti trošarinskega zavezanca,
2. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale.
(4) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.
(5) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.
(6) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.
(7) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.
(8) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.
(9) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.«.
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»54. člen
(vsebina potrdila o gotovinskem pologu)
(1) Potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka),
2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številka sklepa, ki ga je izdal davčni organ, idr.),
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. datumu in znesku gotovinskega pologa ter številki podračuna, na katerega je vplačan,
5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,
6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,
7. datumu in kraju sprejema gotovinskega pologa in izdaje potrdila.
(2) Potrdilo o gotovinskem pologu, če je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavke vsebuje še podatke o:
1. carinskem postopku oziroma operacijah, za katere velja gotovinski polog,
2. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje plačila carinske obveznosti, če je gotovinski polog vplačan za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,
3. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz posebnih postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Unije in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala,
4. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet,
5. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav po veljavni zakonodaji, za katere ga je treba predložiti.«.
55. člen se črta.
V 56. členu se beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«.
V prvem odstavku 66. člena se za besedilom »sklepa o« doda beseda »davčni«, znesek »25,00« pa se nadomesti z zneskom »10«.
V drugem odstavku se znesek »25,00« nadomesti z zneskom »10«.
V tretjem odstavku se za besedilom »sklepa o« doda beseda »davčni«, znesek »75,00« pa se nadomesti z zneskom »50«.
67. člen se črta.
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen
(1) Če prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza blaga po dejanskih stroških.
(2) Med stroške prevoza blaga se štejejo tudi stroški natovarjanja in raztovarjanja blaga.«.
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»69. člen
(1) Stroški hrambe blaga pri pooblaščeni osebi se obračunajo po veljavnem ceniku te osebe.
(2) Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za premestitev blaga.«.
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»71. člen
(1) Stroški prodaje prek javne dražbe znašajo 50 eurov.
(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 30 eurov.
(3) Stroški prodaje z neposredno pogodbo znašajo 10 eurov.
(4) Stroški prodaje po koncesijski pogodbi se obračunajo po dejanskih stroških.
(5) Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.
(6) V primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne presega 25 eurov, se stroški prodaje prek davčnega organa ne obračunajo.«.
V prvem odstavku 73. člena se beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«, beseda »Skupnosti« z besedo »Unije«, besedilo »druga dovoljena uporaba oziroma raba blaga« pa se nadomesti z besedilom »drugi carinski postopek ali ponovni izvoz«.
V drugem in tretjem odstavku se beseda »Skupnosti« nadomesti z besedo »Unije«.
V prvem odstavku 75. člena se za besedilom »pod pogojem« doda besedilo »iz prvega odstavka 203.a člena in«.
V tretjem odstavku se beseda »neskupnostnega« nadomesti z besedo »neunijskega«.
77. člen se spremeni tako, da se glasi:
»77. člen
S tem delom se določajo podrobnejša pravila upravnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjene z Direktivo sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU).«.
Za 85. členom se dodajo naslov novega III.A poglavja ter nova 85.a in 85.b člena, ki se glasijo:
»III.A NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH NA PODLAGI 255.F ČLENA ZDavP-2
(način pošiljanja informacij)
Finančna institucija Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporoča informacije o finančnih računih, te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 20 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz III.A poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.«.
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»86. člen
(1) V skladu s prvim odstavkom 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS, da:
– izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene,
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10).
(2) V skladu z drugim odstavkom 265. člena ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS za opravljanje nalog v zvezi s postopki skupnega dogovora, ki se vodijo zaradi sklenitve dvostranskih ali večstranskih APA sporazumov, s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in tako dogovarjanje omogočajo.«.
Za 86.a členom se doda nov 86.b člen, ki se glasi:
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz VI. poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.«.
Priloge 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, ki so sestavni del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15 in 40/16), se črtajo.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Spremenjeni tretji odstavek 43. člena pravilnika se uporablja za postopke, ki so bili v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, uvedeni po 26. aprilu 2016.
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2017, razen novega 26.b člena pravilnika, ki začne veljati 6. februarja 2017.
Št. IPP 007-399/2016
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EVA 2016-1611-0074
mag. Mateja Vraničar Erman l.r.
