Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. februarja 2018.
Št. 003-02-2/2018-4
Ljubljana, dne 21. februarja 2018
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ-L)
1. člen
V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
(Izvajanje uredb Evropske unije)
S tem zakonom se določa pristojnost in postopek, kadar je v Republiki Sloveniji izdan izvršilni naslov ali se v njej izvršuje tuj izvršilni naslov za izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 12 z dne 16. 1. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/263 z dne 16. januarja 2015 o spremembi prilog I do IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 45 z dne 19. 2. 2015, str. 2), ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1), kot je bila zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26. novembra 2014 o nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 54 z dne 25. 2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 44/2001/ES);
2. Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1891/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (UL L št. 386 z dne 29. 12. 2006, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 6/2002/ES);
3. Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L št. 338 z dne 23. 12. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2116/2004 z dne 2. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 o pogodbah s Svetim sedežem (UL L št. 367 z dne 14. 12. 2004, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2201/2003/ES);
4. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1103/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Tretji del (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 80), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 805/2004/ES);
5. Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 399 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 341 z dne 24. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1896/2006/ES);
6. Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L št. 199 z dne 31. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 341 z dne 24. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 861/2007/ES);
7. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L št. 7 z dne 10. 1. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/228 z dne 17. februarja 2015 o nadomestitvi prilog I do VII k Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L št. 49 z dne 20. 2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 4/2009/ES);
8. Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL L št. 78, z dne 24. 3. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L št. 341 z dne 24. 12. 2015, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 207/2009/ES);
9. Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26. novembra 2014 o nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 54 z dne 25. 2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1215/2012/EU);
10. Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L št. 181 z dne 29. 6. 2013, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 606/2013/EU);
11. Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Uredba 655/2014/EU);
12. Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1103/EU);
13. Uredbe Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2016, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1104/EU).
S tem zakonom se določa postopek izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje za izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU);
2. Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 449, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/590/EU).«.
V petem odstavku 6. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zoper sklepe v postopkih zavarovanja, razen sklepov o stroških.«.
Naslov 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(Pravna sredstva in krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pravočasna in dovoljena pritožba se vroči v odgovor nasprotni stranki, če ji je bil vročen tudi sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je bila vložena pritožba.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, odloča višje sodišče.«.
Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»O pritožbah v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine odloča višje sodišče z območja, na katerem ima sedež okrajno sodišče, ki izvršilni postopek vodi in v njem odloča po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.«.
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin)
Izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa se sme v Republiki Sloveniji dovoliti in opraviti, če:
– odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje z zakonom ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje ali
– je bil na podlagi Uredbe 44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU v Republiki Sloveniji izveden postopek priznanja in izvršitve odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa oziroma javne listine tujega upravnega ali drugega organa.
Če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali Uredba 6/2002/ES, Uredba 2201/2003/ES, Uredba 805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba 207/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU, Uredba 606/2013/EU ali Uredba 655/2014/EU določa, da se odločba ali poravnava tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez postopka priznanja in izvršitve, se sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali Uredbo 6/2002/ES, Uredbo 2201/2003/ES, Uredbo 805/2004/ES, Uredbo 1896/2006/ES, Uredbo 861/2007/ES, Uredbo 4/2009/ES, Uredbo 207/2009/ES, Uredbo 1215/2012/EU, Uredbo 606/2013/EU ali Uredbo 655/2014/EU.«.
V 16. členu se 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. izraz »organizacija za plačilni promet« označuje banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov;«.
V 11. točki se pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:
»12. izraz »pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev« označuje člana klirinško depotne družbe, ki ima dovoljenje za trgovanje na organiziranem trgu;
13. izraz »podjetnik« označuje fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.«.
V četrtem odstavku 29. člena se besedilo »varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
V desetem odstavku se besedilo »varnim elektronskim podpisom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
V prvem odstavku 31. člena se za besedo »poplačan« doda besedilo »in je že zahteval predložitev informativnega seznama iz dvanajstega odstavka tega člena, dolžnik pa še ni podal izvršitelju izjave iz enajstega odstavka tega člena«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja dolžnika pozove, naj poda izjavo o stanju vsega ali dela svojega premoženja, predvsem pa da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Če dolžnik noče podati izjave o stanju vsega ali dela svojega premoženja, izvršitelj o tem obvesti sodišče.«.
Za enajstim odstavkom se dodajo novi dvanajsti do petnajsti odstavek, ki se glasijo:
»Upnik lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja (v nadaljnjem besedilu: informativni seznam), ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.
Informativni seznam vsebuje podatke:
1. o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov,
2. o nazivih organizacij za plačilni promet in številkah denarnih računov pri njih,
3. o številkah računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov,
4. o podatkih o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
5. o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
6. iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
7. iz registra plovil in letal,
8. iz drugih evidenc premičnega premoženja, ki so informatizirane.
Za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige se za potrebe tega zakona omogoči računalniška povezava z zemljiško knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku podatke iz trinajstega odstavka tega člena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi posreduje sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.«.
V drugem, tretjem in petem odstavku 33. člena se beseda »evrov« nadomesti z besedo »eurov«.
V drugem odstavku 38.c člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Izvršitelj je dolžan upniku povrniti stroške, ki so mu nastali z utemeljeno zahtevo, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče.«.
Peti odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora upnik priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je upnik dolžan pooblastilo takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom o njegovi verodostojnosti, sicer se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil.«.
V tretjem odstavku 40.c člena se v drugem stavku za besedo »stanje« dodata vejica in besedilo »ne glede na prvi odstavek 42.a člena tega zakona v postopku izdaje potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine«.
V drugem odstavku 41. člena se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– opredelitev temelja zahtevka,«.
Dosedanje četrta do šesta alineja postanejo peta do sedma alineja.
Za drugim odstavkom 42. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Stranka lahko razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo.«.
42.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(Potrdilo o izvršljivosti na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU ter na podlagi Uredbe 207/2009/ES, Uredbe 6/2002/ES, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o delovanju Evropske unije)
Potrdilo o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU izda na zahtevo stranke sodišče ali organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, ali notar, ki je sestavil javno listino.
Potrdilo o izvršljivosti odločb in aktov institucij Evropske unije in nekaterih v okviru Evropske unije ustanovljenih organov na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, zlasti na podlagi 86. člena Uredbe 207/2009/ES, 71. člena Uredbe 6/2002/ES, 18. in 164. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Uradni list RS – MP, št. 27/04 z dne 23. 3. 2004) ter 280. in 299. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 47) po preveritvi pristnosti izda na zahtevo stranke minister, pristojen za pravosodje.
Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim predpisom predpiše postopek za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka.«.
42.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(Priznanje in izvršitev tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine)
Če je treba za izvršitev tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe 44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU izvesti postopek priznanja in izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine, je za izvedbo postopka pristojno okrožno sodišče. Sklep o razglasitvi izvršljivosti se vroči stranki, ki je vložila predlog, in stranki, zoper katero se zahteva izvršitev.
O ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o razglasitvi izvršljivosti, v senatu treh sodnikov. Rok za odgovor na ugovor je 30 dni od vročitve ugovora. Če je odločitev odvisna od spornih dejstev, odloči sodišče po opravljenem naroku.
Zoper sklep, s katerim okrožno sodišče odloči o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži v 30 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Rok za odgovor na pritožbo je 30 dni od vročitve pritožbe. O pritožbi odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
Glede postopka po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, o postopku za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, če ni v Uredbi 44/2001/ES, Uredbi 2201/2003/ES, Uredbi 4/2009/ES, Uredbi 2016/1103/EU, Uredbi 2016/1104/EU ali v tem členu določeno drugače.«.
Za 42.b členom se doda nov a42.b člen, ki se glasi:
(Priznanje in izvršitev po Uredbi 1215/2012/EU in Uredbi 606/2013/EU)
Za izvedbo postopka izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, pri kateri ni treba izvesti postopka priznanja in izvršitve, dolžnik oziroma zainteresirana stranka pa ima v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine, je pristojno okrožno sodišče.
Za postopek iz prejšnjega odstavka je krajevno pristojno vsako stvarno pristojno sodišče.
V predlogu iz prvega odstavka tega člena mora stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se predlog šteje kot neutemeljen.
Pred izdajo sklepa sodišče nasprotni stranki vroči izvod popolnega, dovoljenega in obrazloženega predloga, da nanj odgovori v 30 dneh od njegove vročitve.
Sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Če je odločitev odvisna od spornih dejstev, odloči sodišče po opravljenem naroku.
Zoper sklep sodišča je dovoljena pritožba, o kateri odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Pritožba se vloži v 30 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje.
Rok za odgovor na pritožbo je 30 dni od vročitve pritožbe.
Glede postopka po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, o postopku za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, če ni v Uredbi 1215/2012/EU ali Uredbi 606/2013/EU ali v tem členu določeno drugače.«.
42.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(Popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti)
Za popravek ali razveljavitev potrdila iz prvega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Če je navedeno potrdilo izdal notar, je za njegov popravek ali razveljavitev pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima notar svoj sedež.
Pristojni organ na zahtevo stranke potrdilo popravi ali razveljavi s sklepom.
Potrdilo iz drugega odstavka 42.a člena tega zakona popravi minister, pristojen za pravosodje.«.
Za prvim odstavkom 43. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Upnik lahko med postopkom z dolžnikovo privolitvijo v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, tako da upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Drugi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora, ki se nanaša na pooblastilo, sodišču v izvirniku ali overjenem prepisu predložiti pooblastilo najkasneje v odgovoru na ugovor.«.
Za 44.a členom se doda nov 44.b člen, ki se glasi:
(Določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev)
Sodišče v sklepu, s katerim dovoli izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje, določi tudi udeleženca trga vrednostnih papirjev, pooblaščenega za izvedbo posameznih opravil glede prodaje in unovčevanja pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe.
Sodišče kot pooblaščenega udeleženca določi tistega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo. Če ga ne navede v predlogu za izvršbo, ravna sodišče s predlogom kot z nepopolno vlogo.
Če je dolžnik pravna oseba ali podjetnik, za katerega mora pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev na podlagi Uredbe 600/2014/EU ob poročanju posla navesti tudi LEI kodo v smislu Uredbe 2017/590/EU, sodišče v sklepu iz prvega odstavka tega člena odredi pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev, da pridobi LEI kodo za dolžnika, ki je pravna oseba ali podjetnik, če je ta nima.«.
V tretjem odstavku 45. člena se za besedilom »klirinško depotni družbi« dodata vejica in besedilo »pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev«.
V četrtem odstavku se za besedilom »dolžnikovega dolžnika« dodata vejica in besedilo »pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev«.
V petem odstavku se za besedilom »klirinško depotni družbi« dodata vejica in besedilo »pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev«.
V šestem odstavku se v prvem stavku pred besedo »seznama« vstavi beseda »informativnega«.
V devetem odstavku se besedilo »Davčni upravi Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Finančni upravi Republike Slovenije«.
V tretjem odstavku 46. člena se za besedo »promet« črtata vejica in besedilo »pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov«.
Naslov 56.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(Ugovor zoper pravno nasledstvo)«.
Za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dolžnik in prvotni upnik lahko v primeru spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena tega zakona izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku 62. člena se v prvem stavku črta besedilo »v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja«.
Prvi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.«.
V petem odstavku se črta besedilo »in razveljavi sklep o izvršbi«.
V prvem odstavku 71. člena se za 9. točko doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. če je dolžnik vložil predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU;«.
Dosedanja 10. točka postane 11. točka.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče ne glede na določbe prejšnjih odstavkov na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.
Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in obstojijo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, lahko sodišče odloži izvršbo na nepremičnino za primeren čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka. Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.
Sodišče lahko ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih članov, najdalj za tri mesece in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi.«.
V četrtem odstavku 72. člena se v drugem stavku pred besedo »obvesti« vstavi beseda »takoj«.
Tretji odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je odlog izvršbe predlagal upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Če odloži izvršbo izvršitelj, začne odlog teči od dne, ko izvršitelj v spisu in vpisniku evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče.«.
Naslov 80. člena se spremeni tako, da se glasi: »(Omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, podjetniku in zasebniku, ki ni kmet, ni mogoče opraviti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.«.
Tretji odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom v ta register. Register upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v register opravi izvršitelj na podlagi sklepa o izvršbi.«.
V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Po vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami in registri, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo organom, ki jih potrebujejo za vpis v evidence oziroma registre in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»V register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se poleg identifikacije premičnine, rubeža in prepovedi razpolaganja vpišejo podatki o izvršilni zadevi, poteku postopka ter identifikacijski podatki o dolžniku in upniku iz 16.a člena tega zakona. Pri vpisu se na podlagi davčne številke ali matične številke pravne osebe, podjetnika ali zasebnika, davčne številke ali EMŠO fizične osebe ter identifikacijskega znaka premičnine ali objekta, v katerem se premičnina nahaja, ostali podatki prevzamejo avtomatično, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katerih je vpisana oseba, premičnina ali objekt oziroma nepremičnina, na kateri se objekt nahaja. Če podatkov v povezanih uradnih evidencah ni, se v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vpišejo ročno.«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»Vpis podatkov v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin opravijo osebe ali organi, ki jih za to pooblašča zakon.
Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin je zaradi zagotavljanja namenov iz četrtega in petega odstavka tega člena povezan na podlagi matične številke s Poslovnim registrom Slovenije, na podlagi EMŠO s centralnim registrom prebivalstva ter na podlagi davčne številke z davčnim registrom in z uradno evidenco ali registrom, v katero se vpisuje premičnina, ki je predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, razen podatkov iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, so zaradi varnosti pravnega prometa in učinkovite izvedbe izvršilnega postopka javni. Dostopni so prek spletnih strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Dostop do podatkov, ki so določeni kot javni, ni mogoč na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba, ki ni subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije, upnik, dolžnik oziroma zastavitelj pri katerikoli premičnini, in tudi ne, ali je določen subjekt, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije, upnik pri kateri koli premičnini.
Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka imajo dostop do vseh podatkov iz registra upniki, dolžniki in zastavitelji v zvezi z zadevami, pri katerih so kot taki vpisani, notarji, izvršitelji in drugi upravičenci za vložitev zahteve za vpis ter na podlagi zakona pooblaščene osebe oziroma organi, če jih potrebujejo zaradi opravljanja zakonskih nalog.
Osebni podatki se v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa in učinkovite izvedbe izvršilnega postopka.
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v slovenski ladijski register ali v register zrakoplovov Republike Slovenije, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register.
Zarubljeno motorno ali priklopno vozilo se do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov podpis overjen.«.
Dosedanji šesti odstavek postane trinajsti odstavek.
88. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Neuspešen ali neizveden rubež)
Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo.
Če upnik v treh mesecih od neuspešnega rubeža sodišču in izvršitelju posreduje podatke o novih dolžnikovih premičninah, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oziroma izvršitelj ponovi rubež, če sklep o ustavitvi izvršbe še ni bil izdan.
Če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni naslovu, ki ga je navedel upnik (neizveden rubež), ali če zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v treh mesecih od dneva poskusa rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež. Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo.«.
V prvem odstavku 93. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Javna dražba se lahko opravi tudi na spletu (spletna javna dražba).«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Če izvršitelj določi, da se stvari prodajo na javni dražbi, najmanj osem dni pred začetkom javne dražbe pošlje sodišču oklic javne dražbe, sodišče pa ga objavi na sodni deski. Izvršitelj mora hkrati v spletnem iskalniku prodaj premičnin objaviti oklic in fotografijo predmeta ter v spletni iskalnik vpisati podatke o premičnini.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Za prodajo zarubljenih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, lahko izvršitelj določi pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prodajo, ali jih proda sam z neposredno pogodbo ali na javni dražbi ter določi pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prenos imetništva vrednostnih papirjev na kupca.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»Na spletni javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki se najpozneje 24 ur pred začetkom spletne dražbe prijavi. Po prijavi pridobi enolični znak, pod katerim anonimno sodeluje na dražbi.
Trajanje spletne javne dražbe se določi v oklicu.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane deveti odstavek, se na koncu pred piko doda besedilo »ter podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo.«.
Za 93. členom se doda nov 93.a člen, ki se glasi:
(Spletni iskalnik prodaj premičnin)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije za namen pregledne in uspešne prodaje premičnin v izvršilnem postopku vzpostavi, upravlja in vzdržuje spletni iskalnik prodaj premičnin, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo stvari, ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih merilih:
– vrsta stvari (npr. nakit, računalniki, avdio in video naprave, bela tehnika, avtomobili, umetnine),
– čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba,
– pristojno sodišče.«.
V drugem odstavku 96. člena se v drugem stavku črta besedilo »zahteva od pristojnega organa, ki vodi register, da«.
V petem odstavku 98. člena se beseda »gotovine« nadomesti z besedo »kupnine«.
V 101. členu se 14. točka spremeni tako, da se glasi:
»14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.«.
V tretjem odstavku 102. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.«.
V tretjem odstavku 133.a člena se v drugem stavku za besedo »prejema« doda beseda »rubljivih«.
V petem odstavku 141. člena se v prvem stavku za besedo »odstavka« dodata besedi »tega člena«. V drugem stavku se pred besedo »promet« doda beseda »plačilni«.
V desetem odstavku se besedilo »varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
Za drugim odstavkom 145. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V izvršilnih zadevah, v katerih kot dolžnik nastopa banka ali hranilnica, ki ima pri Banki Slovenije odprt poravnalni račun za opravljanje plačilnih storitev, je ne glede na vrstni red organizacij za plačilni promet v sklepu o izvršbi primarna organizacija za plačilni promet Banka Slovenije.«.
V drugem odstavku 163.b člena se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev;«.
Dosedanja 3. točka postane 4. točka.
V tretjem odstavku 163.c člena se besedilo »sodišče pooblasti pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, da« nadomesti z besedilom »pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev«.
V 169. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do osmi odstavek, ki se glasijo:
»Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.
Dolžnik lahko, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, tudi po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče najpozneje do izdaje odredbe o prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi.
Sedmi odstavek tega člena se ne uporablja, če je predlagana izvršba za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, v primeru poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za gradnjo oziroma nakup stanovanja ali stanovanjske hiše iz prvega odstavka tega člena, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.«.
Dosedanji šesti odstavek postane deveti odstavek.
Prvi odstavek 174. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo:
– če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter upnika zemljiškega dolga, ali
– če so bile vpisane v zemljiško knjigo za pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in upnika zemljiškega dolga ter so bile ustanovljene na podlagi pravnega posla in njihovemu obstoju do izdaje odredbe o prodaji ne nasprotujejo zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga, ali
– če so bile ustanovljene na podlagi sodne ali upravne odločbe.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo služnosti v javno korist.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Četrti odstavek 178. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na predlog, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. V primeru spletne javne dražbe sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Sodišče predlog in mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka vroči strankam in osebam iz drugega odstavka 179. člena tega zakona, da se o njem izjavijo v osmih dneh od vročitve, če novega mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov ne objavi na spletnih straneh sodišča.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»Sodišče na predlog stranke za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, če stranka predloži cenitev iz drugega sodnega postopka, ki ni starejša od dveh let, in ponovne cenitve na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka 179. člena tega zakona.
Predlog in mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka se vroči strankam in osebam iz drugega odstavka 179. člena tega zakona, da se o njem izjavijo v osmih dneh od vročitve.«.
V drugem odstavku 180. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Sodišče vroči predlog v izjavo strankam in osebam iz drugega odstavka 179. člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku 181. člena se za besedo »naroku« doda besedilo »oziroma en dan pred začetkom spletne javne dražbe«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odredbo o prodaji razglasi sodišče na sodni deski in na svoji spletni strani, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način, odredbo za prodajo kmetijskega zemljišča pa posreduje upravni enoti, kjer nepremičnina leži, da jo upravna enota objavi na svoji oglasni deski. Na spletu se poleg odredbe o prodaji objavi tudi mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni.«.
Za 181. členom se doda nov 181.a člen, ki se glasi:
(Spletni iskalnik prodaj nepremičnin)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije za namen pregledne in uspešne prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku upravlja in vzdržuje spletni iskalnik prodaj nepremičnin, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo nepremičnine, ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih merilih:
– vrsta rabe nepremičnine (stanovanje, hiša, poslovni prostor, zemljišče),
– čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba,
– pristojno sodišče.«.
V prvem odstavku 182. člena se besedilo »če takoj po končani dražbi« nadomesti z besedilom »če na poziv sodišča takoj po končani javni dražbi oziroma v določenem roku po končani spletni javni dražbi«.
Drugi odstavek 183. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Javna dražba se opravi kot spletna javna dražba, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko odloči, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi tudi, če na prvi spletni javni dražbi ni bil prijavljen noben dražitelj. Narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače.«.
V tretjem odstavku 185. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V primeru spletne javne dražbe je treba oprostitev plačila varščine predlagati tri delovne dni pred začetkom spletne javne dražbe.«.
Za 188. členom se doda nov 188.a člen, ki se glasi:
Če se nepremičnina prodaja na spletni javni dražbi, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o javnih dražbah, razen drugega odstavka 186. člena tega zakona in če ni v tem členu določeno drugače.
Spletne javne dražbe se sme udeležiti le tisti, ki se prijavi najpozneje tri delovne dni pred začetkom dražbe.
Po prijavi in plačilu varščine pridobi enolični znak, s katerim anonimno sodeluje na dražbi.
Spletna dražba se začne samodejno, ko nastopi čas, določen za začetek dražbe. Začetek in čas trajanja spletne javne dražbe določi sodišče v odredbi o prodaji.
Podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo predpiše minister, pristojen za pravosodje.«.
V prvem odstavku 192. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Sodišče lahko v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu na predlog osebe, ki je namesto kupca položila kupnino in je do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu sodišču predložila listino, sposobno za vknjižbo hipoteke v svojo korist, določi, da se po pravnomočnosti tega sklepa vknjiži hipoteka za zavarovanje terjatve, ki izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis, v korist te osebe.«.
Za prvim odstavkom 226. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sodišče na predlog upnika s sklepom o izvršbi določi, da je dolžnik prost svoje obveznosti, če namesto izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v 15 dneh upniku plača določen denarni znesek, še preden poteče rok za izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Izvršba za izterjavo denarnega zneska ni dovoljena.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
V drugem odstavku 248. člena se besedilo »na zahtevo sodišča na podlagi sklepa o zavarovanju organ, ki vodi ta register« nadomesti z besedilom »sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju«.
V prvem odstavku 258. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon;«.
Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. na sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, zoper katero je vložena pritožba.«.
V drugem odstavku se besedilo »4. in 5.« nadomesti z besedilom »4. do 7.«.
V tretjem odstavku 260. člena se besedilo »na zahtevo sodišča na podlagi sklepa o predhodni odredbi organ, ki vodi ta register,« nadomesti z besedilom »sodišče na podlagi sklepa o predhodni odredbi«.
Tretji odstavek 271. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.«.
Tretji odstavek 273. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.«.
Za 279. členom se dodajo novo petindvajseto a) poglavje in 279.a do 279.f člen, ki se glasijo:
»Petindvajseto a) poglavje Čezmejna zamrznitev bančnih računov
(Uporaba določb postopka o začasnih odredbah)
Glede postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljnjem besedilu: nalog za zamrznitev) po Uredbi 655/2014/EU se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o začasnih odredbah, če ni v navedeni uredbi ali v tem poglavju določeno drugače.
(Pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)
Kadar je bila upniku že vročena sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, je za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojno sodišče, ki je izdalo sodno odločbo oziroma pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, glede zahtevka, navedenega v javni listini, pa okrajno sodišče, na območju katerega je bila sestavljena javna listina.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za izdajo naloga po prejšnjem odstavku pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
(Pristojnost za pridobivanje informacij o bančnem računu)
Za pridobivanje informacij o dolžnikovem bančnem računu, ki jih je treba v skladu s 14. členom Uredbe 655/2014/EU posredovati sodišču druge države članice Evropske unije, je pristojna Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(Preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja)
Če je upnik vložil predlog za izdajo naloga za zamrznitev pred začetkom postopka o glavni stvari in sodišče v roku iz prvega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU ne prejme dokazila o začetku postopka, sodišče ustavi postopek in, če se zavarovanje opravlja v Republiki Sloveniji, razveljavi opravljena dejanja.
Tuje sodišče ali stranka v skladu s tretjim pododstavkom drugega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU pošlje preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja Okrajnemu sodišču v Mariboru. Okrajno sodišče po prejemu preklica naloga za zamrznitev ali ustavitve njegovega izvrševanja ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.
(Pristojnost za izvršitev tujega naloga za zamrznitev)
Za izvršitev naloga za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
(Izvršitev naloga za zamrznitev)
Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo slovensko sodišče, se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet, če opravlja storitve na območju Republike Slovenije, dolžniku pa šele, ko sodišče razpolaga z listinami iz prvega odstavka 28. člena Uredbe 655/2014/EU.
Če je bila upniku že vročena sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona, sicer pa dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.
Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona, če pa upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona. Sklep se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet. Sklep, s katerim se izvršitev naloga popolnoma ali deloma zavrne, mora biti obrazložen.
(Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih)
Sodišče, ki izvrši nalog za zamrznitev, je pristojno za odločanje o pravnih sredstvih in predlogih po 34., 35., 38. členu in po točki b. tretjega odstavka 39. člena Uredbe 655/2014/EU.«.
V prvem odstavku 287. člena se v prvem stavku za besedo »razrešitvi« doda besedilo »oziroma z dnem, določenem v odločbi o razrešitvi,«. V drugem stavku se na koncu pred piko doda besedilo »oziroma na dan, ki je določen v odločbi o razrešitvi.«.
V tretjem odstavku se beseda »določi« nadomesti z besedilom »v osmih dneh od prejema odločbe o razrešitvi izvršitelja z odredbo določi«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Zbornica izvršiteljev odredbo predsednika zbornice izvršiteljev o določitvi izvršitelja za prevzemnika pošlje sodiščem v izvršilnih zadevah, v katerih je bil razrešeni izvršitelj določen kot izvršitelj, in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Sodišče o navedenem obvesti upnike in jih pozove, naj v določenem roku sporočijo, ali soglašajo z izvršiteljem, ki ga je določil predsednik zbornice izvršiteljev, ali pa predlagajo drugega izvršitelja. Sodišče tega ne stori, kadar so upniki že predhodno obvestili sodišče o imenu drugega izvršitelja. Če upnik v danem roku ne odgovori oziroma ne sporoči imena novega izvršitelja, sodišče s sklepom kot novega izvršitelja določi tistega, ki ga je določil predsednik zbornice. Če upnik sporoči ime drugega izvršitelja v danem roku ali že pred tem, sodišče navedenega izvršitelja s sklepom določi kot novega izvršitelja.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»V primeru smrti izvršitelja zbornica izvršiteljev v 15 dneh od dne, ko izve za njegovo smrt, prevzame vso dokumentacijo in predmete, ki jih je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja. Predsednik zbornice izvršiteljev v 15 dneh od dne, ko izve za smrt izvršitelja, z odredbo določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike. Smiselno se uporabljajo drugi, četrti in peti odstavek tega člena. Dokumentacija in predmeti, ki jih je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, ne spadajo v izvršiteljevo zapuščino. Če je prevzem zbornici kakor koli onemogočen, sodišče, na območju katerega je imel izvršitelj svoj sedež, na predlog zbornice odredi, da se dokumentacija in predmeti, ki jih je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, zavarujejo in izročijo zbornici. Na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev se objavijo podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu prenehanja funkcije izvršitelja v primeru njegove smrti.«.
Za prvim odstavkom 294.b člena se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Pomočnik izvršitelja ne sme biti oseba, ki je obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz kazenske evidence o pomočnikih izvršiteljev zaradi izvajanja nadzora in za potrebe disciplinskega postopka zoper izvršitelja, ki zaposli ali ima zaposleno osebo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Pomočnik mora pri svojem delu imeti izkaznico, s katero izkazuje vpis v evidenco iz 295. člena tega zakona. Na izkaznici so navedeni osebno ime pomočnika, rojstni datum, ime izvršitelja, pri katerem je zaposlen, trajanje pogodbe o zaposlitvi, zaporedna številka v evidenci izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev ter drugi potrebni podatki. Natančnejšo obliko in vsebino izkaznice določi minister, pristojen za pravosodje.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V četrtem odstavku 295. člena se v prvem odstavku besedilo »in številki odločbe o razrešitvi, številki skrbniškega računa ter podatke o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »in številki odločbe o razrešitvi oziroma o datumu prenehanja funkcije izvršitelja, številki skrbniškega računa, na podatke o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona in na podatke o številu pomočnikov izvršitelja, njihovem osebnem imenu ter datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o zaposlitvi«.
V drugem odstavku 295.a člena se na koncu druge alineje doda besedilo »ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega pomočnik je«.
V 298.č členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja ali pri opravi drugih dejanj po tretjem odstavku 7. člena tega zakona krši določbe tega ali drugega zakona ali pravila podzakonskih aktov;«.
V 15. točki se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. če zaposli ali ima zaposleno osebo, ki je obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V Zakonu o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12 in 39/16) se v petem odstavku 28. člena beseda »stroškov« nadomesti z besedo »taks«.
V Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16 in 10/17 – ZPP-E) se v tabeli 4 v tarifni številki 4012 za besedo »zavarovanje« doda besedilo »ali postopek o predlogu za vpis hipoteke na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu«.
V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO in 69/17) se v drugem odstavku 89. člena v 4. točki pika nadomesti z vejico in se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da prenehajo.«.
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi sklepi o izvršbi, ki so jih izvrševalci sklepov o izvršbi že prejeli v izvršitev.
Če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
V postopku izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje, v katerem je bil do začetka uporabe novega 44.b člena zakona, spremenjenega tretjega, četrtega in petega odstavka 45. člena zakona, spremenjenega drugega odstavka 163.b člena zakona in spremenjenega tretjega odstavka 163.c člena zakona že izdan sklep o izvršbi, ni pa še bil izdan sklep po tretjem odstavku 163.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US), sodišče v 60 dneh od začetka uporabe navedenih členov upnika pozove, naj predlaga pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev za prodajo vrednostnih papirjev. Sodišče s sklepom pooblasti za prodajo tistega pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga je predlagal upnik. Če upnik po pozivu sodišča ne predlaga pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, se postopek izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje ustavi. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za poziv krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
Novi deseti odstavek 9. člena zakona se uporablja za sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki jih sodišče izda po preteku enega meseca od uveljavitve tega zakona.
Do uveljavitve spremembe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 18/03 in 35/13) izvršitelju pripada plačilo za dejanja iz enajstega odstavka 31. člena zakona plačilo v stalnem znesku v vrednosti 50 točk.
Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz devetega odstavka 93. člena zakona in petega odstavka 188.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06, 16/08, 62/11 in 87/15) z določbami tega zakona do 1. januarja 2020.
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11 in 35/16) z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 104/11, 88/14 in 44/16) z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
3. do 8. točka novega trinajstega odstavka spremenjenega 31. člena, spremenjeni prvi odstavek, novi četrti odstavek ter nova sedmi in osmi odstavek 93. člena, novi 93.a člen, drugi stavek spremenjenega četrtega odstavka 178. člena, novi 181.a člen, spremenjeni prvi odstavek 182. člena, spremenjeni drugi odstavek 183. člena, spremenjeni tretji odstavek 185. člena in novi 188.a člen zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
Do začetka uporabe določb zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).
Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda odredbo, v kateri določi datum, od katerega se uporabljajo določbe iz prvega odstavka tega člena. Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremenjeni tretji, četrti in peti odstavek 81. člena ter novi šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek 81. člena, spremenjeni drugi odstavek 96. člena, drugi odstavek 248. člena, tretji odstavek 260. člena, tretji odstavek 271. člena in tretji odstavek 273. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2020.
Spremenjeni peti in sedmi odstavek 40. člena, spremenjeni drugi odstavek 41. člena, spremenjeni drugi odstavek 44. člena, novi 44.b člen, spremenjeni tretji, četrti in peti odstavek 45. člena, spremenjeni tretji odstavek 46. člena, spremenjeni drugi odstavek 163.b člena in spremenjeni tretji odstavek 163.c člena zakona se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka uporabe določb zakona iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).
Do začetka uporabe novega tretjega odstavka 44.b člena zakona sodišče v primeru, da je dolžnik pravna oseba ali podjetnik, za katero mora pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev na podlagi Uredbe 600/2014/EU ob poročanju posla navesti tudi LEI kodo v smislu Uredbe 2017/590/EU, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi odredi pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev, da pridobi LEI kodo za dolžnika, ki je pravna oseba ali podjetnik, če je ta nima.
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 712-01/17-2/23
Ljubljana, dne 13. februarja 2018
EPA 2321-VII
dr. Milan Brglez l.r.
