Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. maja 2017.
Št. 003-02-5/2017-13
Ljubljana, dne 1. junija 2017
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1D)
1. člen
V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
(1) Ta zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, prilagajanje podnebnim spremembam in blaženjem posledic podnebnih sprememb, informiranje javnosti o kmetijski politiki, promet s kmetijskimi pridelki in živili, verigo preskrbe s hrano, varnost živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, varnost in kakovost živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, označevanje kmetijskih pridelkov in živil, varstvo potrošnikov v delu, ki se nanaša na živila in kmetijske storitve, doniranje hrane, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, javne službe v kmetijstvu, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo tega zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor.
(2) Ta zakon ureja izvajanje:
1. Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 4);
2. Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L št. 37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
3. Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L št. 43 z dne 14. 2. 1997, str. 1), razveljavljene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
4. Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1);
5. Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/228 z dne 9. februarja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede poimenovanj in področij pristojnosti znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 35 z dne 10. 2. 2017, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
6. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
7. Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1);
8. Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
9. Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), razveljavljene z Uredbo (EU) št. 2016/429 z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1);
10. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
11. Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/212 z dne 7. februarja 2017 o imenovanju referenčnega laboratorija EU za kugo drobnice, določitvi dodatnih odgovornosti in nalog tega laboratorija ter spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 33 z dne 8. 2. 2017, str. 27);
12. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/171 z dne 30. januarja 2017 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za aminopiralid, azoksistrobin, ciantraniliprol, ciflufenamid, ciprokonazol, dietofenkarb, ditiokarbamate, fluazifop-P, fluopiram, haloksifop, izofetamid, metalaksil, proheksadion, propakvizafop, pirimetanil, Trichoderma atroviride, sev SC1, in zoksamid v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 30 z dne 3. 2. 2017, str. 45);
13. Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1047/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 glede seznama prehranskih trditev (UL L št. 310 z dne 9. 11. 2012, str. 36);
14. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/403 z dne 11. marca 2015 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede vrste Ephedra in johimbe (Pausinystalia yohimbe (K. Schum) Pierre ex Beille) (UL L št. 67 z dne 12. 3. 2015, str. 4);
15. Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013. str. 1);
16. Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1067 z dne 1. julija 2016 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L št. 178 z dne 2. 7. 2016, str. 1);
17. Uredbe Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija 2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L št. 201 z dne 30. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1048/2009 z dne 23. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 733/2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L št. 290 z dne 6. 11. 2009, str. 4);
18. Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 1);
19. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 372 z dne 11. 11. 2015, str. 1);
20. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1776 z dne 6. oktobra 2016 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe sukraloze (E 955) kot ojačevalca arome v žvečilnih gumijih z dodanimi sladkorji ali polioli (UL L št. 272 z dne 7. 10. 2016, str. 2);
21. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1224 z dne 28. julija 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih aromatičnih snovi iz skupine, povezane s strukturo α, β-nenasičenosti (UL L št. 204 z dne 29. 7. 2016, str. 7);
22. Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št. 328 z dne 15. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1318/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št. 340 z dne 17. 12. 2013, str. 1);
23. Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
24. Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1), zadnjič popravljene s popravkom Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 55 z dne 27. 2. 2013, str. 27);
25. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2135 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 338 z dne 13. 12. 2016, str. 34);
26. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 28 z dne 4. 2. 2016, str. 8);
27. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22);
28. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo komisije (EU) 2016/1616 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede morebitne revizije ukrepov prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto zahtevka 2017 (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 19);
29. Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/40 z dne 3. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije pri oskrbi izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami in mlekom ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (UL L št. 5 z dne 10. 1. 2017, str. 11);
30. Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9);
31. Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1);
32. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1);
33. Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 56);
34. Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
35. Uredbe (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1).
(3) Ta zakon vsebinsko prenaša določbe 17. člena Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1) glede pogojev, pod katerimi se direktiva ne uporablja.
(4) Ta zakon ureja izvajanje:
1. Sklepa št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L št. 165, z dne 18. 6. 2013, stran 80), zadnjič spremenjenega s Sklepom Sveta (EU) št. 2016/374 z dne 14. marca 2016 o spremembi Sklepa št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, da se vključijo referenčne ravni za gospodarjenje z gozdovi, minimalne vrednosti za opredelitev gozdov in izhodiščno leto emisij za Republiko Hrvaško (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2016, str. 20);
2. Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1).«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.2 Gojenje trajnih nasadov«, »01.3 Razmnoževanje rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo« in »01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov«;
2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano v eni izmed naslednjih oblik:
a) pravna oseba,
b) samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik),
c) fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in je vpisana v Centralni register prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP),
č) kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,
d) agrarna skupnost,
e) pašna skupnost;
3. nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna oseba, fizična oseba, agrarna skupnost ali pašna skupnost, ki je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ima pravico za kmetijsko gospodarstvo vlagati vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike in je dolžna posredovati podatke v evidence z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
4. hrana ali živilo je hrana v skladu z 2. členom Uredbe 178/2002/ES;
5. kmetijski pridelki so živalski in rastlinski pridelki;
6. skupni pašnik predstavljajo geografsko zaokrožena zemljišča, vključno z morebitnimi gospodarskimi objekti ter objekti in napravami za oskrbo ljudi in živali, ki so namenjeni paši živali ter so v skupnem upravljanju agrarne skupnosti ali pašne skupnosti;
7. planina je zemljišče v alpskem, predalpskem ali dinarskem svetu z naslednjimi značilnostmi:
a) geografsko zaokrožena zemljišča, porasla s travo, vključno z morebitnimi gospodarskimi objekti ter objekti in napravami za oskrbo ljudi in živali v upravljanju agrarne skupnosti, pašne skupnosti, pravne osebe ali fizične osebe,
b) na zemljiščih je organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja in
c) najnižja točka zemljišča je na nadmorski višini 750 metrov ali nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih, zgodovinskih ali drugih razlogov.«.
V tretjem odstavku 5. člena se besedilo »ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partner v registrirani istospolni skupnosti ali s katerimi« nadomesti z besedilom », zunajzakonski partner ali oseba, s katero«.
V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda besedilo »Namestnik ne sme biti oseba, ki je nosilec drugega kmetijskega gospodarstva kot samostojni podjetnik posameznik.«.
V šestem odstavku se besedilo »ali fizična oseba« nadomesti z besedilom »fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa je vpisana v CRP, agrarna skupnost ali pašna skupnost«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Posamezna pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, agrarna skupnost ali pašna skupnost je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva.«.
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
(1) Pašna skupnost je skupnost fizičnih oziroma pravnih oseb, ki se povezujejo z namenom izvajanja paše živali članov pašne skupnosti na skupnem pašniku oziroma planini.
(2) Pašna skupnost se ustanovi na podlagi pogodbe, v kateri se uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti članov pašne skupnosti v zvezi s skupnim pašnikom oziroma planino, določijo se zemljiške parcele skupnega pašnika oziroma planine, predsednik in namestnik predsednika pašne skupnosti ter pravila za vključitev novih članov oziroma zagotavljanje pravice do paše drugim pašnim interesentom. Pašni interesenti po tem zakonu so imetniki živali, ki so fizične oziroma pravne osebe, katerih obstoj in delovanje je pomembno povezano z rabo skupnega pašnika oziroma planine.
(3) Pašna skupnost se vpiše v register pašnih skupnost iz 162.b člena tega zakona in ima odprt svoj transakcijski račun. Vlogi za vpis se priloži pogodba o ustanovitvi pašne skupnosti s podatki o imenu pašne skupnosti, zemljiških parcelah skupnega pašnika oziroma planine, predsedniku, namestniku in članih pašne skupnosti ter transakcijski račun pašne skupnosti.
(4) Ne glede na 1. točko 3. člena tega zakona se prva faza predelave mleka živine na paši na planinah ali skupnih pašnikih, katerih najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov in kjer je nosilec kmetijskega gospodarstva pašna skupnost, v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra in prodaja teh izdelkov na kraju proizvodnje štejeta za kmetijsko dejavnost.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja osebno dopolnilno delo, lahko v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra opravlja delo na planini ali skupnem pašniku po pooblastilu predsednika pašne skupnosti tudi pastir kot osebno dopolnilo delo.
(6) Vrednotnico v primeru iz prejšnjega odstavka pridobi predsednik pašne skupnosti.«.
6. in 7. člen se črtata.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Upravičenci za ukrepe kmetijske politike so kmetijska gospodarstva, fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe ter skupine pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Pri kmetijah je upravičenec nosilec, razen če je določeno drugače. Upravičenci so tudi občine na ozemlju Republike Slovenije, ki izvajajo dejavnosti na področju kmetijstva oziroma razvoja podeželja.
(2) Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske politike vlaga nosilec, razen če je določeno drugače.
(3) Upravičenec odgovarja za osebe, ki po njegovem naročilu v zvezi z ukrepi kmetijske politike izvajajo dela in storitve, kot da bi jih opravil sam.
(4) Pri kmetiji ob spremembi nosilca vse pravice, obveznosti in sankcije, ki so nastale do trenutka spremembe nosilca v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike, preidejo na novega nosilca.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru obveznosti vračila sredstev sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se odločba glasi.
(6) Upravičenci, ki so pridobili sredstva, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev, razen če predpisi, ki urejajo ukrepe kmetijske politike, določajo drugače.«.
Za 18. členom se dodajo novi 18.a, 18.b in 18.c člen, ki se glasijo:
(1) Če je za odločanje o posameznih ukrepih kmetijske politike potrebno dodatno strokovno znanje, se lahko imenuje strokovna komisija, ki poda neobvezno in obrazloženo strokovno mnenje.
(2) Minister predpiše sestavo, pogoje za imenovanje, naloge strokovne komisije, način obvladovanja nasprotij interesov, način delovanja komisije, njeno financiranje in druga podrobnejša vprašanja za posamezno strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka.
(3) Člane strokovne komisije iz tega člena imenuje s sklepom predstojnik organa, pred katerim se vodi upravni postopek.
(1) Vrste stroškov in njihove vrednosti na enoto, na osnovi katerih se izračuna upravičeni znesek podpore v okviru izvajanja ukrepov programa razvoja podeželja, se podrobneje opredelijo s katalogom stroškov.
(2) Način določitve stroškov za vrste stroškov, ki niso vključene v katalog stroškov iz prejšnjega odstavka, se določi v predpisih iz 10. in 12. člena tega zakona.
(3) Katalog stroškov iz tega člena predpiše minister.
(obveščanje javnosti o podpori iz programa razvoja podeželja)
(1) Upravičenci do sredstev iz programa razvoja podeželja so odgovorni za obveščanje javnosti o podprtih aktivnostih iz programa razvoja podeželja. Obveščanje javnosti se izvaja kot označevanje vira financiranja.
(2) Način obveščanja javnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister.«.
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:
(izvajanje finančnih instrumentov)
Za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja, kjer se zagotavljajo povratna sredstva v obliki finančnih instrumentov, se sredstva dodelijo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo pravila izvajanja finančnih instrumentov.«.
Za 28. členom se dodata nov šesti oddelek in nov 28.a člen, ki se glasita:
»6. Prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje posledic podnebnih sprememb
(emisije in odvzemi toplogrednih plinov v kmetijstvu)
(1) Ministrstvo je pristojno za zbiranje in obdelavo podatkov, ki so potrebni za oceno emisij in odvzemov toplogrednih plinov, za pripravo in obračunavanje teh podatkov ter pripravo poročila oziroma informacije za potrebe izvajanja predpisov Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo.
(3) Nosilec javnega pooblastila je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje pogoje glede števila in izobrazbe zaposlenih ter ustrezne tehnične opremljenosti, ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(4) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila na javnem razpisu so reference in delovne izkušnje s področja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje. Podrobnejši način izvedbe se določi v javnem razpisu. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(5) Podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, in način oblikovanja cene storitev iz tega člena predpiše minister.
(6) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo.
(7) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.«.
Za novim 28.a členom se dodajo novo III.a poglavje in novi 28.b, 28.c in 28.č člen, ki se glasijo:
»III.a INFORMIRANJE JAVNOSTI O KMETIJSTVU IN KMETIJSKI POLITIKI
(informiranje javnosti o kmetijstvu in kmetijski politiki)
(1) Za izboljšanje informiranosti javnosti o kmetijstvu in kmetijski politiki ministrstvo izvaja dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja s poudarkom na posebnih lastnostih kmetijskih pridelkov oziroma živil, shemah kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, verigi preskrbe s hrano, združevanju proizvajalcev, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in povečevanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva.
(2) Dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije iz prejšnjega odstavka vključujejo zlasti:
– širjenje informacij in znanj z izobraževanjem, informiranjem in oglaševanjem prek različnih tržno-komunikacijskih orodij in kanalov;
– organiziranje izobraževalnih in promocijskih dogodkov, pokušanj, razstav, prodajnih obiskov in podobnih dogodkov v zvezi z odnosi z javnostmi ter udeležbo na sejmih;
– raziskovanje trga, statistične analize in ocenjevanje učinkovitosti dejavnosti informiranja in promocije.
(3) Ministrstvo izvaja dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije na podlagi predpisov, ki urejajo javna naročila, in predpisov, ki urejajo državne pomoči.
(projekti informiranja javnosti)
(1) Ministrstvo lahko sofinancira projekte, ki prispevajo k informiranju javnosti, oglaševanju in promociji na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, s posebnim poudarkom na posebnih lastnostih kmetijskih pridelkov oziroma živil, shemah kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, verigi preskrbe s hrano, združevanju proizvajalcev, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in povečevanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva.
(2) Vlada podrobneje določi upravičence, merila in višino sredstev za projekte iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo izvaja javne razpise v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
(subvencioniranje nabave kmetijskih pridelkov in živil ter izvedbe izobraževanj za namen informiranja javnosti)
(1) Za informiranje javnosti o kmetijskih pridelkih in živilih lahko ministrstvo pravnim osebam s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva in invalidskega varstva subvencionira nabavo kmetijskih pridelkov in živil oziroma izobraževanje s področja kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Minister podrobneje določi upravičence, ukrepe, pogoje glede kmetijskih pridelkov in živil in izvedbe izobraževanj, način izvedbe subvencioniranja ter višino sredstev za dejavnosti iz prejšnjega odstavka.«.
V prvem odstavku 30. člena se za besedo »vloge« doda besedilo »ali deli vlog«.
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
(neizpolnitev ali kršitev obveznosti)
(1) Če stranka predloži lažne podatke ali če podatkov, pomembnih za odločitev, zaradi malomarnosti ne razkrije, pristojni organ vlogo ali zahtevek zavrne.
(2) Če stranka stori kršitev, zaradi katere je onemogočeno doseganje ciljev ukrepa, kot na primer uporaba sredstev v nasprotju z namenom, za katerega so bila dodeljena in, razen v primeru višje sile, nedokončanje projekta, se stranki izda odločba, s katero se zahteva vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Če stranka teh sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite zamudne obresti.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se stranka izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto v skladu s predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko.
(4) V primeru neizpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev, se stranki določijo upravni ukrepi in sankcije v skladu s predpisom iz 10. člena tega zakona.«.
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posebni primeri odprave odločbe prve stopnje)
(1) Kadar je odločba izdelana samodejno z uporabo informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, agencija v enem letu po vročitvi odločbe stranki tako odločbo odpravi in izda novo odločbo. Kot datum izdaje nove odločbe se šteje datum na odločbi.
(2) Kadar pristojni organ na podlagi dokončnega poročila ali drugega končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ugotovi, da so bila sredstva dodeljena ali izplačana v nasprotju s predpisi ali predpisi niso bili v celoti pravilno uporabljeni, pristojni organ svojo odločbo v roku petih let od dokončnosti odločbe odpravi in jo nadomesti z novo odločbo.
(3) Kadar pristojni organ ugotovi, da je v odločbi ugotovljeno dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, ker je stranka predložila lažne podatke ali ker stranka podatkov, pomembnih za odločitev, zaradi malomarnosti ni razkrila, svojo odločbo v petih letih od dokončnosti odločbe odpravi in jo nadomesti z novo odločbo.
(4) Pristojni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da se stranka izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto, če to zahtevajo predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko.
(5) Pristojni organ v odločbi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zahteva tudi vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Če stranka teh sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite zamudne obresti.
(6) Zoper novo odločbo po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko v skladu z določbami tega zakona zoper odpravljeno odločitev agencije pritožba ni dovoljena.«.
Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se poleg razlogov iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek, obnovi tudi, če:
1. odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena;
2. če za obnovo postopka pristojni organ na podlagi pravnomočne odločbe drugega pristojnega organa izve za nova dejstva, ki bi lahko sama zase ali v zvezi z že ugotovljenimi dejstvi pripeljala do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva upoštevana v prejšnjem postopku.«.
V drugem odstavku se beseda »primeru« nadomesti z besedo »primerih«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pristojni organ lahko začne postopek obnove po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov v petih mesecih. Rok začne teči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je odločba postala pravnomočna, v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa od dneva, ko je pristojni organ izvedel za pravnomočno odločbo drugega pristojnega organa.«.
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) V predpisu iz 10. člena tega zakona se določi vrsta javnega razpisa:
– odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog;
– delno odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo v določenih časovnih obdobjih, ki se določijo v javnem razpisu, ali
– zaprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo sočasno.
(2) Vloga za posamezni javni razpis se odobri:
– v odprtih javnih razpisih: po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor, če so le ta določena, do porabe sredstev;
– v delno odprtih javnih razpisih: na podlagi prejema popolnih vlog v posameznem časovnem obdobju, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor in so razvrščene po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo;
– v zaprtih javnih razpisih: na podlagi popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo.
(3) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka se v podzakonskem predpisu iz 10. člena tega zakona lahko pri zaprtih javnih razpisih, s katerimi se ne dodeljujejo sredstva Unije, določi, da se sredstva razdelijo proporcionalno glede na delež doseženih točk od skupnega števila točk, glede na razpisana sredstva in glede na skupno vrednost zaprošenih sredstev.«.
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pri odprtem javnem razpisu se upošteva dopolnitev vloge, ne da bi bila stranka na dopolnitev pozvana, do zaprtja javnega razpisa, objavljenega na spletni strani ministrstva. Šteje se, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila dopolnjena.
(2) Pri delno odprtem javnem razpisu se vloge obravnavajo v okviru tistega časovnega obdobja, v katerem so popolne. Upoštevajo se vsebinske spremembe vloge, ki so poslane do zaključka časovnega obdobja, v katerem je prispela popolna vloga.
(3) Pri zaprtem javnem razpisu se upoštevajo vsebinske spremembe vlog, ki so, ne da bi bila stranka na dopolnitev pozvana, poslane do zaprtja javnega razpisa.
(4) Vloga, pri kateri obstaja sum na nepravilnost, kot to določajo predpisi Unije, ki urejajo zaščito finančnih interesov Unije, se ne obravnava sočasno z ostalimi vlogami ali po vrstnem redu oddaje vlog, sredstva, zaprošena s to vlogo, pa se štejejo za porabljena na tem javnem razpisu. Če se sum izkaže za neutemeljen, se vloga odobri, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona. Pristojni organ sum na nepravilnosti preveri najpozneje v enem letu od vložitve popolne vloge.
(5) Uradna oseba o razlogih za sum iz prejšnjega odstavka napiše uradni zaznamek z utemeljitvijo. O obravnavi vloge po prejšnjem odstavku se stranka obvesti z obvestilom.
(6) Stranka nima pravice do vpogleda v dokumente, ki so v zvezi s postopkom razjasnjevanja suma iz četrtega odstavka tega člena, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi postopka razjasnjevanja tega suma.
(7) S predpisom iz 10. in 12. člena tega zakona se lahko določijo obvezne priloge, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, in podrobnejši postopki za obravnavo vlog.«.
Za tretjim odstavkom 54. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena lahko stranka vloži največ dvakrat pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
57. člen se črta.
V prvem odstavku 61.a člena se za besedo »RKG« doda besedilo »in druge osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zaposleni na kmetiji in osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja, ne smejo na kmetiji prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če so hkrati tudi osebe iz prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka.«.
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
(varstvo interesov potrošnikov)
(1) Fizične in pravne osebe, ki dajejo v promet kmetijske pridelke in živila, morajo zagotavljati izpolnjevanje pogojev iz tega zakona in predpisov Unije, ki urejajo splošna načela in zahteve živilske zakonodaje v delu, ki se nanaša na varstvo interesov potrošnikov, predpisov Unije, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom, ter predpisov Unije, ki urejajo sledljivost in označevanje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO) ter določajo meje naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v pridelkih in živilih.
(2) Uprava izvaja uradni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Unije, ki urejajo uradni nadzor.
(3) Podrobnejše pogoje glede varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
(4) Podrobnejše pogoje glede zagotavljanja informacij o živilih iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino.«.
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih pridelkov in živil ter storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb.
(2) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih pridelkov in živil se šteje za zavajajoče, če je v nasprotju s predpisom Unije, ki ureja zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom.
(3) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, se šteje kot zavajajoče, če na kakršen koli način zavaja potrošnika ali bi ga utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na njegove odločitve glede uporabe storitev. Kot zavajajoča se šteje tudi uporaba besed oziroma besednih zvez, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost in uporabljajo pri označevanju, oglaševanju oziroma trženju storitev iz nekmetijske dejavnosti.
(4) Če oglašuje ali trži kmetijske proizvode ali živila fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.«.
70.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Kmetijski pridelek ali živilo izbrane kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo s posebnimi lastnostmi.
(2) Posebne lastnosti iz prejšnjega odstavka se nanašajo na pridelavo, predelavo ali kakovost osnovnih surovin in temeljijo na objektivnih, merljivih in drugih merilih, zlasti na sestavi kmetijskega pridelka ali živila, načinu pridelave, kakovosti surovin, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu živali, prehrani živali, dolžini prevozne poti, hitrosti predelave surovin, obdelavi pri skladiščenju in prevozu ter poreklu osnovne surovine.
(3) Posebne lastnosti in poreklo osnovne surovine iz prejšnjega odstavka se opišejo v specifikaciji, ki se priloži vlogi za priznanje označbe »izbrana kakovost«.
(4) Poreklo osnovne surovine pomeni, da je jasno določeno:
– kje se izvajata pridelava in predelava za kmetijske pridelke oziroma živila rastlinskega izvora oziroma
– kje se izvajata reja in predelava za kmetijske pridelke oziroma živila živalskega izvora.
(5) Specifikacija za kmetijski pridelek ali živilo lahko poleg postopkov za pridelavo in predelavo vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na pripravo za trg, skladiščenje, prodajo posredniku oziroma končnemu potrošniku oziroma druge zahteve pri trženju.
(6) Pravne in fizične osebe morajo biti vključene v postopek ugotavljanja skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil iz 90. člena tega zakona za tiste postopke oziroma zahteve iz prejšnjega odstavka, ki jih izvajajo.
(7) Pravne osebe in fizične osebe, ki pridobijo pravico do uporabe označbe »izbrana kakovost« za kmetijski pridelek oziroma živilo, s tem pridobijo tudi pravico do uporabe zaščitnega znaka »izbrana kakovost« za ta kmetijski pridelek ali živilo.
(8) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z zaščitnim znakom »izbrana kakovost«, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona.
(9) Postopek priznanja označbe »izbrana kakovost« in grafično podobo zaščitnega znaka »izbrana kakovost« predpiše minister.«.
Za 89. členom se dodajo novo VII.a poglavje in nova 89.a in 89.b člen, ki se glasijo:
(1) Doniranje hrane je brezplačno razdeljevanje hrane, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve glede varnosti hrane v skladu z Uredbo 178/2002/ES.
(2) Donatorji hrane so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene.
(3) Posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so humanitarne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, ter javni zavodi s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem iz petega odstavka tega člena.
(4) Donatorji hrane in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so nosilci živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, ki so odgovorni za varnost hrane, nadzor nad njo v skladu z Uredbo 178/2002/ES in izpolnjevanje splošnih pogojev o higieni hrane iz Uredbe 852/2004/ES ter so vpisani v register obratov iz 152.a člena tega zakona.
(5) Upravičenci za prejem donirane hrane so:
– upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo,
– prejemniki denarnih podpor in socialnih storitev v skladu s predpisi lokalnih skupnosti o sofinanciranju humanitarnih organizacij,
– invalidi, katerim vrsta invalidnosti povzroča socialno ogroženost oziroma
– osebe, za katere posrednik z veliko verjetnostjo oceni, da so potrebne pomoči.
(tehnična oprema za doniranje hrane)
(1) Ministrstvo za spodbujanje doniranja hrane posrednikom lahko sofinancira nakup tehnične opreme za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo izvaja javne razpise za sofinanciranje iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.«.
Četrti in peti odstavek 101. člena se črtata.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu doda besedilo »Če se letni dohodek ugotavlja kot dohodek, dosežen od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, podatka o letnem dohodku ni treba sporočati. Ministrstvo pridobi od davčnega organa podatke o članih kmečkega gospodinjstva, ki so pri davčnem organu priglasili obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Upravna enota po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja z odločbo razveljavi dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona. Če upravna enota razveljavi dovoljenje za določeno vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji zaradi neizpolnjevanja pogojev, se dovoljenje za isto vrsto dopolnilne dejavnosti na tej kmetiji ne sme izdati še eno leto od dokončnosti odločbe o razveljavitvi dovoljenja. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji preneha veljati s smrtjo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Član kmetije lahko to dopolnilno dejavnost opravlja do dokončnosti novega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, vendar ne dlje kot en mesec od smrti nosilca dopolnilne dejavnosti.«.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
107. člen se spremeni tako, da se glasi:
(organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev)
(1) Organizacija proizvajalcev je pravna oseba ali jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje proizvajalce kmetijskih pridelkov iz sektorja, določenega s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(2) Člani organizacije proizvajalcev so lahko:
– proizvajalci kmetijskih pridelkov iz sektorja iz prejšnjega odstavka,
– pravne osebe, ki so registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki združujejo proizvajalce kmetijskih pridelkov iz prejšnje alineje, in
– osebe, ki niso proizvajalci kmetijskih pridelkov iz sektorja iz prejšnjega odstavka, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(3) Če je član organizacije proizvajalcev pravna oseba iz druge alineje prejšnjega odstavka, se za namen priznanja pri ugotavljanju pogojev glede članstva preverjajo pogoji, ki jih izpolnjujejo posamezni proizvajalci kmetijskih pridelkov, ki jih ta pravna oseba združuje.
(4) Če je organizacija proizvajalcev del pravne osebe, jo zastopa zakoniti zastopnik pravne osebe.
(5) Organizaciji proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pogoje glede števila članov, obsega oziroma vrednosti pridelave ter pogoje, ki so za posamezen sektor določeni v predpisih Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(6) O priznanju statusa organizacije proizvajalcev na predlog stranke odloči minister. Če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo status odvzame.
(7) Za začasen odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, je v sektorju sadja in zelenjave pristojen inšpektorat, pristojen za kmetijstvo.
(8) Podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena ter podrobnejše postopke iz šestega in sedmega odstavka tega člena predpiše minister.
(9) Združenje organizacij proizvajalcev po tem zakonu je pravna oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek je združenje organizacij proizvajalcev lahko jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(11) Člani združenja organizacij proizvajalcev so lahko:
– priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena;
– osebe, ki niso priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(12) Če je združenje organizacij proizvajalcev del pravne osebe, jo zastopa zakoniti zastopnik pravne osebe.
(13) Združenju organizacij proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje iz devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena, pogoje glede števila članov in pogoje, ki so za posamezen sektor določeni v predpisih Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov.
(14) O priznanju statusa združenja organizacij proizvajalcev na predlog stranke odloči minister. Če združenje organizacij proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, mu minister z odločbo status odvzame.
(15) Za začasen odvzem statusa združenja organizacij proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, je v sektorju sadja in zelenjave pristojen inšpektorat, pristojen za kmetijstvo.
(16) Podrobnejše pogoje iz trinajstega odstavka tega člena ter podrobnejše postopke iz štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena predpiše minister.«.
107.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(skupine proizvajalcev za skupno trženje)
(1) Skupina proizvajalcev za skupno trženje je oblika združevanja kmetijskih gospodarstev oziroma drugih proizvajalcev v kmetijstvu, živilstvu oziroma gozdarstvu, ki je pravna oseba ali jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki je namenjena povezovanju, ni vezana na pravila za sektorsko povezovanje organizacij proizvajalcev in katere cilj je prilagajati proizvodnjo in obseg proizvodnje zahtevam trga s skupnim trženjem blaga.
(2) O priznanju statusa skupine proizvajalcev za skupno trženje na predlog stranke odloči minister. Če skupina proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status skupine proizvajalcev za skupno trženje.
(3) Podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za skupno trženje predpiše minister.«.
Za 107.a členom se doda nov 107.b člen, ki se glasi:
(skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti)
(1) Skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti je pravna oseba, ki povezuje proizvajalce kmetijskih pridelkov oziroma živil oziroma druge osebe, vključene v izvajanje shem kakovosti, s ciljem načrtovanja in usklajevanja proizvodnje s povpraševanjem, povečevanja konkurenčnosti, pospeševanja organiziranosti verige preskrbe s hrano in izvajanja promocije shem kakovosti.
(2) O priznanju statusa skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti na predlog stranke odloči minister. Če skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti.
(3) Podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti predpiše minister.«.
115. člen se spremeni tako, da se glasi:
Javne službe na področju kmetijstva lahko izvajajo javni zavodi, katerih ustanoviteljice so Republika Slovenija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) ali občina, lahko pa jih izvaja tudi zbornica ali pa se za njihovo izvajanje podeli koncesija v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.«.
Za 115. členom se dodata nova 115.a in 115.b člen, ki se glasita:
(izbira izvajalcev javne službe z javnim razpisom)
(1) Izvajalec javne službe na področju kmetijstva se izbere z javnim razpisom za obdobje največ sedmih let.
(2) O izbiri izvajalca javne službe odloči minister z odločbo.
(3) Z izvajalcem javne službe sklene minister pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja.
(neposredno imenovanje izvajalcev javnih služb)
(1) Ne glede na prejšnji člen javni razpis ni potreben:
– za področja javnih služb kmetijskega svetovanja, ki jih opravlja zbornica z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je, in
– za področja javnih služb strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin in nalog genske banke ter za področje državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih, za katera so ustanovljeni javni zavodi.
(2) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– njegovi strateški cilji so enaki ciljem javne službe;
– pri opravljanju javne službe upošteva javni interes;
– na trgu izvaja manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki je predmet javne službe.
(3) Ministrstvo pozove izvajalce iz prvega odstavka tega člena k predložitvi vloge in pred imenovanjem poleg pogojev iz prejšnjega odstavka preveri tudi izpolnjevanje pogojev in usposobljenost za izvajanje javne službe iz 113., 114., 120. in 121. člena tega zakona.
(4) Če so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, minister z odločbo imenuje izvajalca javne službe in z njim sklene pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja in financiranje v določenem obdobju.
(5) Če izvajalec javne službe ne izpolnjuje več pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, minister določi rok, v katerem mora izvajalec izpolniti zahtevane pogoje. Če izvajalec teh pogojev še vedno ne izpolni, minister prekliče imenovanje. Minister prekliče imenovanje tudi v primerih hujših kršitev določb pogodbe iz prejšnjega odstavka ali goljufije.
(6) Imenovanje lahko preneha tudi sporazumno, kadar s tem soglašata minister in izvajalec javne službe.«.
Za drugim odstavkom 117. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Cene storitev javne službe so lahko nižje ali enake cenam primerljivih storitev na trgu.«.
119. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Strokovni nadzor nad vsebino izvajanja javne službe in nadzor nad izvajanjem programa ter nadzor nad porabo javnih sredstev pri izvajanju javne službe opravlja ministrstvo.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja inšpektorat, pristojen za kmetijstvo.
(3) Ministrstvo nadzoruje delo izvajalca javne službe tako, da lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela javne službe. Za izvedbo nadzora nad izvajalcem javne službe lahko minister imenuje komisijo.
(4) Predstojnik izvajalca javne službe mora ministrstvu redno in tudi na njegovo posebno zahtevo poročati o delu javne službe.
(5) Če je za opravljanje javne službe imenovan izvajalec v skladu s 115.b členom tega zakona, se javna služba izvaja v posebni notranji organizacijski enoti in:
– izvaja naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi, programom dela in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom, ki ureja javne finance,
– pripravi osnutek programa dela v skladu z izhodišči, ki mu jih posreduje ministrstvo,
– ministrstvu poroča o izvajanju programa in finančnega načrta ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo javne službe,
– sodeluje z ministrstvom in drugimi izvajalci javnih služb, razvojno-strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v programih dela oziroma jim je z obveznim navodilom ministra naloženo, da skupno opravijo določeno nalogo.«.
122. člen se spremeni tako, da se glasi:
(področja javnih služb in podporne naloge)
(1) Javne službe na področju kmetijstva po tem zakonu so:
1. kmetijsko svetovanje;
2. strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin;
3. strokovne naloge v živinoreji;
4. ohranjanje in trajnostna raba genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: naloge genske banke);
5. državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih;
6. svetovanje v čebelarstvu.
(2) Javne službe na področju kmetijstva lahko vključujejo tudi naslednje podporne naloge: strokovno-tehnično koordinacijo, administrativno-tehnične naloge in usposabljanje zaposlenih, ki izvajajo javno službo, ter druge tehnične in organizacijske naloge, ki so potrebne za izvedbo teh javnih služb.«.
124. člen se spremeni tako, da se glasi:
(strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin)
(1) Strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin so zlasti:
– selekcija;
– žlahtnjenje;
– introdukcija;
– ekološka rajonizacija sort kmetijskih rastlin;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin;
– tehnologija pridelave;
– ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo.
(2) Strokovne naloge iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo po področjih proizvodnje kmetijskih rastlin.«.
127. člen se spremeni tako, da se glasi:
(državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih)
(1) Pristojnosti državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih so:
– upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov, razen če se primarna odvodnja osuševalnega sistema prenese na lokalno skupnost ali osuševalno zadrugo, in
– upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov.
(2) Naloge državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih so zlasti:
– načrtovanje in izvajanje upravljanja;
– izvedba vzdrževanja in nadzor nad izvedbo vzdrževalnih del;
– posodabljanje podatkov za vodenje evidenc na področju osuševalnih in namakalnih sistemov;
– dajanje strokovnih mnenj ministrstvu v postopkih poseganja v prostor na osuševalnih in namakalnih sistemih, ki so predmet te javne službe;
– druge naloge, povezane z upravljanjem, vzdrževanjem in delovanjem osuševalnih in namakalnih sistemov.«.
V tretjem odstavku 135. člena se v deveti alineji pika nadomesti s podpičjem in dodata novi deseta in enajsta alineja, ki se glasita:
»– en predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine;
– en predstavnik Zveze kmetic Slovenije.«.
138. člen se črta.
139. člen se spremeni tako, da se glasi:
(upravljanje in vodenje zbirk ter obveznost posredovanja podatkov)
(1) Ministrstvo upravlja in vodi zbirke podatkov iz tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov, vodenje pa pomeni vpis, spreminjanje in izbris individualnih podatkov ter odločanje v teh postopkih.
(3) Zbirke podatkov po tem zakonu se vodijo centralno in v računalniški obliki.
(4) Podatki v zbirkah podatkov iz tega zakona se hranijo trajno.
(5) Zavezanci za vpis v zbirke podatkov po tem zakonu morajo posredovati resnične podatke.«.
140. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) V evidenci subjektov se enotno vodijo podatki o subjektih iz drugega odstavka tega člena. Vodijo se z namenom priprave ali izvedbe ukrepov kmetijske politike ali za namene, opredeljene z zakoni iz drugega odstavka tega člena.
(2) V evidenco subjektov se vpisujejo subjekti iz zbirk podatkov iz tega zakona ter iz zbirk podatkov iz zakonov, ki urejajo živila, krmo, veterinarstvo, veterinarska zdravila, zaščito živali, varstvo rastlin, rastlinski semenski material in fitofarmacevtska sredstva, vino, agrarne skupnosti, promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, morsko ribištvo in gozdni reprodukcijski material.
(3) V evidenci subjektov se vodijo:
1. identifikacijska številka subjekta;
2. za fizične osebe podatki iz CRP iz 3. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona ter podatki iz 18. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona;
3. za poslovne subjekte podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona;
4. za agrarne skupnosti podatki iz registra agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti;
5. za pašne skupnosti podatki iz registra pašnih skupnosti iz 162.b člena tega zakona;
6. kontaktni podatki, spletne strani in pooblastila subjekta na podlagi pisnega soglasja subjekta.
(4) V evidenco subjektov se prevzemajo:
1. za fizične osebe podatki iz CRP iz 3. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona;
2. za poslovne subjekte podatki iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS) iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona;
3. podatki o agrarni skupnosti iz registra agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti;
4. podatki o pašni skupnosti iz registra pašnih skupnosti iz 162.b člena tega zakona.
(5) Identifikacijsko številko subjekta določi ministrstvo ob prvem vpisu subjekta v evidenco subjektov. Identifikacijska številka subjekta se uporablja za povezovanje med zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.
(6) V evidenci subjektov se podatki zbirajo, obdelujejo, vpogledujejo, prevzemajo, posodabljajo in povezujejo z zbirkami iz drugega odstavka tega člena.«.
Drugi odstavek 141. člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom.«.
142. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) KMG-MID je enotna in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki je osnova za vodenje RKG in njegovo povezovanje z drugimi zbirkami podatkov ter jo določi ministrstvo ob vpisu kmetijskega gospodarstva v RKG. Uporaba je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva v zvezi s kmetijskim gospodarstvom.
(2) KMG-MID se ohrani:
– pri kmetiji, če gre za spremembo nosilca in novi nosilec postane ena izmed oseb, ki izpolnjuje pogoje za člana kmetije;
– pri zaščiteni kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje kmetijskih gospodarstev, če gre za spremembo nosilca in novi nosilec postane eden od dedičev;
– pri kmetiji, če je iz pogodbe razvidno, da gre za nakup vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije s strani fizične osebe, ki postane novi nosilec, ali
– pri kmetijskem gospodarstvu, razen kmetiji, če gre za pravno nasledstvo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(3) Upravna enota ukine KMG-MID:
– na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva, če kmetijsko gospodarstvo nima več pravic, neporavnanih obveznosti oziroma sankcij v skladu s tem zakonom;
– po uradni dolžnosti, če v zadnjih petih letih ni nobenih sprememb za zadevni KMG-MID v RKG in ostalih zbirkah podatkov iz tega zakona in niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali
– po uradni dolžnosti, če kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, preneha s kmetijsko dejavnostjo.«.
143. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
1. KMG-MID;
2. naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva in domače ime kmetije, če ga ima;
3. nosilec kmetijskega gospodarstva in za kmetijo tudi podatki o namestniku nosilca, članih kmetije in zaposlenih na kmetiji s podatki iz 140. člena tega zakona;
4. dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 101. člena tega zakona in istovrstne skupine kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona za dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
5. kmetijska zemljišča v uporabi s podatki iz 144. člena tega zakona;
6. planine in skupni pašniki;
7. pridelek oljk in oljčnega olja za kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 hektara oljčnikov;
8. stalež rejnih živali iz 156. člena tega zakona;
9. podatki o obratu, nosilcu živilske dejavnosti in o dejavnostih, ki jih izvaja obrat iz registra obratov iz 152.a člena tega zakona;
10. razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter izračun točk v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
11. kontrolni in inšpekcijski pregledi kmetijskih gospodarstev in podatki zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike;
12. omejitve na kmetijskem gospodarstvu ali omejitve pri spreminjanju podatkov v RKG;
13. članstvo kmetijskega gospodarstva v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev za skupno trženje in skupinah proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti;
14. vključenost kmetijskega gospodarstva v ekološko ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti po tem zakonu;
15. dovoljenja za zasaditev vinske trte v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;
16. število plačilnih pravic iz 154. člena tega zakona;
17. neusklajenost podatkov z določbami tega zakona.
(2) RKG vodijo upravne enote.
(3) Podatke za vpis in spremembe podatkov iz 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena mora nosilec sporočiti upravni enoti. Spremembe mora sporočiti v 30 dneh po nastali spremembi. V primeru smrti nosilca kmetije in če namestnik ni določen, morajo podatke sporočiti člani kmetije ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč.
(4) Podatke o pridelku oljk in oljčnega olja iz 7. točke prvega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva sporoča upravni enoti enkrat letno, najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu obiranja oljk.
(5) Podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena vpiše upravna enota po uradni dolžnosti. Podatki iz 8. do 16. točke prvega odstavka tega člena se v RKG prevzemajo ali določijo na podlagi prevzetih podatkov tako, da se RKG povezuje z drugimi evidencami z delovnega področja ministrstva ali drugih državnih organov.
(6) RKG se vodi v opisni in grafični obliki.
(7) Ugotovitve kontrol ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na podatke iz RKG, kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota.
(8) Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. Ministrstvo kot upravljavec podatkov ob večjih sistemskih spremembah po uradni dolžnosti izda izpise iz RKG.
(9) Spremembe podatkov v RKG izvede ministrstvo po uradni dolžnosti tudi takrat, kadar so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
(10) Za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike morajo biti podatki v RKG usklajeni z določbami tega zakona.«.
V prvem odstavku 144. člena se v drugem stavku črta beseda »dejanske«.
V drugem odstavku se besedilo »vrsto dejanske rabe« nadomesti z besedilom »vrsto rabe GERK«.
V petem odstavku se za deveto alinejo doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– identifikacijska oznaka planine ali skupnega pašnika;«.
Dosedanji deseta in enajsta alineja postaneta enajsta in dvanajsta alineja.
V četrtem odstavku 148. člena se na koncu doda besedilo »Podatki o priznanih naravnih mineralnih vodah se objavijo na spletni strani uprave.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Evidenco iz tega člena vodijo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona, razen za naravne mineralne vode, ki jo vodi uprava.«.
152. člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidenca organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti)
(1) Zavezanci za vpis v evidenco organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti so organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev za skupno trženje in skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, priznane v skladu s 107, 107.a in 107.b členom tega zakona.
(2) V evidenci organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
1. za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihove člane iz 107. člena tega zakona:
a) enotna in neponovljiva identifikacijska številka organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki jo dodeli ministrstvo,
b) podatki iz 140. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev,
c) podatki iz 143. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev,
| č) | podatki iz 150. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev, |
d) podatki iz 156. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, imetnike rejnih živali,
e) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacije proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev,
f) podatki o obsegu in vrednosti proizvodnje za organizacije proizvajalcev ter strukturi in dejavnosti organizacije proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev,
g) podatki iz operativnih programov in poročil o izvajanju operativnih programov za organizacije proizvajalcev za namene spremljanja uspešnosti izvajanja operativnih programov in nacionalne strategije za trajnostne operativne programe v sektorju sadje in zelenjava,
h) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja organizacije proizvajalcev, odločbe, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, dokumentov, ki učinkujejo kot opozorilno pismo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov ter izpisov iz evidence;
2. za skupine proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona:
a) podatki iz 140. člena tega zakona za skupine in člane skupin proizvajalcev,
b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev,
c) podatki iz 156. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev, imetnike rejnih živali,
č) podatki iz 162.a člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov,
d) podatki iz 4. in 6. točke 166. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev iz sektorja gozdarstva,
e) podatki iz centralnega registra čebelnjakov za člane skupin proizvajalcev iz sektorja čebelarstva,
f) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za skupno trženje,
g) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za skupine proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje skupine proizvajalcev,
h) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev;
3. za skupine proizvajalcev iz 107.b člena tega zakona:
a) podatki iz 140. člena tega zakona za skupine in člane skupin proizvajalcev,
b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev,
c) podatki o vrsti sheme kakovosti,
č) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti,
d) podatek o skupnem obsegu proizvodnje članov skupine proizvajalcev,
e) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev.
(3) Rok za sporočanje podatkov iz tega člena je 20. marec tekočega leta za predhodno leto, razen če ni s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, drugače določeno.
(4) Evidenca iz tega člena je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.
(5) Podrobnejšo vsebino evidence iz tega člena predpiše minister.«.
V četrtem odstavku 152.a člena se za besedo »promet« dodata vejica in besedilo »za izvajanje ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov«.
154. člen se spremeni tako, da se glasi:
(register plačilnih pravic za shemo osnovnega plačila)
(1) Register plačilnih pravic za shemo osnovnega plačila (v nadaljnjem besedilu: register plačilnih pravic) upravlja in vodi agencija na podlagi podatkov iz odločb o dodelitvi ali odvzemu plačilnih pravic, odločb o spremembi letnih vrednosti plačilnih pravic in vlog o prenosu plačilnih pravic ter na podlagi podatkov, ki se prevzemajo iz evidence o finančnih pomočeh, evidence subjektov in RKG.
(2) Register plačilnih pravic vsebuje naslednje podatke:
– KMG-MID ter ime in priimek ali naziv imetnika plačilnih pravic, naslov oziroma sedež imetnika plačilnih pravic in tudi KMG-MID ter ime in priimek ali naziv lastnika plačilnih pravic, naslov oziroma sedež lastnika plačilnih pravic, če je imetnik plačilnih pravic zakupnik plačilnih pravic iz 140. in 143. člena tega zakona;
– površine kmetijskih zemljišč, na podlagi katerih so dodeljene plačilne pravice;
– identifikacijske podatke o plačilnih pravicah;
– število in letne vrednosti plačilnih pravic;
– podrobnejše podatke o plačilnih pravicah.
(3) Podatki iz registra plačilnih pravic se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike.
(4) Podatki o imenu in priimku ali nazivu imetnika plačilnih pravic, naslovu oziroma sedežu imetnika plačilnih pravic ter podatek o številu in vrednosti plačilnih pravic so javni. Če je imetnik plačilnih pravic zakupnik, so javni tudi podatki o imenu in priimku ali nazivu lastnika plačilnih pravic, naslovu oziroma sedežu lastnika plačilnih pravic ter podatek o številu in vrednosti plačilnih pravic.
(5) Podrobnejšo vsebino podatkov o plačilnih pravicah in postopek za vpis v register plačilnih pravic predpiše minister.«.
158. člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov)
(1) Evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov je temeljna in enotna evidenca o osuševalnih in namakalnih sistemih, ki vsebuje grafični in pisni del.
(2) Grafični del vsebuje zlasti naslednje podatke:
– ustrezen enolični identifikator območja osuševalnega oziroma namakalnega sistema ter
– parcele, vključene v območja osuševalnega oziroma namakalnega sistema.
(3) Pisni del vsebuje zlasti naslednje podatke o posameznem osuševalnem oziroma namakalnem sistemu:
– ime osuševalnega oziroma namakalnega sistema,
– katastrske občine in parcelne številke,
– podatke o izdanih upravnih aktih,
– stanje osuševalnega oziroma namakalnega sistema,
– podatke o delovanju in vzdrževanju osuševalnega oziroma namakalnega sistema.
(4) Evidenca iz tega člena je namenjena upravljanju osuševalnih in namakalnih sistemov.
(5) Podrobno vsebino evidence iz tega člena, način vodenja in postopek vpisa v evidenco predpiše minister.«.
Za 161. členom se doda nov 161.a člen, ki se glasi:
(zbirka podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu)
(1) V zbirki podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu se vodijo ali prevzemajo podatki:
a) iz 140. člena tega zakona o osebah, ki so na svojih površinah dovolile opravljanje vzorčenja na podlagi 28.a člena tega zakona,
b) iz prvega odstavka 143. člena tega zakona,
c) o tleh iz 164. člena tega zakona,
č) o tleh iz 164.a člena tega zakona,
d) o dejanski rabi zemljišč iz 165. člena tega zakona,
e) o letnih spremembah dejanske rabe zemljišč,
f) za izračun emisij in odvzemov toplogrednih plinov, kot so:
– podatki o mestu in času vzorčenja zalog ogljika,
– podatki o zalogah ogljika po zahtevanih skladiščih,
– podatki o prirastku in izgubah oziroma stopnji akumulacije ogljika v lesnatih rastlinah,
– podatki o faktorjih sprememb zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih,
– podatki o apnenju kmetijskih zemljišč.
(2) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo nosilci javnih pooblastil iz 28.a člena tega zakona.
(3) Izvajalci analiz zemlje ali pedološkega vzorčenja morajo anonimizirane podatke analiz zemlje oziroma pedološkega vzorčenja posredovati ministrstvu skupaj s podatkom o lokaciji analize.
(4) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena spremljanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu.«.
Drugi odstavek 162. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Evidenca o izobraževanju vsebuje naslednje podatke:
1. o udeležencu izobraževanja oziroma usposabljanja iz 140. člena tega zakona;
2. KMG-MID kmetijskega gospodarstva udeleženca izobraževanja oziroma usposabljanja iz 143. člena tega zakona;
3. EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta za udeleženca izobraževanja ali usposabljanja na področju gozdarstva;
4. vsebinske podatke o izobraževanjih oziroma usposabljanjih, še zlasti vrsto, teme in število ur izobraževanja oziroma usposabljanja;
5. datum in lokacijo opravljenega izobraževanja oziroma usposabljanja;
6. izvajalce izobraževanja ali usposabljanja.«.
Za 162. členom se dodajo novi 162.a, 162.b in 162.c člen, ki se glasijo:
(evidenca za sektor mleka)
(1) V evidenci za sektor mleka se vodijo oziroma prevzemajo podatki:
1. o nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mleko proizvaja in trži, o prvem kupcu mleka iz 140. člena tega zakona ter o predelovalnih obratih, ki mleko predelujejo;
2. KMG-MID iz 143. člena tega zakona;
3. o odkupljenih količinah mleka, ki jih sporočajo prvi kupci mleka in predelovalni obrati, ki so mleko odkupili;
4. o oddanih količinah mleka prvemu kupcu mleka izven Republike Slovenije, ki jih sporočajo nosilci kmetijskih gospodarstev;
5. o prodani količini mleka izven Republike Slovenije, ki jih sporočajo predelovalni obrati;
6. o letnih količinah neposredno prodanega mleka in mlečnih izdelkov, ki jih sporočajo nosilci kmetijskih gospodarstev;
7. ugotovitve inšpekcijskega nadzora.
(2) Zavezanci za vpis v evidenco za sektor mleka so nosilci kmetijskega gospodarstva, ki mleko proizvajajo z namenom oddaje oziroma prodaje, prvi kupci mleka ter predelovalni obrati.
(3) Evidenca je namenjena izvajanju tržno informacijskega sistema za trg mleka in mlečnih izdelkov, ukrepov kmetijske politike ter zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.
(4) Evidenco za sektor mleka vodi in upravlja agencija.
(5) Podrobnejšo vsebino in postopek za vpis v evidenco iz tega člena predpiše minister.
(register pašnih skupnosti)
(1) Register pašnih skupnosti vsebuje:
1. ime pašne skupnosti;
2. pogodbo o ustanovitvi pašne skupnosti;
3. podatke o predsedniku, namestniku predsednika in članih pašne skupnosti iz 140. člena tega zakona;
4. identifikacijsko številko pašne skupnosti;
5. seznam zemljiških parcel skupnega pašnika oziroma planine;
6. datum pravnomočnosti odločbe o vpisu v register pašnih skupnosti ali izbrisu iz njega;
7. poseben transakcijski račun pašne skupnosti.
(2) Vlogo za vpis pašne skupnosti v register pašnih skupnosti poda predsednik pašne skupnosti. O vlogi odloči krajevno pristojna upravna enota, v kateri bo pašna skupnost izvajala pašo.
(3) Spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, mora predsednik pašne skupnosti sporočiti upravni enoti najpozneje v 30 dneh od nastale spremembe.
(4) Register pašnih skupnosti je namenjen izvajanju ukrepov kmetijske politike.
(5) Register pašnih skupnosti vodijo upravne enote.
(evidenca posebnih kultur)
(1) Evidenca posebnih kultur se vzpostavi za namene ugotavljanja katastrskega dohodka v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in za izvajanje ukrepov kmetijske politike.
(2) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena je nosilec kmetije, na kateri se pridelujejo posebne kulture, ki so določene z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka, če se te predelujejo najmanj na 0,1 hektarja skupne površine, oziroma tudi manjši površini, če se pridelujejo z namenom prodaje.
(3) V evidenci iz tega člena se vodijo:
– podatki o nosilcu kmetije iz 140. člena tega zakona;
– podatek o prijavljeni površini posebnih kultur za tekoče leto.
(4) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena sporoča podatke iz druge alineje prejšnjega odstavka ob oddaji zbirne vloge v roku in na način, ki je določen za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(5) Podrobnejšo vsebino evidence iz tega člena in način zbiranja podatkov predpiše minister.
(6) Evidenco iz tega člena vodi agencija.«.
166. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pridobivanje in uporaba podatkov)
(1) Za namen priprave in izvedbe ukrepov kmetijske politike in zagotavljanje varnosti, kakovosti in pravilnosti označevanja živil ter za namene, opredeljene z zakoni iz drugega odstavka 140. člena tega zakona lahko ministrstvo in organi v sestavi pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ali občine ter drugi pooblaščeni organi:
1. registra prostorskih enot;
2. davčnega registra in evidence o davkih (davčna številka za subjekte iz 140. člena tega zakona, davčni in rezidenčni status, firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov zakupnika oziroma dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč, identifikacijska oznaka parcele zakupljenih zemljišč); za povezovanje se uporablja davčna številka;
3. CRP (EMŠO in davčna številka, spol, datum rojstva, datum smrti, priimek, ime, stalno prebivališče v Sloveniji, začasno prebivališče v Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, državljanstvo, oče, mati, zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, generalni status, status prebivališča, indikator začasnega bivanja v tujini in EMŠO v primeru zamenjave, podatek o skrbniku in vrnitvi poslovne sposobnosti). Za povezovanje evidence se uporablja EMŠO ali davčna številka, če tega podatka ni na voljo, pa hkrati dva izmed naslednjih podatkov: ime in priimek, stalni ali začasni naslov ali sorodstvene vezi (EMŠO očeta, matere, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, otrok, skrbnika);
4. zemljiškega katastra (podatki o parceli, ki se vodijo v zemljiškem katastru v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, vključno z osebnimi podatki o lastniku in upravljavcu in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega prebivališča oziroma sedež podjetja); povezovalni znak je identifikacijska oznaka parcele;
5. katastra stavb (podatki o stavbi in o delih stavb, ki se vodijo v katastru stavb v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, vključno z osebnimi podatki o lastniku in upravljavcu in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega prebivališča oziroma sedež podjetja); povezovalni znak je identifikacijska oznaka stavbe ali identifikacijska oznaka parcele;
6. informatizirane glavne knjige zemljiške knjige (podatke o lastniku ali zakupniku zemljiške parcele, in sicer za pravne osebe podatek o firmi oziroma naslovu, sedežu in matični številki, za fizične osebe podatek o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO, podatek o zaznambi agrarne skupnosti); za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige se za potrebe tega zakona in zakona, ki ureja agrarne skupnosti, uporabi povezovalni znak sklop nepremičnin (zemljiških parcel), omogoči se računalniška povezava z zemljiško knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige;
7. PRS in registra transakcijskih računov in zbirke letnih poročil (matična številka, davčna številka, datum vpisa in izbrisa, pravnoorganizacijska oblika subjekta, naziv (polno ime, kratko ime), naslov oziroma sedež, šifra in naziv glavne dejavnosti in preostalih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, podatki o družbenikih, njihovih identifikacijskih številkah, poslovnih deležih in osebah, pooblaščenih za zastopanje, oziroma ustanoviteljih in zastopnikih, podatki o številki transakcijskega računa, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, letno poročilo, stroški); povezovalni znak je matična ali davčna številka;
8. zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov ali živil;
9. zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, površina v lasti sklada in v najemu, firmo ali ime in priimek, EMŠO ali matična številka ter sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč, številka pogodbe, podatek o poravnanih obveznostih do sklada); povezovalni znak je matična številka ali EMŠO ali katastrska parcela;
10. zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;
11. zbirk podatkov o vodah;
12. vodne knjige Direkcije Republike Slovenije za vode (šifra rabe vode, naziv rabe vode, številka in datum odločbe, tip odločbe, oseba, na katero se odločba nanaša, skupna površina namakanja, podatki o namakanju); povezovalni znak je šifra rabe vode;
13. zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
14. zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod;
15. zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
16. zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva;
17. zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki se vodijo v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju;
18. zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (iz registra zavezancev: ime in priimek, naslov in EMŠO ter davčna številka oziroma naziv, sedež, matična ali davčna številka zavarovanca in zavezanca, datum začetka in prenehanja zaposlitve, število ur delovnega časa zavarovanca, število zaposlenih zavezanca; iz matične evidence zavarovancev: ime in priimek, naslov in EMŠO, datum začetka in konca zavarovanja, podlaga za zavarovanje, število ur zavarovalnega časa na teden); povezovalni znak je matična številka ali EMŠO;
19. zbirk podatkov s področja regionalne politike;
20. registra nepremične kulturne dediščine, vključno s podatki o parcelah in lastnikih (vrsta in naziv nepremične kulturne dediščine, ime in priimek ter naslov) ter njihovih lastniških deležih;
21. evidence socialnih podjetij, registra invalidskih podjetij (firma, naslov, zastopnik, matična številka, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost, datum vpisa in izbrisa);
22. zbirk podatkov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (podatki iz evidence izvajalcev raziskovalne dejavnosti in razvojne dejavnosti: ime in priimek, številka evidence raziskovalne dejavnosti, šifra dejavnosti zaposlitev);
23. zbirk podatkov Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (podatki iz evidence izdanih certifikatov: ime in priimek, EMŠO, datum izdaje certifikata, poklicna kvalifikacija); povezovalni znak je EMŠO;
24. evidence državnih pomoči, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, zbirko topografskih podatkov, topografske karte, pregledne karte, ortofoto, podatke digitalnega modela reliefa in druge prostorske podatke.
(3) Upravljavci načrtov, kart, ortofotov, podatkov digitalnega modela reliefa in drugih prostorskih podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu podatke brezplačno oziroma v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(4) Ministrstvo dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.
(5) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo v evidence z delovnega področja ministrstva prevzame podatke iz evidenc iz tega člena za osebe, ki se v evidence vpisujejo po lastni volji ali so se dolžne vanje vpisati v skladu z zakonom ali pa so v evidence vpisane po uradni dolžnosti.«.
169. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posredovanje in povezovanje podatkov iz zbirk podatkov)
(1) Podatki o vrsti in obsegu dejavnosti, podatki o imenu, priimku oziroma nazivu in naslovu oziroma sedežu zavezancev za vpis v zbirke podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona so javni, če zakon ne določa drugače.
(2) Vsi podatki iz zbirk podatkov iz tega zakona se lahko uporabljajo samo za namene, za katere so bili dani in so določeni v zakonu.
(3) Ministrstvo posreduje podatke iz zbirk tega zakona v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščenim organizacijam, izvajalcem javnih služb in izvajalcem ukrepov kmetijske politike, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim državnim organom in občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.
(4) Ministrstvo omogoči vpogled v zbirke podatkov iz tega zakona osebam, ki opravljajo naloge v pooblaščenih organizacijah, pri izvajalcih javnih služb in izvajalcih ukrepov kmetijske politike, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva, ter osebam v drugih državnih organih in občinah, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.«.
Četrti odstavek 172. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad varnostjo in kakovostjo ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet za živila neživalskega izvora, opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet za živila živalskega izvora, opravljajo uradni veterinarji.«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Nadzor nad izvajanjem prvega, drugega in četrtega odstavka 66. člena tega zakona opravljata v delu, ki se nanaša na kmetijske pridelke in živila, inšpektor za hrano in uradni veterinar.
(9) Nadzor nad izvajanjem prvega in tretjega odstavka 66. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na storitve, povezane s kmetijsko dejavnostjo, opravlja kmetijski inšpektor.«.
Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
173. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nadzor nad uvozom kmetijskih pridelkov ali živil)
(1) Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena sistematične dokumentacijske preglede in naključne identifikacijske preglede glede varnosti živil neživalskega izvora pred sprostitvijo v promet v Republiki Sloveniji opravljajo carinski organi, razen nujnih primerov in poostrenega nadzora nad varnostjo živil ob uvozu, ki ga opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano.
(2) Če pristojni carinski organ pri opravljanju nadzora sumi ali ugotovi, da pošiljka ekoloških kmetijskih pridelkov in živil neživalskega izvora, ki ji je priložen certifikat, ni skladna s predpisi, ki urejajo uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav, ne dovoli uvoza in o tem obvesti pristojnega inšpektorja za hrano, ki odredi potrebne ukrepe.
(3) Kadar je za uvoz kmetijskih pridelkov ali živil neživalskega izvora predpisana napoved pošiljke na enotnem vstopnem dokumentu, carinski organ ne sprosti pošiljke v prost promet, dokler ne prejme potrjenega enotnega vstopnega dokumenta ali enakovrednega dokumenta v elektronski obliki, ki ga je potrdil pristojni inšpektor.
(4) Vstop pošiljk iz prejšnjega odstavka je mogoč samo skozi določene vstopne točke, ki jih določi vlada.
(5) Podrobnejše pogoje za izvajanje nadzora carinskih organov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za carine.«.
Prvi odstavek 174. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih s področja kmetijstva in splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
– pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
– pregledovati prostore, v katerih se opravlja kmetijska ali dopolnilna dejavnost ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
– odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora;
– ugotavljati nezakonito pridobitev ali nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;
– ugotavljati, ali izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
– nadzirati izvajanje nalog javnih služb;
– dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora;
– nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov po tem zakonu;
– predlagati pristojnemu organu izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
– predlagati pristojnemu organu, da zahteva vračilo nezakonito ali nenamensko porabljenih sredstev;
– predlagati pristojnemu organu zadržanje izplačila sredstev;
– nadzirati izvajanje pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov iz 58.a člena tega zakona;
– nadzirati prodajo kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona;
– nadzirati označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki se štejejo kot zavajajoče, če na katerikoli način zavajajo potrošnika ali bi ga utegnile zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivale na njegove odločitve glede uporabe storitev;
– predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;
– nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
– nadzirati neupravičeno oviranje kmetijskih opravil;
– predlagati organizaciji iz 92. člena tega zakona, da proizvajalcu oziroma proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil odvzame certifikat;
– nadzirati kmetijska opravila iz 102. člena tega zakona;
– nadzirati izpolnjevanje pogojev za priznanje skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij;
– nadzirati izvajanje storitev v okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona;
– nadzirati sporočanje podatkov v evidenco za sektor mleka iz 162.a in tržno informacijski sistem iz 170. člena tega zakona;
– nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog računovodske pisarne iz 171. člena tega zakona;
– nadzirati sporočanje podatkov iz 171.a člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se za štirinajsto alinejo pika nadomesti s podpičjem in se doda nova petnajsta alineja, ki se glasi:
»– predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče.«.
V četrtem odstavku se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;«.
Dosedanji peta in šesta alineja postaneta šesta in sedma alineja.
Prvi in drugi odstavek 175. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
– odredi spremembo podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona skladno z ugotovljenim stanjem;
– odredi izbris podatkov iz zbirk podatkov iz tega zakona;
– delno ali v celoti prepove uveljavljanje ali izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov;
– odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi;
– odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
– prepove prodajo kmetijskih pridelkov, če se ta izvaja v nasprotju z 61.a členom tega zakona;
– odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in trženja glede storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona;
– odredi odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, da se zagotovi skladnost označevanja in trženja storitev iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona;
– prepove opravljanje dejavnosti, za katero je treba pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če dovoljenje ni pridobljeno;
– prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost kot samostojni podjetnik ali pravna oseba;
– predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona in do odločitve upravne enote prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti;
– odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog javne službe;
– do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
– predlaga ministrstvu, da izvajalcu javne službe ali nosilcu javnega pooblastila odvzame javno službo ali javno pooblastilo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
– predlaga organizaciji iz 92. člena tega zakona, da ekološkemu ali integriranemu pridelovalcu odvzame certifikat;
– organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave izda odločbo, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov;
– predlaga ministrstvu, da skupini proizvajalcev za skupno trženje, skupini proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev in medpanožni organizaciji odvzame status, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
– prepove izvajanje storitev s kmetijsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov;
– odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog tržno informacijskega sistema iz 170. člena tega zakona;
– odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog računovodskih pisarn iz 171. člena tega zakona;
– odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri sporočanju podatkov iz 171.a člena tega zakona;
– odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
– prepove promet z živili, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami kakovosti ali deklariranimi lastnostmi;
– prepove uporabo označb oziroma promet z živili, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
– prepove promet oziroma oglaševanje živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika;
– odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in informiranja potrošnikov glede kmetijskih pridelkov in živil iz prvega in drugega odstavka 66. člena tega zakona;
– nosilcu dejavnosti ali organizaciji iz prvega odstavka 91. člena tega zakona odredi preizkus skladnosti s predpisi za živila, ki so v prometu;
– prepove uporabo listin o skladnosti za živila, ki niso skladna s predpisi;
– do odločitve pristojnega organa lahko prepove opravljanje nalog organizacijam iz prvega odstavka 91. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in predlaga odvzem javnih pooblastil;
– organizaciji iz 92. člena tega zakona predlaga, da pridelovalcem in predelovalcem kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti v primeru neskladnosti odvzame certifikat;
– odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz registra obratov in predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
– odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo;
– prepove promet in izvoz živali, ki niso označene na predpisani način;
– odredi označitev živali ali odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju predpisanih evidenc ali registrov;
– odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali kakršno koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s predpisi, ki urejajo živila;
– prepove uporabo surovin in snovi namenjenih za stik z živili, ter izvajanje postopkov oziroma prepove proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna;
– odredi odpoklic, umik ali uničenje;
– dovoli, da se živila uporabijo za drug namen od prvotnega;
– odrediti odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju kmetijskih pridelkov ali živil;
– v nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi, lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik;
– začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost;
– prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in odredi predpisane ukrepe;
– prepove uvoz ali izvoz sadja in zelenjave na območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti;
– odredi druge potrebne ukrepe in opravi dejanja za doseganje skladnosti s tem zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primerih zavajanja potrošnika glede označevanja, oglaševanja oziroma trženja kmetijskih pridelkov in živil, sme uradni veterinar ali inšpektor za hrano z ustno odločbo na zapisnik takoj prepovedati promet z živilom osebi, ki neposredno označuje, oglašuje ali daje v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni označeno v skladu s predpisi ali je oglaševano oziroma trženo v nasprotju s predpisi.«.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
Prvi odstavek 176. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni v skladno s predpisanimi zahtevami ali ni označeno v skladu s predpisi (prvi odstavek 58. člena);
– pogodbe ne sklene v pisni obliki ali sklenjena pogodba ni skladna s pogoji iz 58.a člena tega zakona;
– označi z označbo iz prvega odstavka 70. člena tega zakona živilo ali izdelek, ki ni pridelan ali izdelan na kmetiji po receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja;
– z označbo »izbrana kakovost« označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.a člena tega zakona;
– ravna v nasprotju s šestim odstavkom 70.a člena tega zakona;
– z neobvezno navedbo kakovosti označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.b člena tega zakona;
– označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo »višja kakovost« v nasprotju s tretjim odstavkom 75. člena tega zakona;
– označi kmetijski pridelek ali živilo kot kmetijski pridelek ali živilo »zajamčena tradicionalna posebnost« v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena tega zakona;
– označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo porekla, v nasprotju s prvim odstavkom 77. člena tega zakona ali označi kmetijski pridelek ali živilo z geografsko označbo, v nasprotju s prvim odstavkom 78. člena tega zakona;
– označi naravno mineralno vodo v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena tega zakona oziroma je ne vpiše v evidenco iz 148. člena tega zakona;
– opravlja kmetijsko opravilo v nasprotju s 102. členom tega zakona;
– neupravičeno ovira ali omejuje opravljanje kmetijskih opravil (103. člen);
– uporablja kmetijsko gozdarsko mehanizacijo v nasprotju s predpisanimi pogoji za varno delo ali brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (prvi in drugi odstavek 112. člena);
– osebe, ki opravljajo strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva, nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, niso strokovno usposobljene za opravljanje dela na določenem delovnem mestu in ne izpolnjujejo drugih pogojev, določenih s predpisi (prvi odstavek 121. člena);
– ne posreduje resničnih podatkov v zbirke podatkov po tem zakonu (peti odstavek 139. člena);
– se ne vpiše v RKG (prvi odstavek 141. člena);
– ne predloži podatkov, ki jih mora po tem zakonu predložiti, ali jih ne predloži v predpisanem roku (tretji in četrti odstavek 143. člena, drugi odstavek 150. člena, 151. člen, 152. člen, 156. člen, 162.a člen, 162.b člen, 170. člen in 171.a člen);
– sodeluje ali je sodelovala v mreži kmetijskega knjigovodstva in izda katere koli individualne računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela (deseti odstavek 171. člena).«.
V prvem odstavku 177. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem kmetijskih pridelkov in živil zavaja potrošnika (drugi odstavek 66. člena);«
Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, zavaja potrošnika (tretji odstavek 66. člena);«.
Dosedanje četrta, peta, šesta in sedma alineja postanejo peta, šesta, sedma in osma alineja.
V četrtem odstavku se za drugo alinejo dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»– če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem kmetijskih pridelkov in živil zavaja potrošnika (drugi odstavek 66. člena);
– če z označevanjem, oglaševanjem storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, zavaja potrošnika (tretji odstavek 66. člena);«.
Dosedanja tretja alineja postane peta alineja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(zakonec oziroma zunajzakonski partner)
Do izteka uporabe Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05, 55/09 – odl. US, 18/16 – odl. US in 33/16 – ZPZ, v nadaljnjem besedilu: ZRIPS) se za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja po tem zakonu štejeta tudi partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ni registrirana po ZRIPS.
(organizacije proizvajalcev)
Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15), Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13, 66/14 in 38/16), Pravilnikom o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja (Uradni list RS, št. 89/14), Pravilnikom o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 60/16) in Pravilnikom o priznavanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/14 in 26/14 – ZKme-1B), morajo izpolnjevati pogoje za priznanje statusa organizacij proizvajalcev v skladu s tem zakonom v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Agrarne skupnosti, ki niso registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnosti (Uradni list RS, št. 74/15), ampak so vzpostavljene v skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11, 14/15 – ZUUJFO in 74/15 – ZAgrS), ostanejo vpisane v evidenci subjektov in RKG kot nosilke kmetijskih gospodarstev do konca finančne perspektive za izvajanje ukrepov kmetijske politike v letih 2014–2020.
Pašne skupnosti, ki niso registrirane v skladu s tem zakonom, ampak so vzpostavljene v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16), ostanejo vpisane v evidenci subjektov in RKG kot nosilke kmetijskih gospodarstev do konca finančne perspektive za izvajanje ukrepov kmetijske politike v letih 2014–2020.
(uporaba določb glede neizpolnitev ali kršitev obveznost)
Ne glede na 18. člen tega zakona se 57. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi, še naprej uporabljajo za postopke glede neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz teh podzakonskih predpisov, ki so začeli veljati pred uveljavitvijo tega zakona.
Specifikacije, priznane po 70.a členu Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15), se štejejo za priznane po 70.a členu zakona.
(1) Naloge javnih služb iz tega zakona opravljajo dosedanji izvajalci javnih služb do izteka veljavnih pogodb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravlja naloge državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih iz 127. člena zakona dosedanji izvajalec javne službe do 31. decembra 2018.
(3) Ministrstvo dosedanje izvajalce javnih služb za področja javnih služb iz 115.b člena zakona v 60 dneh pred iztekom pogodb iz prvega odstavka tega člena ali v 60 dneh pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka pozove k predložitvi vloge za imenovanje izvajalca javne službe in preveritvi pogojev iz 115.b člena zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za področje javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin za področje oljkarstva najkasneje do 1. novembra 2017 pozove k predložitvi vloge za imenovanje javni raziskovalni zavod Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
(5) Če dosedanji izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena oziroma javni zavod iz prejšnjega odstavka, ne vloži vloge za imenovanje v roku 14 dni po prejemu poziva ali če ne izpolnjuje pogojev iz 115.b člena zakona, se izvajalec javne službe za področja javnih služb iz 115.b člena zakona izbere na podlagi javnega razpisa v skladu s 115.a členom zakona. Dosedanji izvajalec javne službe je dolžan izvajati naloge javne službe, za katero je bil imenovan, do izbire izvajalca v skladu s 115.a členom zakona.
(uporaba sankcije glede zavajanja)
Določba četrte alineje četrtega odstavka 177. člena zakona se začne uporabljati 12 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Podzakonske predpise iz 18.a člena, 18.b člena, 18.c člena, 28.c člena, 28.č člena, 65. člena, 107.a člena, 107.b člena, 152. člena, 154. člena, 158. člena, 162.a člena in 162.c člena zakona izdata vlada in minister v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(uskladitev podzakonskih predpisov)
Z določbami 70.a člena, 107. člena, 143. člena in 173. člena zakona se v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladijo naslednji predpisi:
– Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14);
– Pravilnik o priznavanju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja (Uradni list RS, št. 89/14);
– Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/14 in 26/14 – ZKme-1B);
– Pravilnik o postopku priznanja označbe »izbrana kakovost« (Uradni list RS, št. 79/15);
– Pravilnik o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 60/16);
– Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16).
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 99. do 105. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe ali deli določb Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR in 111/13):
– v drugi alineji prvega odstavka 15. člena besedilo »podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,«,
– peta alineja prvega odstavka 15. člena,
– tretji odstavek 15. člena,
– v petem odstavku 15. člena besedi »in tretjega« in
– druga alineja prvega odstavka 16. člena.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09, 105/10, 10/12 in 54/12) in Pravilnik o evidenci subjektov (Uradni list RS, št. 121/06 in 45/08 – ZKme-1).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/17-3/20
Ljubljana, dne 24. maja 2017
EPA 1803-VII
dr. Milan Brglez l.r.
