Vsebina Uradnega lista

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. februarja 2018.

Št. 003-02-2/2018-5

Ljubljana, dne 21. februarja 2018

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) se v 1. členu tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(3) Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, in za katero je Republika Slovenija sprejela imenovanje za državo izvršitve kazni zapora.

(4) Ta zakon v skladu z Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315/57 z dne 14. 11. 2012, str. 57), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/29/EU), določa način obveščanja oškodovancev, ki imajo položaj žrtve po zakonu, ki ureja kazenski postopek.«.

Peti odstavek se črta.

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., četrtega odstavka 56., 57.a, 62., prvega odstavka 71., prvega in tretjega odstavka 73., tretjega odstavka 75., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., 95., 98., 98.a, 107., 108., 113., 193., 195. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

V četrtem odstavku se besedilo »v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo« črta.

V 10. členu se v prvi, drugi in tretji alineji na koncu pika nadomesti s podpičjem.

V četrti alineji se besedilo »ali registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze«, pika na koncu alineje pa se nadomesti s podpičjem.

Za četrto alinejo se dodajo nove peta, šesta, sedma, osma in deveta alineja, ki se glasijo:

»– varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, vključno z mladoletniškim zaporom, prevzgojni dom, oddelki za forenzično psihiatrijo zdravstvenih zavodov, v katerih se izvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva, lahko pa tudi sodišča in druge stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje;

– varovano območje je območje varovanega objekta, kjer je prepovedano ali omejeno gibanje;

– varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane osebe), priporniki, osebe na prestajanju nadomestnega zapora in mladoletniki v prevzgojnem domu;

– probacijske naloge, so naloge, ki so določene v zakonu, ki ureja probacijo;

– zaostrene varnostne razmere so zlasti: odkrite priprave na upor in upor, odkrite priprave na množični pasivni odpor in množični pasivni odpor, požar ali naravna nesreča, ki vpliva na delovanje zavoda, nastavitev eksplozivnega sredstva oziroma grožnja z nastavitvijo eksplozivnega sredstva, neupravičen izklop/izpad elektrike, protesti in množično izražanje nezadovoljstva (pred ali v varovanemu objektu), najdba orožja v varovanem objektu, množično nasilje v varovanem objektu in zajetje talcev.«.

V 11. členu se besedilo »kazni zapora, izrečene« nadomesti z besedilom »zapor, odrejen«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:

– zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali

– če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.

(2) Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.

(3) Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najpozneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča o dopustitvi prestajanja kazni ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(4) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:

– dan in čas odhoda ter vrnitve obsojenca v zavod;

– način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v zavodu;

– način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca;

– obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora;

– način in roki izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti drugače;

– druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe.

(5) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

(6) Direktor zavoda lahko po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja spremeni pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni.

(7) Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih:

– če obsojenec ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena;

– če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem;

– če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka;

– če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.

(9) Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način naveden v tretji in četrti alineji sedmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena.

(10) Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve za sodno varstvo, sicer odločba iz devetega odstavka tega člena preneha po samem zakonu.

(11) O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.«.

V prvem odstavku 12.a člena:

– se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »način izvrševanja probacijske naloge in obveznosti obsojenca pri tem,«;

– se v tretji alineji črta besedilo »in način izvajanja izjem, z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja«;

– se četrta alineja črta;

– dosedanji peta in šesta alineja postaneta četrta in peta alineja.

V drugem odstavku se besedilo »policijski postaji, na območju katere se izvršuje hišni zapor« nadomesti z besedilom »centralni enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: centralna probacijska enota)«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Izvrševanje hišnega zapora nadzoruje probacijska enota, pristojna po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota). Pristojna probacijska enota o morebitnih kršitvah hišnega zapora brez odlašanja obvesti sodišče in zavod, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten na prestajanje kazni zapora.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Pristojna probacijska enota določi način izvrševanja izjem iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in način, po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja od stavbe, obveščajo pristojno probacijsko enoto o obiskih obsojenca, o izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah, povezanih z dovoljenim oddaljevanjem obsojenca od stavbe.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje pristojna probacijska enota.«.

Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:

(1) Če pri obsojencu nastanejo razlogi iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, se obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, kazen zapora ne prekine, potrebno zdravstveno oskrbo oziroma pomoč pa začasno zagotovi zavod v skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki ureja izvrševanje kazni Mednarodnega kazenskega sodišča.

(2) Obsojenca, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni dopustno predčasno ali pogojno odpustiti.

(3) O odločitvi, da se obsojencu, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, v skladu s tem zakonom odobri delo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona, odobri namestitev v zavodu za rehabilitacijo v skladu z 68. členom tega zakona, podeli zunajzavodsko ugodnost v skladu s prvim odstavkom 77. člena tega zakona, se ga premesti v skladu s prvim odstavkom 81. člena tega zakona, se mu omogoči izobraževanje zunaj zavoda v skladu z drugim odstavkom 102. člena tega zakona ali usposabljanje iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, se o tem obvesti Mednarodno kazensko sodišče.

(4) Mednarodno kazensko sodišče se obvesti tudi o drugih pomembnih dogodkih v zvezi z izvrševanjem kazni, zlasti pa o:

– namestitvi obsojenca v zdravstveni ustanovi zunaj zavoda v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona,

– odločitvi, da se obsojenec namesti v specializirani organizaciji v skladu s tretjim odstavkom 30. člena tega zakona,

– premestitvi obsojenca v skladu s prvim ali drugim odstavkom 79. člena tega zakona in

– premestitvi v drug zavod ali v drugi oddelek tega zavoda v skladu z 81. členom tega zakona.«.

Za prvim odstavkom 18. člena se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

»(2) Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, pozove na prestajanje nadomestnega zapora sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora.

(3) Sodišče iz prvega in drugega odstavka tega člena posreduje nalog za izvršitev kazni oziroma nalog za izvršitev nadomestnega zapora zavodu, v katerega je obsojenec napoten, hkrati s pozivom na prestajanje kazni oziroma nadomestnega zapora obsojencu. Nalogu za izvršitev kazni sodišče priloži kopijo odločbe, ki naj se izvrši, ter psihološko izvedeniško mnenje, psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo o obsojencu, če jih sodišče ima.

(4) Sodišče iz prvega odstavka opremi nalog za izvršitev kazni zapora tudi s kontaktnimi podatki oškodovanca iz 34.a člena tega zakona in podatki o zahtevi oškodovanca, da se ga obvesti o pobegu in izpustitvi pripornika, če je oškodovanec v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, takšno zahtevo podal in je bilo zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.«.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V prvem odstavku 19. člena se beseda »nalog« v različnih sklonih na obeh mestih nadomesti z besedo »poziv« v ustreznem sklonu.

V drugem odstavku se besedilo »od drugega do petega« nadomesti z besedilom »drugega, tretjega, petega in šestega«.

V drugem odstavku 20. člena se za besedo »zavod« doda besedilo »v treh dneh«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ko policija izvršuje odredbo sodišča o privedbi osebe v nadomestni zapor, se ji med privedbo lahko omogoči plačilo globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo in če oseba lahko izvede plačilo brez odlašanja. Potrdilo o opravljenem plačilu predoči policistu, ta pa o plačilu globe brez odlašanja obvesti sodišče, ki je odredilo nadomestni zapor, in zavod, ki je v odredbi določen za izvršitev nadomestnega zapora.«.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka tega člena«.

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V 21. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Zavod o nastopu kazni obsojenca v osmih dneh obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.«.

Dosedanji prvi odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Zavod o nastopu kazni obsojenca v 15 dneh obvesti center za socialno delo, ki je pristojen po predpisih s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni center).«.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedilo »zavod« doda besedilo »v 15 dneh po nastopu kazni«.

V prvem odstavku 24. člena se v sedmi točki besedilo »ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze«.

V tretjem odstavku 25. člena se za besedilom »zdravniška komisija izda mnenje« doda besedilo »na podlagi dokumentacije, ki ji jo posreduje sodišče,«.

V prvem odstavku 26. člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Višje sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil obsojenec napoten.«.

V četrtem odstavku se na obeh mestih za besedo »pristojno« doda beseda »višje«, na koncu prvega stavka pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Datum nastopa se določi tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni največ osem dni.«.

V prvem odstavku 29. člena se za besedilom »istovetnost,« doda besedilo »pridobiti njegov izpisek iz kazenske evidence,«.

Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zdravniškega pregleda ne opravi, če obsojenec nastopi kazen iz pripora v okviru istega zavoda.

(3) Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo stvari oziroma predmeti, ki jih med prestajanjem kazni ne sme imeti pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljene stvari).«.

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

V drugem odstavku 29.a člena se za besedo »nastop« doda besedilo »in predviden iztek«, besedilo »policijsko postajo« pa se nadomesti z besedilom »probacijsko enoto«.

V četrtem odstavku se za besedilom »34.,« doda besedilo »34.a,«.

Za prvim odstavkom 30. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. Pristojni center pošlje zavodu podatke v 30 dneh od prejema zaprosila.«.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjem odstavku« nadomesti z besedilom »prvem odstavku tega člena«.

Za 30.a členom se doda nov 30.b člen, ki se glasi:

(1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, obvešča oškodovanca o izhodih obsojenca iz zavoda, o njegovem odpustu oziroma pobegu, če oškodovanec to zahteva.

(2) Oškodovanec vloži zahtevo za obveščanje pri Generalnem uradu.

(3) Šteje se, da je oškodovanec vložil zahtevo za obveščanje iz prejšnjega odstavka, če je možnost obveščanja o izpustitvi in pobegu pripornika koristil v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in je bilo njegovi zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.

(4) Sodišče v roku osmih dni po prejemu obvestila, da je obsojenec nastopil kazen zapora, obvesti oškodovanca, ki ni vložil zahteve za obveščanje po prejšnjem odstavku, o možnosti obveščanja iz prvega odstavka tega člena.

(5) Zavod si prizadeva z oškodovancem doseči dogovor o obsegu obveščanja in pri tem upošteva naravo in težo kaznivega dejanja, osebno varnost oškodovanca zaradi možnega maščevanja obsojenca, ter navedbe obsojenca in oškodovanca o tveganju, da bi jima lahko zaradi obveščanja nastala škoda.

(6) O pobegu oziroma odpustu obsojenca zavod oškodovanca obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur od nastanka razloga za obvestilo.

(7) Na zahtevo oškodovanca se po tem členu obvešča tudi pristojni center.

(8) Za pobeg po tem členu se štejejo okoliščine, ko je za obsojenca izdana tiralica.

(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu mladoletnika ali osebe, zoper katero se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu obsojenca iz hišnega zapora.«.

Za novim 30.b členom se v naslovu besedilo »o obsojencih« črta.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev zavod obdeluje podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, o mladoletnikih, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in o osebah na prestajanju nadomestnega zapora.«.

V 32. členu se:

– besedilo »iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »o obsojencih«,

– za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona;« in

– dosedanji tretja in četrta alineja postaneta četrta in peta alineja.

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

Podatki o oškodovancu in o njegovem zakonitem zastopniku, kadar je oškodovanec mladoleten, iz 30.b člena obsegajo:

– ime in priimek, naslov, na katerega želi prejemati obvestila oziroma drugi kontaktni podatki in

– podatki o prošnji za obveščanje.«.

V 36. členu se v deseti alineji besedilo »registrirana istospolna partnerska skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb pa le tedaj, če osebe, o katerih se zbirajo podatki, v to pisno privolijo.

(2) Podatki o osebah iz prejšnjega odstavka se lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave.

(3) Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.«.

V drugem odstavku 40. člena se besedilo »davčne« nadomesti z besedilom »finančne«.

V četrtem odstavku 40. člena se besedilo »36.« nadomesti z besedilom »34.a«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

(1) Zaradi ugotavljanja zakonitega in strokovnega ravnanja zavoda v primeru smrti obsojenca v zavodu zavod obdeluje podatke o smrti obsojencev.

(2) Za namen obdelave podatkov iz prejšnjega odstavka zavod pridobi od pristojne upravne enote izpisek iz matičnega registra o smrti.

(3) Če je bila o smrti obsojenca iz prvega odstavka tega člena opravljena obdukcija, zavod od pristojnega organa pridobi tudi podatke o vzroku smrti.«.

Za 41. členom se dodajo novi 41.a, 41.b in 41.c člen, ki se glasijo:

Določbe od 32. do 41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zbirko podatkov o osebah na prestajanju nadomestnega zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora in o mladoletnikih, ki jim je bil izrečen ukrep oddaje v prevzgojni dom.

Zaradi zagotavljanja pravice obsojencev, oseb, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, mladoletnikov, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in oseb na prestajanju nadomestnega zapora do zdravstvenega varstva, obdeluje zdravstveno osebje zavoda zdravstvene podatke o obsojencih, katerih upravljalec je zdravstveni dom, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodu.

(1) Zaradi zagotavljanja varnosti, reda in discipline, ter uresničevanja drugih nalog v oddelku za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, zavod obdeluje podatke o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

(2) Zbirka podatkov o osebah iz prejšnjega odstavka obsega:

– podatke o identiteti, in sicer ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko in podatke o prebivališču, in

– podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, in sicer naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe, trajanje izrečenega ukrepa, datum nastopa ukrepa in njegov predvideni iztek.

(3) Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o osebah iz prvega odstavka tega člena od sodišča in zdravstvenega zavoda, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, lahko pa tudi neposredno od oseb iz prvega odstavka tega člena.«.

Za naslovom »2. Položaj obsojencev« se doda nov podnaslov in nov 41.č člen, ki se glasita:

(1) Obsojencem se zagotavlja varno in funkcionalno bivanje v zavodu.

(2) Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati stvari za osebno rabo, za vzdrževanje higiene, tiskovine, strokovno in drugo literaturo ter druge predmete, ki glede na velikost in količino omogočajo varno in funkcionalno bivanje v bivalnem prostoru in ne motijo soobsojencev.

(3) Obsojenec sme imeti pri sebi gotovino do zneska, določenega v hišnem redu zavoda.

(4) Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati tehnične naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno napajanje, če je to v skladu s hišnim redom zavoda.

(5) Direktor zavoda lahko obsojencu odvzame stvari iz prejšnjega odstavka, če je prenehal namen, zaradi katerega jih je ta smel imeti pri sebi in jih uporabljati, ali če ni več tehničnih možnosti za njihovo uporabo. Direktor zavoda lahko obsojencu stvari odvzame tudi začasno, za obdobje do treh mesecev, če ta z njihovo uporabo krši hišni red.

(6) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje določi dovoljene stvari.«.

V drugem odstavku 48. člena se besedilo »prvega odstavka« črta.

V drugem odstavku 55. člena se beseda »počitkom« nadomesti z besedo »dopustom«.

V prvem odstavku 56. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če obsojenec redno dela s časom krajšim od polnega, se mu določi sorazmerni del letnega dopusta tako, da se opravljene ure dela seštejejo in se mu za seštevek, ki je enak mesečni obveznosti ur za polni delovni čas, določita dva dneva letnega dopusta.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Obsojenec, ki se med prestajanjem kazni zapora v skladu z osebnim načrtom izobražuje, ima za vsak mesec uspešno opravljenega izobraževanja pravico do dveh dni letnega počitka. Obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega počitka v enem letu, pri čemer se upoštevajo učna uspešnost, prizadevnost in prisotnost pri pouku. Odločitev o odmeri in izrabi letnega počitka se zapiše v osebnem načrtu obsojenca. Za izrabo letnega počitka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izrabo letnega dopusta.«.

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

57.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloči, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če:

– neupravičeno odkloni delo,

– pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo,

– to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu,

– ne izpolnjuje pogojev zaradi zdravstvenih omejitev, ki se ugotovijo po razporeditvi na delo,

– ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov iz krivdnih razlogov,

– ponavlja kršitve navodil inštruktorja, ki pomenijo motnje v delovnem procesu ali

– preneha potreba po delu iz razlogov, ki niso na strani obsojenca.

(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.«.

V prvem odstavku 58. člena se za besedilom »dom,« doda besedilo »ter osebe na prestajanju nadomestnega zapora«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Družinski člani oseb iz prejšnjega odstavka ne morejo biti zavarovani po teh osebah, razen otroka, ki skupaj z obsojenko biva v zavodu in nima drugače urejenega zavarovanja.«.

V prvem odstavku 63. člena se besedilo »prepovedane droge« nadomesti z besedilom »nedovoljene psihoaktivne snovi«, besedilo »njihove prisotnosti« pa z besedilom »prisotnosti alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi v njihovem organizmu«.

V drugem odstavku se besedilo »psihotropnih substanc« nadomesti z besedilom »nedovoljenih psihoaktivnih snovi«.

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pregled pisemskih pošiljk je dopusten le, če obstaja sum vnašanja ali iznašanja nedovoljenih stvari.«.

V drugem odstavku se beseda »Nadzor« nadomesti z besedo »Pregled«.

V tretjem odstavku se beseda »nadzor« nadomesti z besedo »pregled«, besedilo »in določi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi« pa se črta.

V prvem odstavku 73. člena se peti stavek črta.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Obiski obsojenca so glede na varnostno oceno obsojenca nadzorovani ali nenadzorovani.

(2) Nadzorovani obiski so obiski, ki se izvajajo z nadzorom pravosodnih policistov s stalno prisotnostjo v prostoru, kjer poteka obisk, z uporabo videonadzornega sistema ali s kombinacijo obeh načinov. Način nadzora obiska se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu. Nadzorovani obiski trajajo do dve uri.

(3) Nadzorovani obiski se lahko opravljajo tudi za stekleno pregrado, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to treba za zagotovitev varnosti, ali je to potrebno za preprečevanje izmenjave nedovoljenih stvari med obsojencem in obiskovalcem. Uporaba steklene pregrade pri nadzorovanih obiskih se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu.

(4) Nenadzorovani obiski trajajo do tri ure. Če nenadzorovani obisk poteka zunaj zavoda, lahko traja do pet ur. Če ima zavod ločen namenski prostor, ki omogoča zasebnost in bivanje čez noč, lahko nenadzorovani obisk traja do 24 ur.

(5) Obisk se lahko prekine le, če obsojenec ali njegov obiskovalec kljub opozorilu pravosodnega policista motita druge, če je ogrožena varnost oseb ali če je moten red, varnost ali disciplina v zavodu.

(6) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za stekleno pregrado ali da se začasno ne izvajajo.«.

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Obsojencu se omogočijo telefonski klici oseb zunaj zavoda.

(2) Zavod s hišnim redom določi pogostnost in trajanje telefonskih klicev na način, da niso moteni red, varnost in disciplina v zavodu. Pri tem pogostnosti ni dopustno določiti v manjšem obsegu od dveh dni v tednu.

(3) Direktor zavoda lahko z odločbo, za obdobje enega meseca, obsojencu prepove telefonske klice, če bi z njimi lahko ogrozil varnost v zavodu ali varnost oseb ali premoženja zunaj zavoda. Prepoved telefonskih klicev se lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za prepoved. Prepoved telefonskih klicev se ne nanaša na klice odvetnikov, varuha človekovih pravic, policije ter v primeru obsojenca tujega državljana, na konzularne organe in uradne organizacije, ki po pravilih mednarodnega prava varujejo koristi obsojenca.

(4) Stroške telefonskih pogovorov nosi obsojenec.

(5) Obsojenci ne smejo uporabljati elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS in MMS …), razen če direktor zavoda na prošnjo obsojenca ugotovi, da njegova uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev na ta način ne ogroža varnosti v zavodu in zunaj njega. Dovoljenje za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za potrebe elektronske komunikacije se zapiše v osebni načrt obsojenca.

(6) Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij. Podatki, pridobljeni na podlagi tega odstavka, se hranijo eno leto.

(7) Ukrep iz prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).«.

Prvi in drugi odstavek 76. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Obsojenec v zaprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na mesec ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.

(2) Obsojenec v polodprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na teden ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.«.

Peti in šesti odstavek se črtata.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »paketov« nadomesti z besedo »pošiljk«.

Prvi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca ali predlog strokovne skupine obsojencu podeli naslednje ugodnosti:

– podaljšan obisk;

– obisk zunaj zavoda;

– izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;

– prost izhod iz zavoda;

– delno ali popolno izrabo letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda;

– do sedem dni neplačanega letnega dopusta ali letnega počitka;

– dodatne ugodnosti znotraj zavoda.«.

V drugem odstavku se drugi stavek črta, v tretjem stavku pa se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedilom »generalni direktor«.

V četrtem odstavku se za besedo »Če« doda besedilo »se v času od podelitve ugodnosti do njene izrabe ugotovijo razlogi, zaradi katerih ugodnost ne bi bila podeljena, ali«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) V dovolilnici za izhod iz zavoda se določijo kraji, kjer se sme zadrževati obsojenec med koriščenjem zunajzavodskih ugodnosti.«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

Dosedanja šesti in sedmi odstavek se črtata.

V prvem odstavku 79. člena se besedilo »iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji« nadomesti z besedilom »v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda«.

Tretji odstavek se črta.

V drugem odstavku 80. člena se drugi in tretji stavek črtata.

Četrti odstavek se črta.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V tretjem odstavku 81. člena se za besedo »zavoda« doda besedilo »po uradni dolžnosti«.

Peti odstavek se črta.

V prvem odstavku 82. člena se v napovednem stavku za besedilom »obsojenca,« doda besedilo »ali z njegovo privolitvijo na prošnjo«.

V drugem odstavku se za točko »1.« doda vejica in besedilo »5., 6. in 7.«.

V tretjem odstavku se za besedo »pripor« doda besedilo »ali mu je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu«.

V četrtem odstavku se prvi stavek nadomesti z novim stavkom, ki se glasi: »Odločba o prekinitvi se izda za čas trajanja razloga iz prvega odstavka tega člena.«.

V petem odstavku se na koncu stavka dodata nova stavka, ki se glasita: »Direktor zavoda v treh delovnih dneh od ugotovitve, da so prenehali razlogi za prekinitev, izda odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni. Obsojenec se lahko med prekinitvijo kadarkoli vrne na prestajanje kazni.«.

Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(6) Zoper odločbo iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Generalni direktor odloči o pritožbi v treh delovnih dneh. Pred izdajo odločbe iz razlogov po 1. točki prvega odstavka tega člena lahko direktor zavoda v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje zdravstvene komisije iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona, ki mnenje na podlagi posredovane dokumentacije izda najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve direktorja zavoda.

(7) Če je bila prošnja obsojenca za prekinitev zavrnjena, direktor zavoda o ponovni prošnji za prekinitev iz istega razloga in ob nespremenjenem dejanskem stanju vsebinsko odloča po preteku šestih mesecev od dneva dokončnosti odločbe.«.

Osmi odstavek se črta.

Dosedanji deveti odstavek postane osmi odstavek.

V prvem odstavku 85. člena se na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Zavod generalnemu direktorju posreduje poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v roku osmih dni od prejema zaprosila.«.

V drugem odstavku se na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem seznani generalni urad.«.

Prvi odstavek 87. člena se spremeni, tako da se glasi:

»(1) Obsojenca se za storjene disciplinske prestopke disciplinsko kaznuje.«.

V drugem odstavku se v 5. točki besedilo »substanc« nadomesti z besedilom »psihoaktivnih snovi«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Kadar je glede na okoliščine mogoče, se namesto podaje predloga za uvedbo disciplinskega postopka uporabijo druge strokovne metode dela, ki vsebujejo tehnike nekonfliktnega in pomirjujočega postopanja.«.

V prvem odstavku 89. člena se zaporedna številčna oznaka odstavka črta.

Drugi in tretji odstavek se črtata.

Prvi odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Predmeti ali denar, ki so nastali, bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni v zvezi z disciplinskim prestopkom, se lahko obsojencu odvzamejo in se z njimi ravna, kot se ravna z nedovoljenimi stvarmi.«.

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če obstaja verjetnost, da obsojenec v telesu skriva ali prenaša nedovoljene psihoaktivne snovi ali druge nedovoljene stvari, direktor zavoda odloči, da se obsojenec namesti v samsko sobo s posebno opremo. Takšna namestitev traja največ sedem dni.

(2) Obsojenca, ki biva v samski sobi iz prejšnjega odstavka, mora dnevno obiskati zdravnik ali zdravstveni delavec zavoda.

(3) Direktor zavoda odloči, da se izvrševanje odločbe o namestiti po prvem odstavku tega člena ustavi, kadar po pridobljenem mnenju zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oceni, da obsojenec zdravstveno ni zmožen prestajati kazni v takšni namestitvi.

(4) Pogoje za odreditev in izvrševanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi minister, pristojen za pravosodje.«.

98.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Direktor zavoda določi oddelek ali prostor v zavodu, v katerem se izvaja poseben strožji režim (v nadaljnjem besedilu: poseben strožji režim).

(2) Direktor zavoda namesti v poseben strožji režim tiste obsojence, ki:

– so izrazito begosumni,

– s svojim vedenjem huje motijo druge obsojence ali delavce zavoda,

– so nevarni, ker ogrožajo življenje ali zdravje drugih, ali

– so ogroženi, ker jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci.

(3) Direktor zavoda izda odločbo o namestitvi obsojenca v poseben strožji režim za čas, ko obstajajo razlogi za takšno namestitev.

(4) O namestitvi v poseben strožji režim, ki je bila določena iz razloga iz prve ali druge alineje drugega odstavka tega člena, se izda odločba za obdobje enega meseca. Trajanje take namestitve se lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za takšno namestitev.

(5) O namestitvi v poseben strožji režim, ki je bila določena iz razloga iz tretje alineje drugega odstavka tega člena, se izda odločba za obdobje treh mesecev. Trajanje take namestitve se lahko podaljšuje še za po tri mesece, dokler obstajajo razlogi za takšno namestitev.

(6) O namestitvi v poseben strožji režim iz razloga iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, se izda odločba za obdobje enega meseca, če varnosti obsojenca ni mogoče zagotoviti z drugimi ukrepi. Zavod si prizadeva, da razlogi za takšno namestitev čimprej prenehajo in da se varnost obsojenca zagotovi z drugimi ukrepi. Če to ni mogoče, se trajanje take namestitve lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za takšno namestitev.

(7) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi drugega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve.

(8) Obsojenca nameščenega po drugem odstavku tega člena se pogosteje nadzoruje pri njegovem bivanju in gibanju znotraj zavoda.

(9) Namestitev v poseben strožji režim se izvršuje na način ločenega bivanja in omejevanja stikov z drugimi obsojenci, če je glede na razlog za določitev strožjega režima to nujno potrebno.

(10) Zavod si prizadeva, da se obsojencem, ki so nameščeni v posebnem strožjem režimu, zagotavljajo aktivnosti v bivalnem prostoru (delo, izobraževanje, duhovna oskrba, prostočasne dejavnosti in podobno).

(11) Z obsojencem, ki je nameščen v poseben strožji režim, razgovore opravljajo strokovni delavci zavoda in zdravstveni delavci, kadar ta za razgovor zaprosi, najmanj pa enkrat tedensko. Če zdravnik ali drug zdravstveni delavec ugotovi, da obsojenec ni sposoben prestajati kazni v takšni namestitvi, o tem nemudoma obvesti direktorja zavoda.

(12) Obsojenca, ki je nameščen v poseben strožji režim, spremlja strokovna skupina, ki enkrat na teden poda direktorju zavoda mnenje o tem, ali še obstajajo razlogi za takšno namestitev.

(13) Direktor zavoda odloči, da se izvrševanje odločbe o namestitvi po drugem odstavku tega člena ustavi, kadar ugotovi, da razlogi za namestitev v poseben strožji režim niso več podani, ali če po pridobljenem mnenju zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oceni, da obsojenec ni sposoben prestajati kazni v posebnem strožjem režimu.

(14) Direktor zavoda o namestitvah v poseben strožji režim mesečno poroča generalnemu direktorju.«.

Za drugim odstavkom 99. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Obsojencu se za urejanje zadev, ki so potrebne za uresničevanje aktivnosti in dejavnosti, opredeljenih v njegovem osebnem načrtu ali zaradi nepredvidljivih dogodkov, omogoči namenski izhod iz zavoda, če za to ni varnostnih zadržkov in če obsojenec teh zadev ne more urediti drugače. Direktor zavoda obsojencu dovoli namenski izhod na njegovo prošnjo in po pridobitvi mnenja strokovne skupine. Namenski izhod traja toliko časa, kolikor je potrebno, da obsojenec odide iz zavoda, uredi zadeve in se vrne v zavod, praviloma pa ne več kot 12 ur. Obsojenec opravi namenski izhod v spremstvu pravosodnih policistov, če je glede na obsojenčevo varnostno oceno takšno spremstvo potrebno. Obsojenca lahko na namenskem izhodu spremlja strokovni delavec zavoda, če obsojenec pri urejanju zadev potrebuje pomoč in vodenje.«.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Generalni urad lahko s prostovoljskimi organizacijami ali organizacijami s prostovoljskim programom sklene dogovor o izvajanju prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. V dogovoru se določi zlasti:

– način izbora prostovoljca,

– način izvajanja prostovoljskega dela,

– način evidentiranja, poročanja prostovoljca o opravljenem delu,

– sodelovanje uprave in organizacije pri izbiri,

– usposabljanje in zagotavljanje strokovne podpore prostovoljcu ter,

– način povračila stroškov izvajanja prostovoljstva.

(2) Zavod obsojencu priporoči prostovoljca, če iz mnenja strokovne skupine, izhaja, da bi to lahko prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja obsojenca med prestajanjem kazni, ali če bi to lahko prispevalo k obsojenčevemu socialnemu vključevanju po prestani kazni.«.

V četrtem odstavku 105. člena se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.

Šesti odstavek se črta.

106. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog direktorja zavoda. Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu.

(2) Prošnja in predlog iz prejšnjega odstavka morata biti obrazložena. Obrazložitev obsega navedbo razlogov, na podlagi katerih lahko komisija utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, zlasti pa se opišejo odnos obsojenca do kaznivega dejanja in morebitnega oškodovanca, vedenje med prestajanjem kazni in uspeh pri morebitnem zdravljenju odvisnosti, ter pogoji za vključitev v življenje na prostosti.

(3) Komisija zaseda na rednih in dopisnih sejah.

(4) Komisija zaseda na rednih sejah najmanj trikrat na leto. Predsednik komisije obvesti zavode o datumu seje najmanj 45 dni pred predvidenim datumom zasedanja. Zavod obvesti o datumu seje obsojence nemudoma po prejemu obvestila. Zavod pripravi poročilo, v katerem opredeli razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo obsojencu ter mu da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da mu je bilo poročilo vročeno. Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom in povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije.

(5) Na dopisnih sejah odloča komisija kadar:

– odloča o zadevah, ko je zaradi novonastalih okoliščin in dejstev treba spremeniti prvotno odločitev,

– se prošnja ali predlog zavoda glede rešitve pogojnega odpusta, s katerim bi bil obsojenec pogojno odpuščen, nanaša na datum, ki bi nastopil med dvema rednima zasedanjema,

– ponovno odloča o prošnji obsojenca ali predlogu zavoda zaradi odprave odločbe v upravnem sporu,

– če se na redni seji odločitev odloži zaradi pridobitve novih podatkov ali

– če odloča o primerih iz 107.a člena tega zakona.

(6) Zaradi odločanja o pogojnem odpustu lahko zavod ali komisija brez soglasja obsojenca:

– pridobi podatke iz petega odstavka 250.a člena tega zakona;

– od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče kazenski ali pravdni postopek;

– od sodišč pridobi podatek o plačilu obveznosti po sodbi, po kateri prestaja kazen.

(7) Poleg razlogov iz katerih organ zavrže vlogo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, komisija zavrže prošnjo iz prvega odstavka tega člena tudi iz naslednjih razlogov:

– če obsojenec vloge ni vložil pri pristojnem organu;

– če je prošnja ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika vložena brez pisne privolitve obsojenca ali

– če ni obrazložena.

(8) Če komisija odloči o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, hkrati s pošiljanjem odločbe osebam iz prvega odstavka tega člena, posreduje izvod odločbe tudi centralni probacijski enoti, ta pa nemudoma določi svetovalca pristojne probacijske enote, ki bo opravljal varstveno nadzorstvo v skladu z zakonom, ki ureja probacijo.

(9) Če zavod v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta obsojenca ugotovi, da so pri obsojencu nastala dejstva in okoliščine, zaradi katerih ocenjuje, da obsojenec ne bi bil pogojno odpuščen, o tem obvesti predsednika komisije, ki zadrži izvršitev odločbe do ponovnega odločanja komisije v skladu s prvo alinejo petega odstavka tega člena.«.

106.a člen se črta.

Za prvim odstavkom 107. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Komisija izda odločbo najpozneje v dveh mesecih od zaključka postopka.«.

Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Za 107. členom se doda nov 107.a člen, ki se glasi:

(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu iz hišnega zapora na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog pristojne probacijske enote. Prošnja za pogojni odpust obsojenca v hišnem zaporu se vloži pri pristojni probacijski enoti.

(2) Določbe 105. člena tega zakona, 106. člena tega zakona, razen določb prvega in četrtega odstavka, ter 107. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pogojni odpust iz hišnega zapora.

(3) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu iz prvega odstavka tega člena lahko komisija brez soglasja obsojenca od pristojne probacijske enote pridobi podatke o izvrševanju in morebitnih kršitvah pravil glede izvrševanja hišnega zapora.«.

Za novim 107.a členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: »Predčasni odpust«.

Drugi odstavek 108. člena se črta.

Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Zoper odločbo direktorja iz tega člena in odločbo o predčasnem odpustu obsojenca iz hišnega zapora po zakonu, ki ureja probacijo, ni dovoljena pritožba.«.

V prvem odstavku 109. člena se na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Oseba, ki prestaja nadomestni zapor, se v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odpusti na dan, ko se izteče število dni izrečenega nadomestnega zapora, na dan, ki ga sodišče določi s sklepom o ustavitvi izvrševanja nadomestnega zapora oziroma na dan, ki ga sodišče določi s sklepom o znižanju števila dni nadomestnega zapora.«.

V drugem odstavku 109.a člena se besedilo »policijsko postajo« nadomesti z besedilom »probacijsko enoto«.

127. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Policija tujca, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda.

(2) Zavod najmanj 60 dni pred predvidenim odpustom obsojenca, ki mu je bil izrečen izgon tujca iz države, in bo na dan predvidenega odpusta minilo več kot dve leti od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izrečen ta ukrep, o predvidenem odpustu obvesti sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, da po uradni dolžnosti presodi, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.

(3) Zavod na zahtevo sodišča posreduje podatke o vedenju obsojenca v zavodu v roku petih dni od prejema zahteve.

(4) Sodišče v 15 dneh od prejema obvestila o predvidenem odpustu obsojenca opravi presojo in s sklepom odloči, ali naj se izgon tujca iz države izvrši. Zoper sklep sodišča je v treh dneh od vročitve sklepa dovoljena pritožba na višje sodišče, ki odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Sodišče posreduje izvod sklepa zavodu.

(5) Zavod najmanj osem dni pred predvidenim odpustom obsojenca, za katerega je treba izvršiti izgon tujca iz države, o tem obvesti policijo, ki izgon izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce.«.

V prvem odstavku 130. člena se besedilo »pristojni center s smiselno uporabo določb 13. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »pristojna probacijska enota v skladu z zakonom, ki ureja probacijo«.

Drugi odstavek se črta.

Za 139. členom se doda nov oddelek in 139.a člen, ki se glasita:

Za izvršitev sankcije izgona tujca iz države, izrečene v postopku za prekršek, se smiselno uporabljata prvi in peti odstavek 127. člena tega zakona.«.

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

Varstveno nadzorstvo, izrečeno s pogojno obsodbo, se izvršuje po določbah zakona, ki ureja probacijo.«.

144., 145. in 146. člen se črtajo.

165. člen se črta.

V prvem odstavku 169. člena se besedilo »center, pristojen po kraju bivanja; če mladoletni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) nima stalnega prebivališča, pa tisti center, kjer je sedež sodišča, ki je izreklo ukrep« nadomesti z besedilom »pristojni center«.

V tretjem odstavku se beseda »mladoletnik« nadomesti z besedilom »mladoletni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik)«.

V tretjem odstavku 174. člena se besedilo »členov od 109. do 111.« nadomesti z besedilom »109., 110. in 111. člena«.

Za 176. členom se doda nov 176.a člen, ki se glasi:

(1) Izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, ki je izrečeno kot navodilo mladoletniku v kazenskem postopku, pripravi, vodi in nadzoruje pristojni center.

(2) Kot delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti se šteje vsakršna oblika opravljanja dela mladoletnika v javnem interesu, ki ni namenjena pridobivanju dobička. Izvajalska organizacija, v kateri mladoletnik opravlja delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička.

(3) Samoupravne lokalne skupnosti morajo zagotavljati delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti za mladoletnike v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalske organizacije za njegovo izvrševanje. Pristojni center mladoletniku delo in izvajalsko organizacijo izbere s seznama del in izvajalskih organizacij, ki ga za izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, vodi Uprava za probacijo. Uprava za probacijo posreduje seznam iz tega odstavka v treh dneh od prejema zahteve za posredovanje seznama pristojnega centra.

(4) Mladoletnik, pristojni center in izvajalska organizacija sklenejo dogovor o opravljanju dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Pristojni center obvesti sodišče, če mladoletnik ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora. Če mladoletnik izpolnjuje naloge, določene z dogovorom, se v času od sklenitve dogovora do poteka roka za opravo obveznosti vzgojni ukrep ne nadomesti z drugim ukrepom.

(5) Stroški zdravstvenega pregleda, usposabljanja za varno opravljanje dela in stroški zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali primer smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni se krijejo iz proračuna. Iz proračuna se krijejo tudi stroški prevoza, malice in drugi stroški, povezani z izvršitvijo dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti.

(6) Izvrševanja dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti za mladoletnike po tem členu podrobneje določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve.

(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, ki je mladoletniku odrejeno s sklepom v postopku o prekršku.«.

197. člen se spremeni tako, da se glasi:

Določbe 29. člena, od 31. do 41. člena, 54. člena, od 57. do 63. člena, od 66. do 68. člena, od 70. do 77. člena, 78.a člena, 81. člena, od 83. do 87. člena, od 90. do 96. člena, 99., 109. in od 114. do 117. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za mladoletnike.«.

V tretjem odstavku 202. člena se v 1. točki za besedilom »mladoletniškega zapora,« doda besedilo »zapora, odrejenega v postopku o prekršku,«.

V prvem odstavku 206. člena se beseda »zavarovanja« nadomesti z besedo »varovanja«.

V drugem odstavku se beseda »zavarovanja« nadomesti z besedo »varovanja«.

Tretji odstavek se črta.

Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

207. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V zavodih morajo biti obsojenci med seboj ločeni po spolu in mladoletni od polnoletnih.

(2) Poleg upoštevanja ločevanja med osebami iz prejšnjega odstavka si zavod prizadeva zagotoviti ločevanje oseb, ki prestajajo nadomestni zapor, od preostalih varovanih oseb.

(3) Zavod si v skladu s prostorskimi možnostmi prizadeva zagotoviti tudi ločevanje oseb glede na njihovo zdravstveno stanje in nekadilcev od kadilcev.

(4) Način pošiljanja in razporejanja obsojencev v zavode določi minister, pristojen za pravosodje.«.

V četrtem odstavku 209. člena se besedilo »njegovem jeziku« nadomesti z besedilom »jeziku, ki ga obsojenec razume,«.

Za 212. členom se naslov 2. oddelka »Delavci zavodov« spremeni tako, da se glasi: »Delavci uprave«.

V drugem odstavku 214. člena se za besedilom »generalni direktor« besedilo »in njegov namestnik« črta.

Za 214. členom se doda nov 214.a člen, ki se glasi:

(1) Delavca uprave, ki opravlja naloge, ki so povezane z večjo nevarnostjo pri zagotavljanju varnosti v zavodu, varovanju življenja in zdravja ljudi ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, uprava dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji določijo delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.«.

Za 218. členom se podnaslov »Pooblaščene uradne osebe« črta.

221. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pooblaščeni uradni osebi pripada dodatek za stalnost za vsako začeto leto delovne dobe nad pet let v upravi.

(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se všteje tudi delovna doba, ko je bila pooblaščena uradna oseba upravičena do dodatka na stalnost pri drugem organu.«.

226. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pooblaščenim uradnim osebam pripadata poleg pravic iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja dopust za delavce v državnih organih, dodatno še dva dneva letnega dopusta zaradi zahtevnosti dela.«.

Prvi odstavek 227. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pravosodni policisti opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog.«.

V tretjem odstavku se besedilo »pooblaščenih uradnih oseb« nadomesti z besedilom »pravosodnih policistov«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Delovna mesta, na katerih poteka delo v neenakomerno razporejenem delovnem času in delo v izmenah, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest.«.

V sedmem odstavku se prvi stavek črta.

V osmem odstavku se besedilo »pooblaščenim uradnim osebam« nadomesti z besedilom »pravosodnim policistom«.

227.a člen se črta.

V 227.b členu se besedilo »pooblaščena uradna oseba« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »pravosodni policist« v ustreznem sklonu.

Za 227.b členom se dodajo novi 227.c do 227.f člen, ki se glasijo:

(1) Delovni čas pravosodnih policistov, ki se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določita začetek in konec dnevne delovne obveze.

(2) Pravosodni policist se z razporedom dela seznani najmanj tri dni pred nastopom dela.

(3) Razpored dela se lahko izjemoma spremeni v najmanj 48 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu kot ga opredeljuje kolektivna pogodba za javni sektor. Če se razpored dela spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(1) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, s pisnim soglasjem pravosodnega policista pa se lahko upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Pisno soglasje pravosodnega policista velja do njegovega pisnega preklica, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.

(2) Posamezno referenčno obdobje se začne 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu. Če pravosodni policist da pisno soglasje iz prejšnjega odstavka, se referenčno obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa 30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.

(3) Za osebo, ki se na delovno mesto pravosodnega policista zaposli sredi referenčnega obdobja, se prvo referenčno obdobje dela v neenakomerno razporejenem delovnem času skrajša in konča na datum zaključka referenčnega obdobja iz prejšnjega odstavka.

(4) Če je bilo pravosodnemu policistu, ki ima neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pravosodni policist in predpostavljeni lahko v desetih dneh po poteku referenčnega obdobja pisno dogovorita, da pravosodni policist v dveh mesecih po poteku referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se za presežek ur izplača dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

(6) Pravosodni policist, ki ima neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas, lahko iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje izjemoma prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno omejitev lahko pravosodni policist predpostavljenemu pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Pravosodnemu policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.

(7) V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna (od ponedeljka do nedelje) ne sme preseči 56 ur.

(1) Za delo v izmeni se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za delo v izmeni se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 oziroma med 7.00 in 15.00 uro.

(2) Kadar pravosodni policist dela v času od 15.00 ure do 7.00 ure naslednjega dne ali kadar dela ob vikendih, praznikih ali dela prostih dnevih, v času koriščenja odmora med delovnim časom ne sme zapustiti varovanega območja zavoda.

(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti pravosodni policist, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo, doma, kar pomeni, da je pravosodni policist za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo, dosegljiv po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih. Pravosodni policist se seznani z odrejeno pripravljenostjo za delo najmanj tri dni vnaprej po razporedu dela.

(2) Pravosodni policist, ki je v času pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.

(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(4) Če pravosodni policist med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas. Delo, opravljeno med odrejeno pripravljenostjo za delo na dan, ko je pravosodni policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, se šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(5) Pripravljenost za delo pisno odredi generalni direktor, direktor zavoda ali osebe, ki jih pooblastita.

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče drugače opraviti nalog, predpostavljeni, po predhodni odobritvi direktorja zavoda, pravosodnemu policistu po poteku delovnega časa odredi, da opravi ali dokonča že začeto nalogo, ki je nujna. Takšna odreditev se šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(2) Odreditev dela po prejšnjem odstavku je dopustna do dokončanja nujne naloge s tem, da je treba pravosodnemu policistu takoj po prenehanju razlogov za odreditev takšnega dela zagotoviti ustrezen počitek. Soglasje pravosodnega policista zaradi nujne narave odrejenega dela ni potrebno.

(3) Delo preko polnega delovnega časa po prvem odstavku tega člena mora predpostavljeni odrediti v pisni obliki praviloma pred potekom delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči naknadno, najpozneje v osmih dneh po opravljenem delu preko polnega delovnega časa.

(4) Skupno delo pravosodnega policista, opravljeno preko polnega delovnega časa ne sme presegati letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja.«.

231. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Delovno razmerje pravosodnega policista in kandidata za pravosodnega policista v upravi lahko sklene oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, ki ureja javne uslužbence, izpolnjuje še naslednje pogoje:

– je državljan Republike Slovenije;

– ima končano najmanj srednjo splošno oziroma srednjo strokovno izobrazbo;

– ima ustrezne psihofizične sposobnosti in ne uživa prepovedanih drog;

– je bil varnostno preverjen in zanj ne obstajajo varnostni zadržki.

(2) Psihofizične sposobnosti se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(3) Uprava zbira podatke iz prvega odstavka tega člena neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, z njeno pisno privolitvijo pa tudi od drugih oseb, organov in organizacij.

(4) Z osebo, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, se delovno razmerje ne sklene. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja.

(5) Če se varnostni zadržek ugotovi po sklenitvi delovnega razmerja, se pogodba o zaposlitvi razveljavi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.

(6) Sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog pravosodnega policista se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.

(7) Delovno razmerje s kandidatom za pravosodnega policista se sklene na podlagi javne objave, s katero generalni direktor uprave objavi prosto delovno mesto kandidata za pravosodnega policista v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.

(8) S kandidatom za pravosodnega policista se sklene pogodba o zaposlitvi za čas usposabljanja za opravljanje nalog pravosodnega policista.

(9) Kandidat za pravosodnega policista v času usposabljanja iz prejšnjega odstavka opravlja pripravništvo in se usposablja za samostojno delo pravosodnega policista.

(10) Po uspešno zaključenem usposabljanju uprava s kandidatom za pravosodnega policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas.«.

Za 231. členom se dodata nova 231.a in 231.b člen, ki se glasita:

(1) Oseba, ki sklene delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista, mora biti zanesljiva in verodostojna.

(2) Šteje se, da oseba ni zanesljiva in verodostojna, če so podani varnostni zadržki.

(3) Varnostni zadržki so:

1. lažne navedbe v vprašalniku za varnostno preverjanje;

2. pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;

3. pravnomočna odločba o storjenem prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekršku v zvezi s proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami ali prekršku v zvezi z orožjem;

4. odvisnost od alkohola, prepovedanih psihoaktivnih snovi ter drugih oblik odvisnosti, če ta pomeni tveganje za uspešno opravljanje dela;

5. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog pravosodne varnostne policije;

6. odvzeta poslovna sposobnost;

7. ugovor vesti, če se nanaša na opravljanje del in nalog pravosodne varnostne policije.

(4) Če obstaja sum o obstoju varnostnega zadržka iz 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka, se osebo napoti na zdravniški pregled k izvajalcu zdravstvenih storitev. Če se oseba pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži, se šteje, da varnostni zadržek obstaja.

(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so:

1. osebno ime, vključno s prejšnjimi,

2. davčna številka,

3. datum in kraj rojstva,

4. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,

5. naslov prebivališča (stalnega in začasnega),

6. zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,

7. poklic in delo, ki ga opravlja ali ga je opravljal,

8. znanje o ravnanju z orožjem,

9. sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,

10. pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter sodbe in odločbe o prekrških,

11. kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,

12. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druge odvisnosti,

13. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog pravosodne varnostne policije,

14. disciplinske sankcije v zvezi z delom,

15. prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu ter

16. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.

(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o varnostnem zadržku.

(3) Samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni organi, od katerih uprava med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega odstavka tega člena, morajo podatke brezplačno posredovati upravi najpozneje v 15 dneh od prejetja zahteve.

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo obdelovati podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani upravi. Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju oziroma dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.«.

232. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kandidat za pravosodnega policista mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(2) Po opravljenem izpitu iz prejšnjega odstavka in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mora pravosodni policist pred generalnim direktorjem dati prisego, ki se glasi:

(3) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe drugega državnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine določi minister, pristojen za pravosodje.

(4) Po sklenitvi delovnega razmerja za opravljanje nalog pravosodnega policista mora pravosodni policist v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo usposabljanje.

(5) Kandidat za pravosodnega policista, ki po svoji volji ali krivdi ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali pravosodni policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora upravi povrniti stroške izobraževanja.«.

233. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravosodni policisti morajo biti strokovno in psihofizično usposobljeni za opravljanje svojih nalog.

(2) Generalni urad skrbi za načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter zagotavlja pogoje za usposabljanje pravosodnih policistov.

(3) Usposabljanje poteka po programih, ki jih določi generalni direktor. Programi vključujejo seznanjanje s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij, usposabljanje za izvrševanje pooblastil pravosodnih policistov s praktičnim postopkom, tehnike obvladovanja oseb ter vaje v streljanju.«.

Za 233. členom se doda nov 233.a člen, ki se glasi:

(1) Pravosodni policist, ki posameznih usposabljanj po programih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ni opravil uspešno, mora opraviti preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor.

(2) Vsebino in potek preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo določi generalni direktor.

(3) Pravosodni policist sme ponavljati preizkus iz prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.

(4) Udeležba na preizkusu spada v redno delovno obveznost pravosodnega policista.

(5) Če pravosodni policist preizkusa ne opravi uspešno, se ga razporedi na drugo delovno mesto v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za razporeditev javnih uslužbencev.«.

Za 234. členom se doda nov 234.a člen, ki se glasi:

(1) Če je zoper pravosodnega policista uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in za katerega je zagrožena kazen zapora daljša od šestih mesecev, lahko generalni direktor odloči, da se pravosodni policist začasno odstrani z dela (suspenz).

(2) Če je bil pravosodni policist obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, sodišče pošlje pravnomočno sodbo generalnemu direktorju.

(3) Pravosodnemu policistu preneha delovno razmerje z dnem, ko generalni direktor na podlagi pravnomočne sodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.«.

Za novim 234.a členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: »1. Naloge pravosodnih policistov«.

235. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino tako, da:

1. varujejo zavod in obsojence;

2. spremljajo obsojence zunaj zavoda; in

3. izvršujejo druge naloge, ki jih določa ta zakon.

(2) Določbe tega zakona, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov v zavodu, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.

(3) Določbe tega zakona, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo pri delu z drugimi varovanimi osebami.

(4) Določbe tega zakona, ki urejajo uporabo prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.«.

Za 235. členom se doda nov 235.a člen, ki se glasi:

(1) Za varovanje varovanih objektov in varovanih območij ter preprečevanje pobegov obsojencev se namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.

(2) Način uporabe in nadzor nad uporabo videonadzornega sistema, odrejanjem snemanja, ravnanjem s posnetki podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pravosodni policisti lahko v varovanem območju izvajajo motenje elektronskih komunikacij in GPS-signala ter brez opozorila onesposobijo brezpilotne letalne naprave, ki bi se zadrževale v varovanem območju zavoda.«.

Za novim 235.a členom se doda nov podnaslov in novi 235.b do 235.g člen, ki se glasijo:

(1) Pooblastila pravosodnih policistov so z zakonom določeni ukrepi, ki jih pravosodni policist pod pogoji, ki jih določa zakon, uporablja za izvrševanje svojih nalog.

(2) Pooblastila pravosodnega policista so:

1. izdajanje ukazov,

2. ugotavljanje istovetnosti obsojenca in odvzem prstnih odtisov,

3. ugotavljanje identitete,

4. opravljanje preizkusov alkoholiziranosti in sodelovanje pri preizkusu prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi,

5. zbiranje operativnih informacij o obsojencu,

6. odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor,

7. pregled osebnih stvari, vozil in prtljage,

8. pregled pošiljk,

9. pregled prostorov,

10. varnostni pregled osebe,

11. osebni pregled osebe,

12. odvzem nedovoljenih stvari,

13. zasledovanje pobeglega obsojenca,

14. odvzem prostosti in

15. uporaba prisilnih sredstev.

(1) Za izvršitev naloge pravosodni policist uporabi tisto pooblastilo, ki osebo, zoper katero je pooblastilo uporabljeno, najmanj prizadene.

(2) Pravosodni policist uporablja pooblastilo samo tako dolgo, da je namen dosežen, ali dokler se izkaže, da namena ni mogoče doseči.

(3) Uporaba pooblastila ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastila.

(4) Posamezno pooblastilo nikoli ne sme biti uporabljeno kot kazen.

Z ukazom pravosodni policist odredi, da obsojenec nekaj opravi, stori ali opusti, se odstrani z določenega mesta ali odide na določen kraj ali prostor.

(1) Ugotavljanje istovetnosti je postopek, v katerem pravosodni policist ugotovi identiteto obsojenca ob prihodu v zavod zaradi prestajanja kazni zapora in ob izhodu iz zavoda.

(2) Istovetnost iz prejšnjega odstavka se najprej ugotovi s primerjanjem osebnih podatkov obsojenca na osebni izkaznici ali drugi javni listini, ki vsebuje osebne podatke o obsojencu, s podatki, navedenimi na nalogu za izvršitev kazni, odločbi o premestitvi ali na drugi listini, ki je podlaga za sprejem obsojenca v zavod.

(3) Če istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega odstavka, se jo lahko ugotavlja s preverjanjem podatkov s pomočjo drugih oseb, drugih listin, podatkov iz evidenc po tem zakonu ali s primerjavo fotografij.

(4) V primeru suma, da prestajanja kazni zapora ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen po nalogu za izvršitev kazni, ali v primeru, da istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavod o tem nemudoma obvesti policijo, ki izvede nadaljnji postopek v skladu s predpisi, ki urejajo postopke policijske identifikacije.

(5) Pravosodni policist v primeru suma o istovetnosti obsojenca iz prejšnjega odstavka in v postopkih izvrševanja čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja, po odredbi direktorja zavoda ali osebe, ki jo on pooblasti, obsojencu odvzame prstne odtise obeh rok.

(1) Identifikacija je postopek, v katerem pravosodni policist ugotovi identiteto druge osebe, ki:

– pride v zavod z namenom vstopa;

– se nahaja na varovanem območju zavoda;

– ovira pravosodnega policista pri izvrševanju njegovih nalog.

(2) Identifikacija se opravi z ugotovitvijo imena in priimka ter osebne fotografije na izročeni javni listini.

(3) Zavod za namene varovanja življenja in zdravja oseb in reda v zavodu oziroma na varovanem območju zavoda v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vodi evidenco o vstopih in izstopih.

(1) Preizkus alkoholiziranosti opravi pravosodni policist s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku.

(2) Pravosodni policist sodeluje pri opravljanju preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi na način, da nadzoruje in zagotavlja varnost v postopku oddaje telesnih tekočin za preizkus. Nadzor in zagotavljanje varnosti iz tega odstavka opravlja oseba istega spola kot oseba, ki oddaja telesno tekočino.

(3) Preizkus alkoholiziranosti oziroma oddaja telesnih tekočin se ne opravi, če obsojenec to odkloni ali če prizna, da je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov.«.

(1) Zbiranje operativnih informacij o obsojencu vključuje zbiranje, vrednotenje in analiziranje podatkov, ki se nanašajo na disciplinske prestopke obsojencev oziroma na njihovo preprečevanje in odkrivanje.

(2) Pravosodni policist o ugotovitvah iz prejšnjega odstavka sproti poroča direktorju zavoda.«.

V 236. členu se četrti, peti in šesti odstavek črtajo.

Za 236. členom se dodajo novi 236.a do 236.i člen, ki se glasijo:

(1) Pravosodni policist opravi pregled osebnih stvari obsojenca in pregled prtljage, ki jo obsojenec prinese v zavod ali odnese iz zavoda:

1. ob varnostnem oziroma osebnem pregledu obsojenca;

2. ob pregledu prostora, v katerem biva ali ga uporablja obsojenec in

3. kadar obstaja sum, da obsojenec med osebnimi stvarmi ali v prtljagi skriva nedovoljeno stvar.

(2) Pravosodni policist opravi pregled osebnih stvari oziroma prtljage obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj mu izroči osebne stvari oziroma prtljago in jih v njegovi prisotnosti pregleda.

(3) Pravosodni policist opravi tudi pregled stvari, ki jih ima pri sebi druga oseba, ki pride do zavoda z namenom vstopa v zavod ali ko odhaja iz zavoda. Osebi, ki ne soglaša s pregledom iz tega odstavka, se vnos stvari v zavod ali iznos iz zavoda ne dovoli.

(4) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za pregled vozila, s katerim oseba vstopi ali izstopi iz zavoda.

(5) Pregled iz tega člena opravi pravosodni policist v prisotnosti osebe, katere stvari, prtljago oziroma vozilo pregleda.

Pravosodni policist opravi pregled pisemske pošiljke iz prvega odstavka 72. člena tega zakona in pošiljke iz 76. člena tega zakona v navzočnosti obsojenca tako, da odpre pošiljko in pregleda vsebino na način, da ne bere vsebine pisanja.

(1) Pravosodni policist opravi pregled prostora, v katerem obsojenec biva, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar.

(2) Pregled se opravi v navzočnosti obsojenca. Če obsojenec ni dosegljiv ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi lahko ogrozil varno izvedbo pregleda, lahko pravosodni policist pregleda prostor brez njegove navzočnosti, pri čemer je kot priča navzoč eden od drugih obsojencev.

(3) Pregled bivalnih prostorov se opravi po pisni odredbi, ki jo izda vodja oddelka za varnost ali operativni vodja, v dislociranem oddelku pa vodja dislociranega oddelka ali operativni vodja.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odredba za vizualni pregled bivalnih prostorov ni potrebna.

(1) Pravosodni policist lahko pri opravljanju pregledov osebnih stvari ali prtljage obsojenca, pošiljk, prostorov in vozil ter pri opravljanju drugih nalog, za odkrivanje nedovoljenih stvari, po pisni odredbi poveljnika kot pripomoček uporablja službenega psa, če obstaja sum, da so v stvareh, prostorih, vozilih ali v varovanem območju nedovoljene stvari, ki se jih s službenim psom lahko odkrije.

(2) Pravosodni policist lahko uporablja službenega psa tudi kot pripomoček za odvračanje in odkrivanje aktivnosti, ki ogrožajo varnost, red in disciplino v varovanem območju varovanega objekta in za zasledovanje pobeglega obsojenca.

(1) Pravosodni policist opravi varnostni pregled obsojenca:

– ob sprejemu v dislocirane polodprte in odprte oddelke;

– ob prihodu z zunajzavodske ugodnosti ali namenskega izhoda v spremstvu pravosodnih policistov, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;

– na prehodih med deli zavoda, ki so določeni v načrtih varovanja varovanih objektov;

– pred po zaključku obiska in po njem, razen če obsojenec prestaja kazen v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;

– pred spremljanjem obsojenca zunaj zavoda in po njem;

– vselej, ko obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljeno stvar.

(2) Pred začetkom varnostnega pregleda pravosodni policist obsojenca pozove, naj odda vse predmete oziroma stvari, ki jih ima pri sebi.

(3) Pravosodni policist opravi varnostni pregled tako, da z napravo, ki zaznava kovinske dele, pri obsojencu preveri prisotnost kovinskih predmetov (prvi del varnostnega pregleda). Pravosodni policist pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima obsojenec na sebi, obuvala, podplate, vrhnja oblačila, pokrivala, hlačni pas in hlačne zavihke (drugi del varnostnega pregleda).

(4) Pravosodni policist opravi varnostni pregled obsojenca v celoti, razen če je z načrtom varovanja zavoda določeno, da se v določenih okoliščinah opravi le prvi ali le drugi del varnostnega pregleda.

(5) Drugi del varnostnega pregleda obsojenca sme opraviti le oseba istega spola.

(1) Pravosodni policist opravi varnostni pregled osebe, ki ni obsojenec, in pride do zavoda oziroma varovanega območja z namenom vstopa v zavod ali varovano območje zavoda.

(2) Pred začetkom varnostnega pregleda pravosodni policist osebo iz prejšnjega odstavka opozori na pregled in jo seznani s potekom pregleda.

(3) Pravosodni policist opravi pregled osebe iz prvega odstavka tega člena tako, da z uporabo tehničnih sredstev preveri prisotnost nedovoljenih stvari na osebi in njeni osebni prtljagi. Če pravosodni policist pri pregledu zazna kovinske ali druge stvari, ki bi lahko bile nedovoljene, osebo pozove, naj mu jih izroči v pregled.

(4) Pravosodni policist osebo iz prvega odstavka tega člena pozove, naj osebno prtljago, zlasti pa stvari, za katere je na vidnem mestu označeno, da niso dovoljene, odda v hrambo.

(5) Predmeti iz osebne prtljage in predmeti, ki jih ima oseba iz prvega odstavka na sebi, se lahko dodatno pregledajo, če je to potrebno za zagotovitev varnosti, reda in discipline.

(6) Direktor zavoda lahko izjemoma dovoli vnos nedovoljene stvari osebi iz tega člena, če oceni, da se s tem ne ogrožajo varnost, red in disciplina.

(7) Če oseba iz prvega odstavka tega člena pregleda ne dovoli, ji pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod oziroma zadrževanja na varovanem območju.

(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pregled oseb, ki so na varovanem območju zavoda.

(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za delavce uprave ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora.

(10) Direktor zavoda lahko izjemoma zaradi preprečitve vnosa nedovoljenih stvari v zavod za delavce zavoda odredi ukrep osebnega pregleda v skladu z 236.g členom tega zakona. O tem ukrepu direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.

(1) Pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca:

– ob sprejemu na prestajanje kazni, razen ob sprejemu v dislocirani polodprti ali odprti oddelek,

– ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez spremstva pravosodnih policistov, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku,

– pred izvajanjem preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi,

– pred namestitvijo v poseben prostor in

– kadar obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljene stvari in teh stvari z varnostnim pregledom ni mogoče ugotoviti.

(2) Pred začetkom osebnega pregleda se obsojenec seznani z razlogi za pregled in s potekom pregleda.

(3) Pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj v pregled odda vse stvari in oblačila, ki jih ima na sebi, nato pregleda površino obsojenčevega telesa in obsojenčevo lasišče. Obsojencu se za čas osebnega pregleda zagotovijo nadomestna oblačila.

(4) Osebni pregled obsojenca opravita dva pravosodna policista, ki sta istega spola kot obsojenec, brez navzočnosti drugih oseb. Če je izvedba osebnega pregleda nujna, ker bi bilo odlašanje do prihoda drugega pravosodnega policista nevarno, izjemoma opravi osebni pregled en pravosodni policist.

(5) Pregled iz pete alineje prvega odstavka tega člena opravita pravosodna policista po pisni odredbi, ki jo izda vodja oddelka za varnost. Če je vodja oddelka za varnost odsoten in bi bilo odlašanje z osebnim pregledom do izdaje pisne odredbe vodje oddelka za varnost nevarno, pravosodna policista opravita pregled po ustni odredbi operativnega vodje.

(6) O osebnem pregledu, ki ga je v skladu s tretjim odstavkom tega člena opravil en pravosodni policist, in o osebnem pregledu, opravljenem po ustni odredbi iz prejšnjega odstavka, pravosodni policist takoj obvesti operativnega vodjo in mu odda poročilo o izvedenem osebnem pregledu, v katerem opiše razloge za opravljen pregled, zlasti pa utemelji razlog za opravljanje pregleda brez navzočnosti drugega pravosodnega policista oziroma za izdajo ustne odredbe. Operativni vodja s poročilom seznani direktorja zavoda in vodjo oddelka za varnost.

(7) O osebnih pregledih iz pete alineje prvega odstavka tega člena, pri katerih niso bile najdene nedovoljene stvari, vodja oddelka za varnost pisno poroča direktorju zavoda in v poročilu opiše okoliščine suma, ki je bil podlaga za opravljeni osebni pregled.

(1) Pravosodni policist opravi osebni pregled obiskovalca obsojenca, če po opravljenem varnostnem pregledu obstaja sum, da ima obiskovalec pri sebi nedovoljene stvari, ki jih ne izroči, in še nadalje izraža, da želi obiskati obsojenca.

(2) Osebni pregled iz tega člena opravi pravosodni policist po pisni odredbi direktorja zavoda. Če je izvedba pregleda za zagotovitev varnosti nujna, ker bi bilo odlašanje do izdaje pisne odredbe nevarno, opravi pravosodni policist pregled po pisni odredbi operativnega vodje.

(3) Pregled iz tega člena opravita dva pravosodna policista brez navzočnosti drugih oseb. Osebni pregled opravi pravosodni policist, ki je istega spola kot obiskovalec obsojenca.

(4) Pred začetkom pregleda pravosodni policist obiskovalca seznani z razlogom za pregled in s potekom pregleda.

(5) Pravosodni policist opravi osebni pregled obiskovalca tako, da pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima oseba na sebi, ter obuvala, vrhnja oblačila in pokrivala, ki jih obiskovalec izroči v pregled. Pravosodni policist pregleda tudi hlačni pas, hlačne zavihke, podplate in lasišče obiskovalca.

(6) Direktor zavoda lahko izjemoma dovoli vnos nedovoljene stvari osebi iz tega člena, če oceni, da se s tem ne ogrožajo varnost, red in disciplina.

(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo zoper delavce uprave ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora.

(1) Pravosodni policist obsojencu odvzame stvari, ki jih po tem zakonu ne sme imeti pri sebi.

(2) Odvzete nedovoljene stvari, katerih posest ali uporaba ni predmet kaznivega dejanja, in so obsojenčeva lastnina, obsojenec lahko pošlje ali izroči osebi, ki jo sam določi, ali pa se hranijo v zavodu in se vrnejo obsojencu ob odpustu.

(3) O najdbi in odvzemu nedovoljenih stvari, katerih posest ali uporaba bi lahko pomenila kaznivo dejanje, se takoj obvesti policijo. Če gre za sum storitve kaznivega dejanja, pravosodni policist stvari zavaruje kot dokaze.

(4) Nedovoljene stvari, katerih lastnik je neznan in niso stvari iz drugega odstavka, se v roku 30 dni po najdbi komisijsko uničijo.

(5) Odvzete nedovoljene stvari in druge hranjene obsojenčeve stvari, ki jih obsojenec v roku 30 dni po odpustu ne prevzame, se komisijsko uničijo.

(6) Stvari, katerih lastnik je neznan, in se v skladu z drugimi predpisi ne posredujejo drugim organom, se v roku 30 dni po najdbi komisijsko uničijo.

(7) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje določi ravnanje z odvzetimi nedovoljenimi stvarmi.

(1) Pravosodni policist zasleduje pobeglega obsojenca dokler obstaja možnost, da bo prijet.

(2) Med zasledovanjem sme pravosodni policist brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore.«.

237. člen se črta.

238. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravosodni policist osebi, ki je zasačena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru, odvzame prostost in jo zadrži do prihoda policije, vendar največ dve uri.

(2) Pravosodni policist odvzame prostost in do prihoda policije zadrži tudi osebo, vendar največ dve uri, pri kateri so bile z varnostnim ali osebnim pregledom najdene stvari, katerih posest ali uporaba bi pomenila kaznivo dejanje. O takšni najdbi pravosodni policist takoj obvesti policijo.«.

239. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravosodni policist zoper obsojenca uporabi prisilna sredstva, če z drugimi pooblastili ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.

(2) Pravosodni policist uporabi prisilna sredstva tudi zoper osebo, ki ni obsojenec, če:

1. oseba ovira njegovo delo in s tem ogroža varno izvedbo spremstva oziroma varovanja obsojenca zunaj zavoda, ogroža obsojenca, varnost zavoda ali oseb v njem;

2. je oseba zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru ter je uporaba prisilnega sredstva nujno potrebna za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti ali odvzem prostosti osebi.

(3) Za uporabo prisilnega sredstva v primerih iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo pogoje in način uporabe prisilnih sredstev zoper obsojenca.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena pravosodni policist prisilnega sredstva ne uporabi zoper vidno bolno, ostarelo ali onemoglo osebo, vidno težkega invalida, vidno nosečo žensko ali žensko, za katero ve, da je noseča, razen če ne more drugače obvladati njenega upiranja ali napada ali če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njeno življenje ali zdravje neposredno ogroženo.

(5) Pri opravljanju nalog sme pravosodni policist uporabiti naslednja prisilna sredstva:

1. sredstva za vklepanje in vezanje;

2. telesna sila;

3. plinski razpršilec;

4. palica;

5. službeni pes;

6. strelno orožje.

(6) Za uporabo prisilnih sredstev gre takrat, ko pravosodni policist pri opravljanju nalog uporabi katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebo.«.

Za 239. členom se dodajo novi 239.a do 239.e člen, ki se glasijo:

(1) Pravosodni policist obsojenca, zoper katerega uporabi prisilno sredstvo, predhodno na to opozori, razen če bi to onemogočilo izvršitev naloge.

(2) Pravosodni policist uporabi tisto prisilno sredstvo, s katerim lahko glede na varnostne okoliščine z najmanjšimi škodljivimi posledicami za obsojenca opravi uradno nalogo.

(3) Prisilno sredstvo se uporablja samo, dokler trajajo razlogi za njegovo uporabo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ni mogoče doseči.

(4) Milejša prisilna sredstva so sredstva za vklepanje in vezanje ter milejše oblike telesne sile.

(5) Hujša prisilna sredstva so hujše oblike telesne sile, plinski razpršilec, palica, službeni pes in strelno orožje.

(1) Sredstvo za vklepanje so lisice.

(2) Sredstva za vezanje so plastična zatega, vrv, pas, lepilni trak ali drugo sredstvo, ki je glede na pričakovane posledice uporabe primerljivo s sredstvom za vklepanje. Sredstvo za vezanje se uporabi, če sredstvo za vklepanje ni dosegljivo, z njegovo uporabo pa se preneha takoj, ko je dosegljivo sredstvo za vklepanje. Sredstvo za vezanje se uporabi na način, določen za uporabo sredstev za vklepanje.

(3) Vklepanje obsojenca pisno odredi vodja oddelka za varnost, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da v določenih okoliščinah, kot je spremljanje obsojenca zunaj zavoda, z milejšim ukrepom ni mogoče preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pravosodni policist opravi vklepanje tudi brez odredbe, če ob trenutnem vedenju obsojenca z milejšim ukrepom ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.

(1) Za uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile, kot so strokovni udarci in strokovni meti (hujše oblike uporabe telesne sile) ter strokovni prijemi, strokovni pritiski in druge oblike uporabe telesne sile, kot so prenašanje, potiskanje, odrivanje, razdvajanje skupine in podobno (milejše oblike uporabe telesne sile).

(2) Pravosodni policist sme uporabiti telesno silo, če ne more drugače obvladati upiranja obsojenca, ki mu je predhodno izdal ukaz, naj preneha z dejanjem, s katerim ogroža življenje, zdravje, premoženje ter red in varnost.

(1) Pravosodni policist uporabi plinski razpršilec tako, da s pritiskom na sprožilec sproži raztopino na naravni osnovi, ki draži kožo, sluznico ali dihalne poti.

(2) Pravosodni policist sme uporabiti plinski razpršilec, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile. Pravosodni policist plinskega razpršilca ne sme uporabiti za obvladovanje pasivnega upiranja obsojencev.

(1) Pravosodni policist sme uporabiti gumijasto palico, palico z ročajem ali teleskopsko palico.

(2) Pravosodni policist lahko uporabi palico, da obsojencu, ki ogroža človeško življenje, iz rok izbije nevarni predmet ali stvar, in kadar je dovoljena uporaba hujših oblik uporabe telesne sile, plinskega razpršilca ali službenega psa z nagobčnikom.

(3) Pravosodni policist lahko uporabi palico tudi kot tehnični pripomoček, kadar z njo izvede tisti del strokovnih prijemov, strokovnih pritiskov ali drugih uporab telesne sile, ki bi jih sicer izvedel z roko.

(1) Kot prisilno sredstvo se šteje uporaba službenega psa, ko ta s telesom ali ugrizom neposredno deluje na osebo.

(2) Službenega psa z nagobčnikom in na povodcu smejo pravosodni policisti uporabiti v primeru aktivnega upiranja, odvrnitve napada ali preprečitve bega obsojenca.

(3) Službenega psa z nagobčnikom in brez povodca smejo pravosodni policisti uporabiti, če ne morejo drugače odvrniti napada ali preprečiti bega obsojenca.

(4) Službenega psa brez nagobčnika in na povodcu smejo pravosodni policisti uporabiti, če ne morejo drugače:

– obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti ali snovmi oziroma odvrniti napada osebe s takimi predmeti ali snovmi,

– obvladati aktivnega upiranja več oseb ali odvrniti njihovega napada,

– odvrniti napada osebe, ki je fizično močnejša ali uporablja posebne spretnosti ali

– zasledovati nevarnega pobeglega obsojenca.

(5) Službenega psa brez nagobčnika in brez povodca smejo pravosodni policisti uporabiti, če so podani pogoji, v katerih je dovoljena uporaba strelnega orožja.«.

V 241. členu se črtajo tretji, četrti in peti odstavek.

Za 241. členom se dodata nova 241.a in 241.b člen, ki se glasita:

(1) Za pravosodnega policista, ki je bil ali bi lahko bil poškodovan pri uporabi prisilnega sredstva, vodja oddelka za varnost omogoči zdravstveni pregled.

(2) Obsojencu, ki je bil ali bi lahko bil z uporabo prisilnega sredstva poškodovan, pravosodni policist takoj, ko varnostni razlogi to dopuščajo, ponudi prvo pomoč in mu zagotovi potrebno zdravstveno oskrbo.

(3) Po vsaki uporabi prisilnega sredstva razen preventivnega vklepanja se obsojencu takoj, najpozneje pa v 24 urah od uporabe prisilnih sredstev, zagotovi možnost zdravstvenega pregleda, da se ugotovijo morebitne poškodbe in se mu zagotovi potrebna zdravstvena oskrba.

(4) O uporabi prisilnega sredstva razen preventivnega vklepanja obsojenca zunaj zavoda je treba obvestiti generalni urad.

(5) V primeru suma o neupravičeni ali nestrokovni uporabi prisilnega sredstva generalni direktor imenuje komisijo, ki oceni upravičenost in strokovnost uporabe prisilnega sredstva.

Določbe od 235. do 241.a člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za druge varovane osebe.«.

V 242. členu se za besedo »nalog« doda besedilo »in pooblastil«.

V 243. členu se besedilo »učitelji, učitelji praktičnega pouka« nadomesti z besedilom »inštruktorji, delovni inštruktorji«.

V prvem odstavku 250.a člena se prvi stavek nadomesti z novim stavkom, ki se glasi: »Ministrstvo upravlja kazensko evidenco, evidenco vzgojnih ukrepov in evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (v nadaljnjem besedilu: kazenske evidence), skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu in evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških (v nadaljnjem besedilu: evidence).«, v drugem stavku pa se besedilo »oproščena« nadomesti z besedilom »odpuščena«.

V tretjem odstavku:

– se v 3. točki črta vejica in doda beseda »in«, besedilo »občina in upravna enota ter« pa se črta;

– se 7. točka spremeni tako, da se glasi: »7. zakonska označba kaznivega dejanja oziroma prekrška z navedbo člena, odstavka in točke, ki je bil uporabljen;«;

– se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. čas izvršitve kaznivega dejanja;«;

– v dosedanji 8. točki, ki postane 9. točka, se besedilo »vrsta kazenske sankcije, vzgojnega ukrepa in varnostnega ukrepa« nadomesti z besedilom »vrsta in višina izrečene kazenske sankcije«;

– dosedanja 9. točka postane 10. točka;

– dosedanja 10. točka, ki postane 11. točka se spremeni tako, da se glasi: »11. v evidenci kazenskih točk se obdelujejo tudi podatki o vozniškem dovoljenju ter podatek o času izvršitve prekrška.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Ministrstvo posreduje podatke iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, na obrazloženo zahtevo pa tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi, in če imajo te osebe za prejem podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil se omogoči varen elektronski dostop do kazenskih evidenc tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidencah, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenskih evidencah. Če je oseba zabeležena, ministrstvo organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi.«.

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Podatke iz kazenske evidence za kazniva dejanja po 170. do 173.a členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, ki je izvršeno proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17), vpiše ministrstvo na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence oziroma po izpolnitvi pogojev za izbris obsodbe iz kazenske evidence v evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Podatki iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost se dajo na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo.«.

Deveti odstavek se črta.

Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta nova deveti in deseti odstavek.

V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane nov enajsti odstavek, se za besedilom »Republike Slovenije« doda besedilo »in pravnim osebam s sedežem v Republiki Sloveniji«.

V prvem odstavku 251. člena se črta 2. točka.

Dosedanji 3. in 4. točka postaneta 2. in 3. točka.

V 256. členu se črta besedilo »nad izvrševanjem tretjega odstavka 146. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za delo, vsak v okviru svoje pristojnosti,«.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15).

Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 42/16) se uskladi s spremenjenim 41.č, 98., 235.a in 236.h členom zakona, Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 73/16) se uskladi s spremenjenim 242. členom zakona, Navodilo o pošiljanju in razporejanju obsojencev na prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 78/00, 44/03, 86/04, 127/06, 7/07, 112/07, 25/08, 121/08, 66/09, 34/10, 10/11 in 88/13), se uskladi s spremenjenim 207. členom zakona, Pravilnik o videonadzoru v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 86/09) pa se uskladi z novim 235.a členom zakona, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se uporabljajo podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Določbe spremenjenega 12.a, 13., drugega odstavka 29.a, osmega odstavka 106., prvega in tretjega odstavka 107.a, drugega odstavka 108., drugega odstavka 109.a, prvega odstavka 103., 143. in tretjega odstavka 176.a člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. aprila 2018.

Določbe 30.b člena zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja kazenski postopek, s katerim se v pravni red Republike Slovenije prenašajo določbe o podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj iz Direktive 2012/29/EU.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 11/2018 z dne 23. 2. 2018

459. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G), stran 1626.