Za izvrševanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ in 64/17 – ZZDej-K) ministrica za zdravje izdaja
o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
V Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15 in 47/18) se v točki I 6. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»6. preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb na primarni ravni,«.
V točki II se naslov in besedilo 6. poglavja spremenita tako, da se glasita:
»6. Preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb na primarni ravni
Preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: osebe) na primarni ravni obsega:
– odkrivanje oseb z biološkimi in vedenjskimi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (v nadaljnjem besedilu: KNB),
– odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj KNB in odkrivanje oseb z že prisotnimi KNB ter
– preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za razvoj KNB in boljšo urejenost KNB.
Preventivno zdravstveno varstvo oseb na primarni ravni se izvaja v skladu s Programom integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih (v nadaljnjem besedilu: Program KNB).
Namen in cilji Programa KNB
Namen Programa KNB je:
1. aktivno spremljanje zdravja oseb,
2. izboljšanje zdravja oseb,
3. zgodnje odkrivanje oseb z biološkimi, vedenjskimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za razvoj KNB,
4. zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj KNB,
5. odkrivanje oseb z zgodnjimi oblikami KNB,
6. ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za obvladovanje dejavnikov tveganja in spremembo življenjskega sloga ter krepitev duševnega zdravja,
7. ustrezna obravnava za preprečitev nastanka KNB in optimalno urejenost KNB,
8. ozaveščanje in nudenje podpore in pomoči osebam za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga in krepitev duševnega zdravja, ki temelji na procesu opolnomočenja oseb v skrbi za lastno zdravje,
9. kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev,
10. povezovanje in sodelovanje z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje celovite preventivne obravnave oseb ter
11. vzpostavitev mreže različnih deležnikov iz lokalnega okolja po modelu skupnostnega pristopa k zdravju, ki posameznika podpirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga in omogočajo kakovostno življenje s kronično boleznijo, s čim manjšim psihosocialnim bremenom.
Cilji Programa KNB so:
– zmanjšati zgodnjo umrljivost, obolevnost in invalidnost zaradi nekaterih pogostejših KNB, kot so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen tipa 2, kronična obstruktivna pljučna bolezen, hipertenzija, debelost, depresija, osteoporoza, in drugih KNB,
– odkrivati in obvladovati vedenjske, biološke in psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj KNB,
– izboljšati duševno zdravje,
– opolnomočiti osebe pri skrbi za lastno zdravje in
– izboljšati kakovost življenja.
Način izvajanja Programa KNB
Program KNB se izvaja v skladu s Programskimi smernicami, ki določajo:
1. Protokole in algoritme za izvajanje preventive v Programu KNB (nadaljnjem besedilu: Protokoli in algoritmi),
2. navodila za organizacijo in delovanje zdravstveno vzgojnih centrov (v nadaljnjem besedilu: ZVC) oziroma centrov za krepitev zdravja (v nadaljnjem besedilu: CKZ),
3. ukrepe za vključevanje ciljne populacije v Program KNB,
4. promocijo Programa KNB,
5. organizacijske in kadrovske standarde izvajalcev Programa KNB,
6. kazalnike kakovosti in učinkovitosti izvajanja Programa KNB,
7. način upravljanja Programa KNB,
8. način nadzora izvajanja Programa KNB in vrste ukrepov, ki izhajajo iz nadzora.
Program KNB obsega:
– izvedbo preventivnega pregleda s presejanjem in oceno tveganja za KNB za zgodnje odkrivanje oseb z eno ali več KNB in oseb z vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja zanje, z ustrezno strokovno obravnavo in po potrebi usmeritvijo v zdravljenje ugotovljenih bolezni ter kratkim svetovanjem na področju zdravega življenjskega sloga in krepitve duševnega zdravja,
– izvajanje standardiziranih in strukturiranih nemedikamentoznih obravnav za krepitev zdravja, ki obsegajo zdravstvenovzgojne in psihoedukativne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga oziroma za krepitev duševnega zdravja in
– podporne aktivnosti, ki predstavljajo načrtovanje, organiziranje, vodenje, koordiniranje, izobraževanje, spremljanje, poročanje, promocijo in zagotavljanje kakovosti Programa KNB.
Ciljna populacija Programa KNB
Do udeležbe na preventivnem pregledu so upravičene osebe v starosti od 30. leta in osebe pred 30. letom starosti, ki so družinsko obremenjene s srčno-žilnimi boleznimi, z družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo, osebe z izraženimi dejavniki tveganja za KNB, osebe s sladkorno boleznijo in druge ranljive osebe, ki so opredeljene pri izbranem osebnem zdravniku v ambulantah družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: ADM) v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih.
Do udeležbe v nemedikamentoznih obravnavah za krepitev zdravja so upravičene vse osebe od 19. leta s prisotnimi vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za razvoj KNB (nezadostna telesna dejavnost oziroma zasedén življenjski slog, nezdravo prehranjevanje, kajenje, tvegano oziroma škodljivo pitje alkohola, stres, neugodne psihosocialne determinante zdravja, zvišana telesna masa, zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi), s prisotnim visokim tveganjem za razvoj KNB in s prisotnimi KNB.
Preventivne preglede izvajajo izbrani osebni zdravniki in diplomirane medicinske sestre v ADM.
Nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja izvaja standardni tim v ZVC oziroma v CKZ. ZVC oziroma CKZ je samostojna enota zdravstvenega doma in ključna organizacijska struktura za zagotavljanje aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih in strukturirane zdravstvene vzgoje na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Preventivni pregled se opravlja pri ciljni populaciji Programa KNB vsakih pet let.
Ponovni preventivni pregled se opravi:
– pri osebah z ugotovljenim visokim tveganjem za KNB ali zelo visokim srčno-žilnim tveganjem ali s prisotnimi posameznimi izraženimi dejavniki tveganja, po enem letu ali prej in
– pri osebah, obolelih s KNB, enkrat na leto oziroma v skladu s protokoli za izvajanje preventive v ADM.
Vsebine in postopke izvajanja preventivnih pregledov v ADM v skladu s Programskimi smernicami opredeljujejo Protokoli in algoritmi, ki so objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ).
6.1.1. Preventivni pregled v ADM
Preventivni pregled obsega:
– vabljenje na preventivni pregled,
– izvajanje preventivnega pregleda,
– poročanje o izvedbi in rezultatih preventivnega pregleda.
Diplomirana medicinska sestra v ADM:
– izvede postopke presejanja za zgodnje odkrivanje KNB, bioloških, vedenjskih in psihosocialnih dejavnikov tveganja za KNB z določanjem tveganja za srčno-žilne in druge KNB ter
– po potrebi opravi kratko svetovanje za zdrav življenjski slog in krepitev duševnega zdravja oziroma druga neposredna strokovna ukrepanja.
Skladno z ugotovljeno stopnjo tveganja za razvoj KNB, sumom na prisotno KNB in prisotnimi dejavniki tveganja diplomirana medicinska sestra v ADM napoti pacienta:
– na nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja v ZVC oziroma CKZ in
– k izbranemu osebnemu zdravniku.
Diplomirana medicinska sestra v ADM k izbranemu osebnemu zdravniku usmeri:
– osebe z ugotovljeno KNB, če ni drugače predvideno v protokolu vodenja te KNB,
– osebe z ugotovljenim visokim tveganjem za KNB,
– osebe z zelo izraženim posameznim dejavnikom tveganja in
– osebe, ki izrazijo skrb v zvezi z zdravjem ali željo, da jih pregleda izbrani osebni zdravnik.
Kadar je po Programskih smernicah predvidena dodatna diagnostika in pregled pri izbranem osebnem zdravniku, se preventivni pregled lahko izvede v več obiskih.
6.1.2. Ponovni preventivni pregled v ADM za osebe z visokim tveganjem za KNB
Ponovni preventivni pregled se pri osebah z visokim tveganjem za KNB (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija, osteoporoza, debelost idr.) izvaja enkrat letno ter poteka v skladu s Protokoli in algoritmi.
6.1.3. Ponovni preventivni pregled v ADM za osebe s KNB
Ponovni preventivni pregled osebe s KNB je namenjen spremljanju urejenosti že prisotnih KNB, spremljanju dejavnikov tveganja in ustreznemu ukrepanju ter poteka v skladu s Protokoli in algoritmi.
6.1.4. Aktivno spremljanje zdravja v ADM
Za aktivno spremljanje zdravja izbrani osebni zdravnik za svoje paciente vodi evidenco:
– oseb z dejavniki tveganja za KNB,
– oseb z visokim tveganjem za KNB in
– oseb s KNB.
6.2. Obravnave za krepitev zdravja
Ob zaključku preventivnega pregleda izbrani osebni zdravnik oziroma diplomirana medicinska sestra iz ADM osebe s prisotnimi dejavniki tveganja za KNB, osebe z visokim tveganjem za razvoj KNB in osebe z že prisotno KNB usmerita v nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja v ZVC oziroma CKZ, ki obsegajo zdravstvenovzgojne in psihoedukativne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga oziroma za krepitev duševnega zdravja.
Izvajanje obravnav iz prejšnjega odstavka ter organizacijo in delovanje ZVC oziroma CKZ opredeljujejo Navodila za organizacijo in delovanje ZVC oziroma CKZ, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.
Izvajalci Programa KNB poročajo o opravljenih storitvah in rezultatih preventivnih pregledov v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in NIJZ.
Namen poročanja je spremljanje izvajanja, kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti Programa KNB, vključenosti oseb v Program KNB, epidemiološko spremljanje dejavnikov tveganja, visokega tveganja za KNB in KNB, načrtovanje preventivnih ukrepov ter ocenjevanje njihove učinkovitosti in evalvacija Programa KNB.
NIJZ izvajalcem Programa KNB zagotavlja informacije o izvajanju in učinkovitosti Programa KNB.
6.4. Upravljanje Programa KNB
Program KNB upravlja NIJZ v sodelovanju s Strokovnim svetom in regijskimi odgovornimi zdravniki družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: ROZ).
Upravljanje obsega razvoj, načrtovanje, usposabljanje, usmerjanje, koordiniranje, spremljanje, nadzor in evalvacijo Programa KNB.
NIJZ opravlja naslednje naloge:
1. upravlja Program KNB v skladu s Programskimi smernicami,
2. sprejema letni načrt dela in letno poročilo o poteku Programa KNB,
3. sprejema Programske smernice, in jih objavi na svoji spletni strani,
4. določa vrste in oblike presejalnih orodij (predloge presejalnih vprašalnikov in meritev),
5. razvija in usmerja način organizacije in delovanja, vsebine in pristope dela v ZVC in CKZ ter izvaja naloge usmerjanja, koordiniranja, spremljanja in evalviranja ZVC in CKZ,
6. spremlja kadrovsko ustreznost in strokovno usposobljenost kadra, ki izvaja Program KNB,
7. spremlja kakovost in učinkovitost izvajanja Programa KNB,
8. izvaja usposabljanja na področju Programa KNB za zdravstvene delavce in sodelavce iz ADM, ZVC oziroma CKZ, patronažnega zdravstvenega varstva ter za druge zdravstvene delavce in sodelavce,
9. skrbi za promocijo Programa KNB v strokovni in splošni javnosti,
10. pripravlja finančne ocene v zvezi s Programom KNB,
11. nadzira izvajanje Programa KNB,
12. skupaj z ROZ izvaja regijsko upravljanje Programa KNB,
13. izvaja druge operativne naloge koordiniranja in spremljanja Programa KNB,
14. zagotavlja administrativno tehnično podporo delovanju Strokovnega sveta.
Strokovni svet je organ, ki nudi strokovno podporo NIJZ. Strokovni svet opravlja svoje naloge na področju ADM in na področju ZVC oziroma CKZ.
Strokovni svet imenuje NIJZ v skladu s Programskimi smernicami. Člani strokovnega sveta so predstavniki strokovnih zbornic, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, timov družinske medicine, timov ZVC in timov CKZ, strokovnjakov s področij, ki so predmet preventivnih obravnav in nemedikamentoznih obravnav za krepitev zdravja.
Strokovni svet nudi strokovno podporo NIJZ, zlasti pri:
1. usmerjanju razvoja Programa KNB v skladu z novimi strokovnimi spoznanji,
2. pripravi Programskih smernic,
3. usmerjanju razvoja vrste in oblike presejalnih orodij za izvajanje preventivnega pregleda (presejalne vprašalnike, funkcionalne in laboratorijske presejalne meritve) in obravnav za krepitev zdravja,
4. pripravi letnega načrta dela Programa KNB,
5. pripravi letnega poročila o poteku Programa KNB,
6. opravljanju nadzora nad izvajanjem Programa KNB,
7. izpolnjevanjem standardov ter doseganjem kazalnikov kakovosti in učinkovitosti izvajalcev ter pripravi predlogov ukrepov za njihovo izboljšanje.
Sedež Strokovnega sveta je pri NIJZ.
ROZ so izbrani osebni zdravniki iz ADM, ki jih imenuje in razrešuje NIJZ.
ROZ opravljajo naslednje naloge:
– spremljajo izvajanje Programa KNB na območju delovanja ROZ, v skladu s Programskimi smernicami,
– sodelujejo z območno enoto NIJZ,
– spodbujajo kakovostno in uspešno izvajanje Programa KNB na območju regije.
6.5 Spremljanje Programa KNB
Spremljanje Programa KNB in doseganje njegovih ciljev izvaja Usmerjevalni odbor Programa KNB (v nadaljnjem besedilu: Usmerjevalni odbor).
Usmerjevalni odbor imenuje minister, pristojen za zdravje. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, ZZZS, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in dva predstavnika Nacionalne mreže NVO s področja javnega zdravja 25x25.
Na seje Usmerjevalnega odbora je vabljen NIJZ.
Usmerjevalni odbor opravlja naslednje naloge:
1. seznani se s Programskimi smernicami,
2. seznani se z letnim načrtom dela Programa KNB,
3. obravnava letno poročilo o poteku Programa KNB,
4. opredeli se do predlogov sprememb Programa KNB, ki vplivajo na pravice do zdravstvenih storitev, na pomembne organizacijske spremembe in financiranje Programa KNB,
5. seznani se z ukrepi NIJZ, ki so rezultat nadzora nad izvajanjem Programa KNB,
6. predlaga ukrepe za učinkovito izvajanje Programa KNB,
7. opravlja druge naloge v zvezi s Programom KNB.«.
NIJZ imenuje Strokovni svet iz novega 6. poglavja pravilnika v tridesetih dneh od uveljavitve tega pravilnika.
Minister, pristojen za zdravje, imenuje Usmerjevalni odbor iz novega 6. poglavja pravilnika v tridesetih dneh od uveljavitve tega pravilnika.
NIJZ sprejme Programske smernice iz novega 6. poglavja pravilnika najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.
Št. 0070-96/2018
Ljubljana, dne 23. julija 2018
EVA 2018-2711-0054
Milojka Kolar Celarc l.r.
