Na podlagi petega odstavka 16. člena, šestega odstavka 17. člena, petega odstavka 20. člena, četrtega odstavka 35. člena, četrtega odstavka 42. člena in četrtega odstavka 45. člena, ter za izvrševanje 26. in 27. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18) in prvega odstavka 12. člena Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 9/17) izdaja ministrica za pravosodje
o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih
Ta pravilnik podrobneje določa način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, pravila o vsebini in obliki izkaznice in štampiljke, izvedbo disciplinskega postopka, vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti, ter plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem.
(izdelava izvida, mnenja, cenitve ali prevoda)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora svoje delo opravljati redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke, natančno in po svojem najboljšem znanju ter svoj izvid in mnenje oziroma cenitev ali prevod podati v roku, ki mu ga je določilo sodišče ali v upravnem postopku drug državni organ.
(2) Če sodni izvedenec sodni, sodni cenilec ali sodni tolmač ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku, ali da za izvedbo naloge ni usposobljen, ali če obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih lahko utemeljeno pričakuje, da njegov izvid in mnenje oziroma cenitev ali prevod ne bo mogel biti v pomoč sodišču, mora v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve ali prevoda, o tem obvestiti sodišče ali drug državni organ.
(3) Sporočilo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača o obstoju razlogov iz prejšnjega odstavka mora biti obrazloženo.
(hramba in vrnitev gradiva)
Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora prejeto gradivo, ki mu je bilo zaupano za namen izdelave izvida in mnenja oziroma cenitve ali prevoda skrbno hraniti pred nepooblaščenim dostopom in pri obdelavi osebnih podatkov iz gradiv spoštovati namene obdelav osebnih podatkov po določbah zakonov, ki urejajo sodne postopke. Po opravljenem delu mora gradivo skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo ali prevodom vrniti sodišču ali drugemu državnemu organu.
(1) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: kandidat) vloži vlogo pri Ministrstvu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po objavi javnega poziva k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani ministrstva.
(2) Kandidat mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti:
– izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidni stopnja in smer izobrazbe (študijski program), datum zaključka izobraževanja in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
– dokazila, da ima šest let delovnih izkušenj s posameznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti imenovan;
– izjavo, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom, sodnim cenilstvom ali sodnim tolmačenjem.
(3) Če je kandidat izobrazbo pridobil v tujini, mora, ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka, k vlogi priložiti tujo listino o izobraževanju in mnenje o izobraževanju po zakonu, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali odločbo o nostrifikaciji.
(4) Kot dokazilo o delovnih izkušnjah iz drugega odstavka tega člena šteje potrdilo ali izjava z natančno navedbo področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitve kandidata.
(5) Če je kandidat državljan države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ni državljan Republike Slovenije, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti, hkrati pa mora navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje slovenskega jezika (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C 2). Priložena dokazila morajo biti overjena v skladu z zakonom, ki ureja overjanje listin v mednarodnem prometu.
(6) Ministrstvo vodi postopek za imenovanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača v skladu z zakonom, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, tem pravilnikom ter zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(napotitev na poseben preizkus strokovnosti)
(1) Ministrstvo kandidate, ki so oddali vlogo na javni poziv in izpolnjujejo vse ostale pogoje za imenovanje, napoti na poseben preizkus strokovnosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus). Termin za opravljanje preizkusa se določi tako, da ima kandidat od prejema vabila do dneva preizkusa na voljo najmanj 30 dni za pripravo na preizkus.
(2) Kandidat iz prejšnjega odstavka lahko vloži pisno prošnjo za preložitev termina opravljanja preizkusa, v kateri obrazloži razloge in priloži dokaze za svojo nezmožnost opravljanja preizkusa v danem terminu.
(3) Ministrstvo kandidatu iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov preloži termin opravljanja preizkusa. Za upravičeni razlog se štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi starševskega dopusta in podobno.
(odsotnost ali odstop od preizkusa)
(1) Če kandidat na dan preizkusa brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje, da preizkusa ni opravil.
(2) Minister odloči o upravičenosti razlogov za odsotnost ali odstop od preizkusa na podlagi pisne obrazložitve in predloženih dokazil kandidata.
(3) Kandidat mora podati pisno obrazložitev iz prejšnjega odstavka najpozneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer se šteje, da odsotnost ali odstop ni upravičen.
(4) Za upravičeni razlog iz prvega odstavka tega člena se štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi starševskega dopusta in podobno.
(5) Če minister odloči, da so razlogi upravičeni, določi kandidatu nov termin opravljanja preizkusa.
(1) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa, sme ponovno opravljati preizkus po poteku treh mesecev od zadnjega določenega termina za opravljanje preizkusa.
(2) Ministrstvo posreduje kandidatu vabilo k prijavi na ponovni preizkus, ki vsebuje tudi obvestilo o terminu preizkusa, najpozneje v 30 dneh po poteku roka iz prejšnjega odstavka.
(3) Če se kandidat v roku, ki je določen v vabilu iz prejšnjega odstavka, ne prijavi na ponovni preizkus, se šteje, da nima interesa za imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača in se postopek z njegovo prijavo ustavi.
(1) Komisija, pred katero kandidat opravlja preizkus, je sestavljena iz najmanj treh članov, ki jih imenuje minister, in sicer:
− predsednika, ki skrbi za pravilnost poteka preizkusa, izmed uslužbencev ministrstva z univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali končanim bolonjskim magistrskim študijskim programom pravne smeri,
− najmanj enega člana iz vrst strokovnjakov s strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan, in
− enega člana izmed sodnikov, državnih odvetnikov, državnih tožilcev, odvetnikov ali notarjev.
(2) Ministrstvo obvesti kandidata o sestavi komisije najmanj 15 dni pred dnem, določenim za pisni del izpita.
(3) Če se sestava komisije naknadno spremeni, ministrstvo o tem nemudoma seznani kandidata.
(4) Zapisnikar, ki ga minister imenuje izmed uslužbencev ministrstva z najmanj univerzitetno izobrazbo ali končanim bolonjskim magistrskim študijskim programom, o poteku preizkusa vodi zapisnik.
(5) Članom komisije in zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v višini, ki jo določi minister.
(6) Sredstva za delo komisij se zagotavljajo iz namenskih prihodkov ministrstva in izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
Pisne naloge, šifre kandidatov, izdelane pisne naloge, zapisniki in drugo izpitno gradivo veljajo za tajne, z njimi pa se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo pravniški državni izpit, in morajo biti tudi označeni kot izpitna tajnost.
(1) Preizkus zajema preverjanje znanja z ustreznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj ter vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z določenega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter preverjanje pravnega znanja.
(2) Preizkus za sodne tolmače za slovenski znakovni jezik zajema:
− slovenski znakovni jezik: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo in
− preverjanje pravnega znanja.
(sestavni deli preizkusa)
(1) Preizkus je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
(2) Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnemu delu preizkusa. Predsednik komisije seznani kandidata z rezultatom pisnega dela preizkusa na ustnem delu preizkusa.
(1) Pisni del preizkusa za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca zajema pisno nalogo s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus. Naloga je zasnovana v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvida in mnenja oziroma cenitve s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus.
(2) Pisni del preizkusa za sodnega tolmača zajema prevod pravnih besedil ali listin iz slovenskega jezika v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in prevod pravnih besedil ali listin iz tega tujega jezika v slovenski jezik.
(3) Pisni del preizkusa traja največ štiri ure.
(4) Kandidat ima lahko pri sebi zakone, druge predpise, strokovno literaturo in slovarje.
(5) V času opravljanja pisnega dela preizkusa se kandidat ne sme z nikomer posvetovati in ne sme uporabljati nobenih telekomunikacijskih naprav, niti jih ne sme imeti pri sebi. Kandidat lahko prostor, kjer se opravlja preizkus, zapusti le z dovoljenjem uslužbenca ministrstva, ki izvaja nadzor nad opravljanjem preizkusa.
(6) Ugotovljena kršitev določbe iz prejšnjega odstavka ima enake posledice kot pisna naloga, ocenjena kot neuspešna.
(1) Ustni del preizkusa je sestavljen iz zagovora pisne naloge in preverjanja znanja z ustreznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, poznavanja smernic za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev ali tolmačenj oziroma določil o obličnosti in potrditvi prevodov ter iz preverjanja pravnega znanja, ki zajema poznavanje temeljev:
− ustavne ureditve Republike Slovenije,
− organizacije in delovanja pravosodja,
− sodnih postopkov,
− pravil o dokazovanju,
− zakonskih določb o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev in
− prava in institucij Evropske unije.
(2) Ustni del preizkusa traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar največ 90 minut.
(1) Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi pisni in ustni del preizkusa.
(2) Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno JE OPRAVIL-A ali NI OPRAVIL-A in izid zapiše v zapisnik.
(3) Izid celotnega preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja po končanem ustnem delu preizkusa.
(1) Za vsakega kandidata se o preizkusu napiše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije, strokovno področje in podpodročje oziroma jezik, za katerega opravlja preizkus, datum, opis poteka in uspeh preizkusa.
(2) Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
(1) Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. Potrdilo vsebuje osebno ime, datum in kraj rojstva ter zapis, da je kandidat opravil preizkus za posamezno strokovno področje in podpodročje oziroma jezik v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(2) Potrdilo o opravljenem preizkusu podpiše predsednik komisije.
(3) Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih, od katerih enega prejme kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
(1) Kandidat pred pristopom k preizkusu na podlagi izstavljenega računa plača stroške preizkusa v skladu s cenikom, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
(2) Če se kandidat v skladu s 6. členom tega pravilnika brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, ali če odstopi med opravljanjem preizkusa, je stroške preizkusa dolžan plačati oziroma se mu že plačani stroški ne vrnejo.
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač se imenuje z odločbo ministra.
(2) V izreku odločbe se navedeta strokovno področje in podpodročje oziroma jezik, za katerega je izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.
(3) Odločba o imenovanju se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču vroči ob prisegi.
(4) O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister in sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ter zapisnikar.
3. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
(vsebina strokovnega izpopolnjevanja)
(1) Za strokovno izpopolnjevanje se šteje:
– udeležba na strokovnem srečanju ali drugi obliki strokovnega izobraževanja (aktivna ali pasivna, doma ali v tujini) iz strokovnega področja ali podpodročja oziroma jezika za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan;
– izpopolnjevanje pri izvajalcih dejavnosti iz strokovnega področja ali podpodročja oziroma jezika za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za strokovno izpopolnjevanje lahko šteje tudi objava strokovnega članka ali drugega znanstveno raziskovalnega dela v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali monografiji) iz strokovnega področja ali podpodročja oziroma jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.
(1) Za priznanje udeležbe na strokovnem srečanju ali drugi obliki strokovnega izobraževanja sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač predloži dokazilo o udeležbi, iz katerega morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki:
– ime in priimek udeleženca,
– ime in naslov izvajalca izobraževanja,
– datum in kraj izvedbe izobraževanja,
– naslov in kratek opis vsebine izobraževanja,
– način udeležbe (aktivna ali pasivna).
(2) Če iz dokazila iz prejšnjega odstavka vsebina in obseg izobraževanja, v primeru aktivne udeležbe pa vsebina in obseg prispevka, nista razvidna, mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač dokazilu predložiti tudi program izobraževanja.
(3) Za priznanje izpopolnjevanja pri izvajalcih dejavnosti s področja sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača šteje potrdilo, mnenje, priporočilo, ocena ali drugo dokazilo o opravljenem izpopolnjevanju, ki ga izda in podpiše odgovorna oseba izvajalca.
(4) Za priznanje objave strokovnega članka ali drugega znanstveno raziskovalnega dela v strokovni literaturi doma ali v tujini sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač predloži:
– naslovno stran objave članka z vsebino in prvo stran članka,
– kataloški vpis,
– kazalo in
– povezavo na vir, če je objava citirana v kateri od uveljavljenih bibliografskih zbirk.
(oblike strokovnega izobraževanja, ki jih organizira ministrstvo)
(1) Strokovna izobraževanja se lahko organizirajo v obliki seminarjev, strokovnih srečanj, delavnic, posvetovanj, konferenc in v drugih oblikah.
(2) Splošna strokovna izobraževanja vključujejo temeljna znanja s področja ustavne ureditve Republike Slovenije, organizacije in delovanja pravosodja, sodnih postopkov, pravil o dokazovanju, zakonske določbe o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev, prava in institucij Evropske unije ter druge teme, ki jih sodni izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači potrebujejo pri svojem delu.
(3) Posebna strokovna izobraževanja vključujejo posebna strokovna znanja za posamezna strokovna področja in podpodročja izvedenskega ali cenilskega dela ali za posamezne jezike.
(redno preverjanje strokovnosti)
(1) Strokovni svet preverja strokovnost sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev praviloma tako, da oceni ustreznost najmanj petih dokazil o strokovnem izpolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju petih let, za katerega se strokovnost preverja, pri čemer se mora večina navedenih dokazil nanašati na strokovno področje ali podpodročje oziroma jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač dokazila iz prejšnjega odstavka najpozneje v roku 30 dni po preteku petih let od imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let predloži ministrstvu.
(3) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom ali če Strokovni svet predložena dokazila oceni kot neustrezna ali nezadostna, lahko strokovnost in praktične sposobnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača preveri na enega od preostalih načinov preverjanja strokovnosti po zakonu, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, za katerega meni, da je najustreznejši.
(4) Strokovni svet za namen iz prejšnjega odstavka sprejme kriterije, ki jih objavi na spletni strani ministrstva.
(5) Če strokovni svet v okviru preverjanja strokovnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača napoti na ponovno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, krije stroške takega preizkusa sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač sam.
(izredno preverjanje strokovnosti)
(1) Strokovni svet lahko na podlagi utemeljenih razlogov, ki izkazujejo dvom v izpolnjevanje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ministru predlaga, da za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača odredi ponovno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti iz posameznega področja in podpodročja oziroma jezika.
(2) Utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so zlasti dejstva in okoliščine, kjer stopnja verjetnosti, da je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač deloval v neskladju s pravili znanosti in stroke, kaže na očiten dvom v izpolnjevanje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(3) Stroške prvega opravljanja preizkusa strokovnosti na podlagi napotitve iz prvega odstavka tega člena krije ministrstvo, stroške vseh nadaljnjih preizkusov pa krije sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač sam.
Določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za preizkus, s katerim se v postopku imenovanja preveri strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje kandidata za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se smiselno uporabljajo tudi za preizkus, ki ga na predlog Strokovnega sveta odredi minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču v okviru obdobnega preverjanja strokovnosti (redno preverjanje strokovnosti) ali kadarkoli, ko se pojavi dvom o strokovnem znanju in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača (izredno preverjanje strokovnosti).
4. PRAVILA O VSEBINI IN OBLIKI IZKAZNICE IN ŠTAMPILJKE
(1) Izkaznica sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača je izdelana iz umetnega materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa so naslednji podatki:
− SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za … (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan) oziroma SODNI-A TOLMAČ-KA za … jezik;
− osebno ime in fotografija ter stalno prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
− podpis ministra in pečat ministrstva.
(2) Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prejšnjega odstavka napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
(3) Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zagotovi izkaznico na njegove stroške. Stroški izkaznice ne presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.
(4) Ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme novo izkaznico, staro izkaznico nemudoma izroči ministrstvu.
(5) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi ali odtujitvi izkaznice nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvesti ministrstvo.
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pri opravljanju svojega dela uporablja štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime s pristavkom: »Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ... (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan) oziroma sodni-a tolmač-ka za … jezik«.
(2) Poleg osebnega imena je v štampiljki navedeno tudi stalno prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek izvzame iz besedila v štampiljki.
(3) Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prvega in drugega odstavka tega člena napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
(4) Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zagotovi štampiljko na njegove stroške. Stroški štampiljke ne presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.
(5) Ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme novo štampiljko, staro štampiljko nemudoma izroči ministrstvu.
(6) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi ali odtujitvi štampiljke nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvesti ministrstvo.
(7) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko sodišču pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, pošlje pisanje v elektronski obliki s svojim varnim elektronskim podpisom brez odtisa štampiljke.
(1) Če se spremeni osebno ime ali stalno prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenila ali sodnega tolmača ali strokovno področje ali podpodročje oziroma jezik, za katerega je bil imenovan, zagotovi ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico nemudoma izroči ministrstvu.
(1) Sodni tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom: »Podpisani-a (osebno ime tolmača) z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne …, št. …, imenovani-a sodni-a tolmač-ka za … jezik, potrjujem, da se ta prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v … jeziku.«.
(2) Sodni tolmač sme potrditi prevod, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega.
(3) Pri prevodu v tuj jezik pripiše tolmač pod zaznamek iz prvega odstavka tega člena tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.
(4) Pod zaznamek vpiše sodni tolmač datum in kraj sestave zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.
(5) Za obličnost prevodov listin se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona, ki ureja notariat, v delu, ki ureja notarsko poslovanje, in določbe sodnega reda v delu, ki ureja mednarodno pravno pomoč.
6. IZVEDBA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka mora biti obrazložen in mora zajemati vse potrebno za obravnavo, zlasti pa:
− osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, zoper katerega naj se uvede disciplinski postopek,
− navedbo dejanskega stanja očitane disciplinske kršitve oziroma opis ravnanja, s katerim naj bi sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač kršil določbe zakona oziroma drugih predpisov ali krnil ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, in
− morebitne dokaze oziroma navedbe o obstoju dokazov glede očitane kršitve.
(1) Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču kot disciplinskemu obdolžencu, ki ima pravico do odgovora v osmih dneh po prejemu sklepa.
(2) Po izkazani vročitvi se s sklepom o uvedbi disciplinskega postopa seznani upravičeni predlagatelj.
(1) Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca lahko minister razpiše ustno obravnavo.
(2) Vabilo na ustno obravnavo se vroči disciplinskemu obdolžencu, tako da ima od prejema do dneva obravnave na voljo najmanj osem dni za pripravo na obravnavo.
(3) Obvestilo o ustni obravnavi se vroči tudi upravičenemu predlagatelju, ki je lahko navzoč na obravnavi in lahko dodatno obrazloži svoj predlog.
(4) Na obravnavi se prebereta sklep o uvedbi disciplinskega postopka in odgovor disciplinskega obdolženca, če je bil ta podan.
(5) Pooblaščena oseba, ki vodi postopek, disciplinskega obdolženca pozove, da se dodatno ustno izreče o kršitvah, zaradi katerih se vodi postopek, ter navede dejstva in predlaga dokaze v svoj zagovor.
(6) Če se ugotovi, da je za odločitev treba dopolniti dokazni postopek, lahko pooblaščena oseba, ki vodi postopek, obravnavo prekine in jo nadaljuje, ko se zberejo ali predložijo dodatni dokazi oziroma opravijo dodatna pripravljalna dejanja ali pridobi mnenje Strokovnega sveta.
(7) Disciplinskemu obdolžencu je treba omogočiti, da se izreče o vseh izvedenih dokazih in da po končanem dokazovanju poda sklepno besedo v svoj zagovor.
(8) Ustna obravnava ni javna.
(mnenje Strokovnega sveta)
(1) Mnenje Strokovnega sveta se izdela na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v tem postopku, ter vsebuje ugotovitve, oceno in mnenje glede obstoja očitane disciplinske kršitve.
(2) Za pripravo mnenja lahko Strokovni svet ali strokovno telo na svojo sejo povabi disciplinskega obdolženca, strokovnjake s področja, za katero je imenovan disciplinski obdolženec, in predstavnike ustreznih strokovnih združenj.
O predlogu za izločitev pooblaščene osebe, ki vodi postopek, odloča minister.
(1) Disciplinsko odločbo izvrši ministrstvo.
(2) Denarna kazen se vplača na račun proračuna Republike Slovenije.
(3) Izvršljiva odločba o disciplinski odgovornosti se vpiše v disciplinsko evidenco.
(1) Ministrstvo pošlje sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve, obvestilo o začetku postopka z obrazložitvijo razrešitvenih razlogov.
(2) Rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od 30 dni, teče od dneva, ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme obvestilo o začetku postopka razrešitve.
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati svojo štampiljko in izkaznico.
(2) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ministrstvu v roku iz prejšnjega odstavka ne vrne izkaznice in štampiljke, mu ministrstvo pošlje pisni opomin pred upravno izvršbo.
(3) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač tudi v roku, določenem v opominu iz prejšnjega odstavka, ne vrne izkaznice in štampiljke, začne ministrstvo postopek upravne izvršbe s prisilitvijo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
8. PLAČILO ZA OPRAVLJENO DELO IN POVRNITEV STROŠKOV
8.1 Plačilo za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev
(1) Za študij spisa pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. pri obsegu do 50 strani 51 eurov,
2. pri obsegu od 50 do 200 strani 102 eurov,
3. pri obsegu od 200 do 500 strani 153 eurov,
4. pri obsegu od 500 do 1000 strani 255 eurov,
5. pri obsegu od 1000 do 2000 strani 510 eurov.
(2) Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih nadaljnjih 1000 strani študija spisa poleg zneska po 5. točki prejšnjega odstavka pripada še dodatnih 388 eurov.
(3) Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge, ki jih je treba proučiti za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve.
(1) Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. za manj obsežno (do 100 strani) 51 eurov,
2. za obsežno (od 100 do 200 strani) 102 eurov,
3. za zelo obsežno (od 200 do 300 strani) 153 eurov,
4. za izjemno obsežno (od 300 do 600 strani) 255 eurov.
(2) Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih nadaljnjih 300 strani zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije poleg zneska iz 4. točke prejšnjega odstavka pripada dodatnih 194 eurov.
(1) Za preglede ali oglede pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. za manj zahtevne (do ene ure) 51 eurov,
2. za zahtevne (do treh ur) 102 eurov,
3. za zelo zahtevne (do petih ur) 153 eurov,
4. za izjemno zahtevne (nad pet ur) 255 eurov.
(2) Za vsake nadaljnje začete pol ure pri izjemno zahtevnem pregledu ali ogledu sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu poleg zneska iz 4. točke prejšnjega odstavka pripada dodatnih 51 eurov.
(3) Za čas potovanja na ogled in nazaj pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.
(pisni izvid in mnenje ali cenitev)
(1) Za pisno izdelavo izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. za manj zahtevnega 204 eurov,
2. za zahtevnega 306 eurov,
3. za zelo zahtevnega 460 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 510 eurov.
(2) Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. za manj zahtevnega 102 eurov,
2. za zahtevnega 153 eurov,
3. za zelo zahtevnega 230 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 255 eurov.
(ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve)
(1) Za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
1. za manj zahtevnega 102 eurov,
2. za zahtevnega 153 eurov,
3. za zelo zahtevnega 230 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 255 eurov.
(2) Za ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 38 eurov.
(3) Ko ne podaja svojega izvida in mnenja ali cenitve, sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pripada za čakanje na narok oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, mu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku.
(4) Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.
(5) Če sodni izvedenec ali sodni cenilec pristopi na narok in zaradi preložitve naroka ustno ne poda izvida in mnenja ali cenitve, mu pripada 50 odstotkov plačila za opravljeno delo po tem vrednotenju.
(6) Če uveljavlja sodni izvedenec ali sodni cenilec nadomestilo plače ali nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku, ni upravičen do izplačila iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve)
Sodišče zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.
8.2 Plačilo za delo sodnih tolmačev
(1) Za pisno izdelavo prevoda listine pripada sodnemu tolmaču za eno stran:
1. za prevod iz tujega v slovenski jezik 28 eurov,
2. za prevod iz slovenskega v tuj jezik 41 eurov,
3. za prevod iz tujega v tuj jezik 46 eurov.
(2) Šteje se, da ima ena stran 1500 znakov brez presledkov.
(3) Plačilo za prevod manj kot ene strani je sorazmerno manjše.
(pregled in potrditev prevoda)
(1) Za pregled in potrditev prevoda, ki ga je priskrbela stranka, pripada sodnemu tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.
(2) Če se izkaže, da priskrbljenega prevoda zaradi neustreznosti ni možno overiti brez predhodnih popravkov, sodnemu tolmaču sorazmerno z opravljenimi popravki pripada plačilo, ki je višje od plačila iz prejšnjega odstavka, a ne sme presegati plačila iz prejšnjega člena.
(1) Za študij spisa in pripravo na tolmačenje pripada sodnemu tolmaču 30 eurov.
(2) Za izjemno zahtevno tolmačenje se sme plačilo za študij spisa in pripravo na tolmačenje ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov.
(3) Sodišče zahtevnost tolmačenja ugotavlja zlasti glede na kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet tolmačenja, čas, ki ga ima sodni tolmač na voljo, da se pripravi na tolmačenje, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega tolmača.
(1) Za tolmačenje pripada sodnemu tolmaču 39 eurov za vsake začete pol ure dejanskega tolmačenja.
(2) Ko ne tolmači, pripada sodnemu tolmaču za čakanje na narok ali navzočnost na kraju, kjer naj tolmači, za vsake začete pol ure čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom ali drugim uradnim dejanjem do pol ure, mu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku ali na drugem uradnem dejanju.
(3) Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu tolmaču za vsake začete pol ure 11 eurov.
(4) Če uveljavlja sodni tolmač nadomestilo plače ali nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku, ni upravičen do izplačila iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
8.3 Posebni primeri in povrnitev stroškov
(1) Za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev oziroma prevodov v dela prostih dneh (nedelje in prazniki) in v nočnem času ob delavnikih (od 22. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti, se plačilo za opravljeno delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču poveča za 100 odstotkov.
(2) Za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, oziroma za izdelavo izjemno zahtevnih prevodov, ki zahtevajo posebno, dodatno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, se sme plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov.
(3) Za izdelavo izjemno zahtevnih pisnih izvidov in mnenj ali cenitev se sme plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ustrezno povečati, a največ do 50 odstotkov določenih najvišjih vrednosti, izraženih v eurih, kot so določene s tem pravilnikom.
(4) Če je podanih več podlag za odmero povečanja plačila za opravljeno delo po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se sme povečanje odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem ali enkrat po tretjem odstavku tega člena, vsakokrat od skupne vrednosti, izražene v eurih, kot je določena s tem pravilnikom.
(5) Če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izdela več zaporednih manj obsežnih in preprostejših izvidov in mnenj ali cenitev oziroma prevodov, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri največ do 50 odstotkov določenih najnižjih vrednosti izraženih v eurih, kot so določene s tem pravilnikom.
(plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega telesa)
(1) Za pripravo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku ter pripravo pisnega mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko, pripada sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču plačilo.
(2) Plačilo iz prejšnjega odstavka se odmeri po določbah tega pravilnika za plačilo pisnega izvida in mnenja ali cenitve, pri čemer pripada vsem članom stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki so sodelovali pri pripravi mnenja ali stališča iz prejšnjega odstavka skupno plačilo v višini največ enega pisnega izvida in mnenja ali cenitve.
(3) Za presojo zahtevnosti strokovnega mnenja ali stališča stalnega ali začasnega strokovnega telesa se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o zahtevnosti izvida in mnenja ali cenitve.
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku.
(2) Določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, se smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.
(izplačilo plačila za opravljeno delo in stroškov)
(1) Kadar se plačilo za opravljeno delo in povračilo stroškov izplačujeta iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni, lahko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po opravljenem študiju spisa sodišču predlaga zvišanje založenega zneska, če meni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in plačila za delo.
(2) Sodišče odloči o zahtevi za odmero plačila za delo in povrnitev stroškov najpozneje v 30 dneh od dneva prejema zahteve.
(3) Sodišče odmerjeno plačilo za opravljeno delo in stroške izplača, kadar se sredstva zagotavljajo:
− iz vnaprej založenih zneskov, najpozneje v 45 dneh od izdaje sklepa o odmeri plačila za opravljeno delo in stroškov;
− iz proračuna Republike Slovenije, v skladu z določbami zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
(4) Izplačilo plačila za opravljeno delo in povračila stroškov se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču opravi neposredno na njegov račun.
(5) Če sodišče o zahtevi za odmero plačila za opravljeno delo in povrnitvi stroškov ne odloči v roku iz tega pravilnika, pripadajo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zamudne obresti v skladu z določbami zakona, ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka tega roka dalje do odločitve o odmeri.
(6) Če sodišče odmerjenega plačila za opravljeno delo in stroškov ne izplača v rokih, določenih v tem pravilniku, ima sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pravico do obresti v skladu z določbami zakona, ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka zadnjega dne, ko bi odmerjeno plačilo za opravljeno delo in stroški morali biti plačani, do izplačila.
8. 4 Usklajevanje višine plačila
(usklajevanje višine plačila)
Višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev se spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba višine plačila je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI
(kriteriji za določitev načina preverjanja strokovnosti)
Strokovni svet sprejme kriterije za določitev načina preverjanja strokovnosti iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
(uskladitev štampiljke in izkaznice)
Stroške uskladitve štampiljke in izkaznice sodnega tolmača za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, pridobljene do uveljavitve tega pravilnika, z določbama drugega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 26. člena tega pravilnika nosi ministrstvo.
(odmera plačila in povrnitev stroškov)
V zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, se za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
– Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15);
– Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) in
– Pravilnik o zagotovitvi sredstev za strokovno izpopolnjevanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 87/05).
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2019.
Št. 007-158/2018
Ljubljana, dne 20. decembra 2018
EVA 2018-2030-0025
Andreja Katič l.r.
