Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg) izdaja Vlada Republike Slovenije
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev
(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljnjem besedilu: OEEO) ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, njene plačnike, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.
(2) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe električne in elektronske opreme (v nadaljenjem besedilu: EEO), vključno s prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki so vir električne energije v tej opremi, in zaradi uporabe prenosnih baterij in akumulatorjev ter posledično nastajanja OEEO ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).
(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za EEO, prenosne baterije in akumulatorje, ki se uvrščajo v razrede iz I. točke priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Za uvrščanje EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev v razrede iz I. točke priloge 1 te uredbe se uporablja okvirni seznam EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev iz II. točke priloge 1 te uredbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, na svojih spletnih straneh objavi podrobnejši seznam EEO in prenosnih baterij ter akumulatorjev, iz katerih nastajajo OEEO, odpadne prenosne baterije in akumulatorji, vključno s tarifnimi oznakami kombinirane nomenklature, kamor se razvrščajo posamezni proizvodi EEO, prenosne baterije in akumulatorji v skladu predpisi, ki urejajo carine, in z razredi iz priloge 1 te uredbe, v katere se uvrščajo EEO, prenosne baterije in akumulatorji.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se ta uredba ne uporablja za:
1. EEO, ki se uporablja za varstvo bistvenih interesov varnosti države, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjeno za izrecno vojaške namene;
2. EEO, ki je posebej načrtovana in nameščena kot del druge vrste opreme, ki ni predmet te uredbe in je namenjena le kot del te opreme;
3. žarnice z žarilno nitko;
4. EEO ter baterije in akumulatorje, namenjene za uporabo v vesolju;
5. velika nepremična industrijska orodja;
6. velike nepremične naprave, razen opreme, ki je v teh napravah, vendar ni posebej načrtovana in nameščena kot del teh naprav;
7. potniška ali tovorna prevozna sredstva, razen električnih dvokolesnih vozil brez homologacije;
8. necestne premične stroje, ki so na voljo izključno za profesionalno uporabo;
9. EEO, ki je namenjena izključno za raziskave in razvoj ter je na voljo le na podlagi izmenjave med podjetji;
10. medicinske pripomočke ter diagnostične medicinske pripomočke in vitro, če se predvideva, da bodo pred koncem življenjske dobe inficirani, in aktivne medicinske pripomočke za vsaditev;
11. baterije in akumulatorje v opremi, ki je povezana z varstvom bistvenih interesov varnosti države, v orožju, strelivu in vojaškem materialu, razen za proizvode, ki niso predvideni za izrecno vojaške namene.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se okoljska dajatev ne plačuje za EEO, prenosne baterije in akumulatorje, ki so izneseni z ozemlja RS ali izvoženi z območja Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ne glede na to, ali so proizvedeni v RS, uvoženi iz tretjih držav ali pridobljeni iz drugih držav članic EU.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. EEO je EEO iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo;
2. končni uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki kot zadnji uporabnik EEO zavrže, mora zavreči ali želi zavreči kot OEEO ali pri kateri zaradi uporabe prenosnih baterij in akumulatorjev nastajajo odpadne baterije in akumulatorji;
3. odpadna prenosna baterija ali akumulator je odpadna prenosna baterija ali akumulator iz predpisa, ki ureja ravnanje z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji;
4. OEEO je OEEO iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo;
5. pooblaščeni zastopnik proizvajalca je zastopnik proizvajalca iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo;
6. prenosne baterije in akumulatorji so prenosne baterije in akumulatorji iz predpisa, ki ureja ravnanje z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji;
7. proizvajalec je proizvajalec EEO in proizvajalec prenosnih baterij ali akumulatorjev;
8. proizvajalec EEO je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
| a) | ima ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo prek svetovnega spleta, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo potrošnikov: |
– sedež v RS in proizvaja EEO pod svojim imenom ali blagovno znamko ali je EEO zasnoval ali izdelal in jo nato trži pod svojim imenom ali blagovno znamko na ozemlju RS,
– sedež v RS in na ozemlju RS pod svojim imenom ali blagovno znamko preprodaja EEO, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji. Preprodajalec ne šteje za proizvajalca, če je na EEO vidna blagovna znamka proizvajalca, kot je določena v prejšnji alineji,
– sedež v RS in v okviru dejavnosti daje na trg v RS EEO iz tretje države ali druge države članice EU oziroma
b) pridobi EEO v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
9. proizvajalec prenosnih baterij ali akumulatorjev je:
a) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo potrošnikov, na ozemlju RS zaradi izvajanja svoje dejavnosti daje prvič v promet prenosne baterije ali akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v naprave,
b) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na ozemlju RS daje prvič v promet prenosne baterije ali akumulatorje, pridobljene v drugih državah članicah EU, uvožene iz tretjih držav ali proizvedene na ozemlju RS, vključno s tistimi baterijami in akumulatorji, ki so vgrajeni v naprave, oziroma
c) oseba, ki pridobi prenosne baterije in akumulatorje v drugi državi članici EU in jih vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jih zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik.
II. PRIJAVA DEJAVNOSTI IN EVIDENTIRANJE PROIZVAJALCEV OZIROMA POOBLAŠČENIH ZASTOPNIKOV
(1) Proizvajalec in pooblaščeni zastopnik morata Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere sta zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni ali preneha.
(2) Prijava začetka, spremembe oziroma prenehanja dejavnosti vsebuje naslednje podatke:
– firmo, naslov, davčno in matično številko prijavitelja,
– o tem, ali prijavo vlaga proizvajalec ali pooblaščeni zastopnik, in
– o vrsti prijave (začetek dejavnosti, sprememba dejavnosti ali prenehanje dejavnosti).
(3) Vzorec obrazca prijave začetka, spremembe oziroma prenehanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki prvič postane zavezanec za plačilo okoljske dajatve, mora pri finančni upravi vložiti prijavo začetka dejavnosti pred začetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev.
(5) Finančna uprava na prejeti prijavi iz drugega odstavka tega člena v obliki uradnega zaznamka zabeleži finančni urad, ki je prejel prijavo, datum prejema prijave, datum vpisa v evidenco iz 5. člena te uredbe ali razlog za zavrnitev vpisa, morebitne opombe ter ime in priimek osebe, ki je podatke iz prijave vnesla v evidenco.
(6) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati, preneha opravljati dejavnost oziroma zanjo preneha obveznost plačevanja okoljske dajatve, jo finančna uprava izbriše iz evidence iz 5. člena te uredbe na njeno zahtevo ali po uradni dolžnosti, pri čemer hkrati odloči tudi o zapadlih obveznostih, ki se nanašajo na plačilo okoljske dajatve.
(7) Prenehanje opravljanja dejavnosti ali prenehanje obveznosti plačila okoljske dajatve zaradi nepredvidenih razlogov se prijavi v treh delovnih dneh po nastanku takšnih razlogov.
(evidenca proizvajalcev in pooblaščenih zastopnikov)
(1) Finančna uprava na podlagi prijav iz prvega odstavka prejšnjega člena vzpostavi in vodi evidenco proizvajalcev in pooblaščenih zastopnikov.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– firmo in sedež proizvajalca oziroma pooblaščenega zastopnika ter davčno in matično številko,
– datum začetka, spremembe in prenehanja opravljanja dejavnosti.
III. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE OKOLJSKE DAJATVE
(obveznost za obračun okoljske dajatve)
(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so EEO, prenosne baterije in akumulatorji, proizvedeni v RS, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi iz tretjih držav, prvič dani na trg v RS ali ko so prvič uporabljeni v RS, če je proizvajalec te opreme, prenosnih baterij in akumulatorjev tudi njen končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v RS, ki daje EEO, prenosne baterije in akumulatorje na trg v RS in je proizvajalec ali pooblaščeni zastopnik proizvajalca.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena okoljske dajatve ne plačuje proizvajalec za EEO, prenosne baterije in akumulatorje, ki jih sam uporabi kot končni uporabnik zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni proizvodnja, popravljanje ali vzdrževanje kakršnekoli opreme, ki vsebuje EEO, če letna količina EEO ne presega 1.500 kg.
(obračunavanje okoljske dajatve)
(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve sta letno nadomestilo zaradi vodenja evidence iz 5. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enota obremenitve okolja zaradi nastajanja OEEO, odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na kg EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve).
(2) Nadomestilo plačujejo zavezanci v dveh enakih obrokih letno na koncu vsakega polletnega davčnega obdobja.
(3) Število enot obremenitve je za posamezen razred EEO ter prenosnih baterij in akumulatorjev določeno v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Okoljska dajatev za posamezno vrsto EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev se za posamezno polletno davčno obdobje izračuna kot zmnožek mase te vrste EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev, za katero je v tem davčnem obdobju nastala obveznost za obračun okoljske dajatve, števila enot obremenitve za to vrsto EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev ter zneska enote obremenitve.
(5) Skupni znesek okoljske dajatve za posamezno polletno davčno obdobje se izračuna kot vsota zneskov okoljske dajatve za posamezno vrsto EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev iz prejšnjega odstavka.
(6) Okoljska dajatev se na koncu posameznega polletnega davčnega obdobja plača od vsote:
– polletnega obroka nadomestila in
– skupnega zneska okoljske dajatve.
(7) Pri izračunu okoljske dajatve se uporabljajo naslednje enote, število decimalnih mest in zaokroževanje:
– količina posamezne vrste EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev v kg: celo število brez decimalnih mest (vhodni podatek);
– količina posamezne vrste EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev s številom kosov: celo število brez decimalnih mest (vhodni podatek);
– znesek enote obremenitve v eurih: štiri decimalna mesta (vhodni podatek);
– polletni obrok nadomestila v eurih: dve decimalni mesti (vhodni podatek);
– okoljska dajatev za posamezno vrsto EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev v eurih: štiri decimalna mesta;
– vsota zneskov okoljske dajatve za posamezno vrsto EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev v eurih: dve decimalni mesti;
– okoljska dajatev v eurih: dve decimalni mesti.
(8) Višino zneska nadomestila in zneska enote obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(9) Višina zneska enote obremenitve iz prejšnjega odstavka se lahko določi diferencirano po posameznih razredih EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev iz priloge 1 te uredbe.
(predložitev obračuna in plačilo okoljske dajatve)
(1) Evidenco o dajanju EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev na trg mora ločeno po vrsti in količini EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe, voditi:
– proizvajalec za EEO, prenosne baterije ali akumulatorje, ki jih daje na trg v RS ali jih sam uporablja kot končni uporabnik,
– pooblaščeni zastopnik proizvajalca s sedežem v RS za EEO, ki jo daje na trg v RS proizvajalec s sedežem v drugi državi članici EU ali tretji državi, ki ga zastopa.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o številu kosov in masi EEO, prenosnih baterij ali akumulatorjev, ki so bili dani na trg v RS, po tarifnih oznakah kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: KN) in razredih s seznama iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.
(3) Na podlagi evidence iz prvega odstavka tega člena oseba iz prvega odstavka tega člena sestavi polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu za polletni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave, in ga predloži finančni upravi do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta ter do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(4) Polletni obračun iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– firmo, naslov, davčno in matično številko zavezanca iz drugega odstavka 6. člena te uredbe,
– davčno obdobje,
– število kosov in maso EEO, prenosnih baterij ali akumulatorjev po tarifnih oznakah KN in razredih s seznama iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki so bile dane na trg v RS,
– zneske obračunane okoljske dajatve po razredih EEO, prenosnih baterij in akumulatorjev,
– skupni znesek obračunane okoljske dajatve.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena obračunano okoljsko dajatev plača do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena finančni upravi predloži polletni obračun okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena ne glede na to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali ne.
(7) Pri določanju števila kosov in mase EEO je treba v primeru EEO, v katero so vgrajene baterije in akumulatorji, obračunati posebej maso EEO brez vgrajenih baterij ali akumulatorjev in posebej število kosov in maso baterij ali akumulatorjev, ki so vgrajeni v EEO.
(druga vprašanja, povezana z okoljsko dajatvijo)
Za obračunavanje obresti, doplačilo in vračilo vplačane okoljske dajatve, postopek prisilne izterjave, uporabo pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti finančne uprave se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, in predpisi, ki urejajo finančno upravo.
IV. VRAČILO PLAČANE OKOLJSKE DAJATVE
(vračilo plačane dajatve)
(1) Do vračila okoljske dajatve, plačane v skladu s četrtim odstavkom 7. člena te uredbe, je upravičena oseba, ki EEO, prenosne baterije ali akumulatorje, za katere je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali izvozi iz EU.
(2) Upravičenec za vračilo plačane okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) vloži pri finančni upravi zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve v 60 dneh po poteku meseca, v katerem so bili EEO, prenosne baterije ali akumulatorji, za katere je bila okoljska dajatev plačana, izneseni iz ozemlja RS ali izvoženi iz EU.
(3) Zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. firmo, naslov, davčno in matično številko upravičenca,
2. tarifno oznako KN, razred EEO, prenosnih baterij ali akumulatorjev, zaradi katerih je zavezan k obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve ter za katere uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
3. znesek in datum plačane okoljske dajatve po tarifnih oznakah EEO, prenosnih baterij ali akumulatorjev, za katere se uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
4. ime banke in številko transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila okoljske dajatve,
5. navedbo dokumenta, na podlagi katerega so bile EEO, prenosne baterije ali akumulatorji izneseni iz ozemlja RS ali izvoženi iz EU.
(4) Vzorec obrazca zahtevka za vračilo plačane okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(5) Upravičenec zahtevku iz drugega odstavka tega člena predloži izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da ima ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev plačana in da so bili EEO, prenosne baterije in akumulatorji izneseni z ozemlja RS ali izvoženi iz EU.
(6) Upravičenec hrani in na zahtevo finančne uprave predloži dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja finančna uprava.
(1) Z globo od 4.100 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec ali pooblaščeni zastopnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne prijavi finančni upravi, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni ali preneha, v skladu s prvim odstavkom 4. člena te uredbe,
2. kot zavezanec iz drugega odstavka 6. člena te uredbe ne plača okoljske dajatve v skladu s petim odstavkom 8. člena te uredbe,
3. ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
4. ne predloži obračuna okoljske dajatve finančni upravi do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta ter do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe ali na obračunu navede neresnične podatke,
5. kot upravičenec iz 10. člena te uredbe na zahtevku za vračilo okoljske dajatve predloži neresnične podatke,
6. ne hrani ali na zahtevo finančne uprave ne predloži dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek (šesti odstavek 10. člena te uredbe).
(2) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
(obstoječa evidenca in obstoječi pooblaščeni zastopniki)
(1) Obstoječa evidenca proizvajalcev in pridobiteljev, ki jo vodi finančna uprava na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06 in 78/08), se šteje za evidenco proizvajalcev in pooblaščenih zastopnikov iz 5. člena te uredbe.
(2) Obstoječi pooblaščeni zastopniki morajo prijaviti začetek dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 4. člena te uredbe najpozneje do 31. marca 2019.
(obračunavanje in plačevanje okoljske dajatve za obdobje do 31. decembra 2018)
Za obračunavanje in plačevanje okoljske dajatve ter vračilo plačane okoljske dajatve za davčna obdobja do 31. decembra 2018 se uporablja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06 in 78/08).
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06 in 78/08).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Sklep o določitvi zneska za nadomestilo in za enoto obremenitve za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 110/10), uporablja pa se do uveljavitve sklepa, sprejetega na podlagi osmega odstavka 7. člena te uredbe.
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2019.
Št. 00719-75/2018
Ljubljana, dne 27. decembra 2018
EVA 2015-2550-0061
Vlada Republike Slovenije
Marjan Šarec l.r.
