Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. aprila 2020.
Št. 003-02-03/2020-2
Ljubljana, dne 10. aprila 2020
Borut Pahor
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) za državljanke in državljane (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije ter gospodarstvo spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev),
2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov) in
3. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nalezljivih boleznih).
(2) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil policije.
(3) Izraz »višja sila«, uporabljen v 1.1. podpoglavju 1. poglavja III. dela tega zakona, v tem zakonu pomeni epidemijo.
II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV
V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.«.
2. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov se za 12. členom doda nov 12.a člen, ki se glasi:
(odlog plačila prispevkov za kmete)
(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.
(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19),
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če neplačane zapadle obveznosti na dan, ko posameznik vloži vlogo, niso poravnane.«.
V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »upravičencu« doda besedilo »iz 12. in 12.a člena tega zakona«.
3. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti.«.
V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »minister, pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«.
V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica in besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.
Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju, razen če zakon določa drugače.
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:
– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;
– prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.«.
V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom »zdravstvena inšpekcija«.
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.«.
V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z besedo »Policijo«.
V 53.b členu se:
– v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »60.000 eurov«,
– v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000 eurov«,
– v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.
Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se glasi:
Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.
V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba«.
Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a člena tega zakona ali če se jih onemogoča;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec:«.
V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.
V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.
1. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
1.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
(1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno čakanje na delo).
(2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, in se ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.
(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
(2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega zakona in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
(višina povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena tega zakona se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
(2) Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v osmih dneh s sklepom.
(8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
(9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost z razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 21. do 31. člena in drugega odstavka 33. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
1.2 Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo
(delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek)
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
(3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
1.3 Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi zavarovalni podlagi,
– verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost, in
– kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi.
(2) Za samozaposlenega iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če je opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
(4) Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.
(1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
(2) Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.
(4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
(6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije.
(zagotavljanje sredstev za izplačila mesečnega temeljnega dohodka)
Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(vračilo mesečnega temeljnega dohodka)
Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije. Do pomoči je upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
1.4 Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete
(oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete)
(1) Samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi, ter verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.
(2) Do oprostitve plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2,
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena za uveljavitev upravičenja po tem členu predložijo izjavo v skladu s 37. členom tega zakona. Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka, se uporabi ista izjava.
(4) Oproščene prispevke za socialno varnost po prvem odstavku tega člena na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije v celoti zagotavlja Republika Slovenija.
(5) Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.
(6) Za mesece, za katere zavarovanec iz prvega odstavka tega člena uveljavlja oprostitev plačila prispevkov po tem členu, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.
(7) Če se naknadno ugotovi, da izjava iz tretjega odstavka tega člena vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
(poravnava obveznosti Republike Slovenije)
(1) Plačilo obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz proračuna Republike Slovenije izvrši deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije za pripravo zahtevka iz prejšnjega odstavka Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje podatke iz obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, potrebne za določitev višine obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona.
(ukrep na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
(1) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) se za omilitev posledic epidemije kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah se upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020.
(2) Vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva do vključno 30. junija 2021.
(3) V obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 se v registru nepremičnin pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.
2. MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN
(zamiki rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin)
(1) Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan 1. januar 2021.
(2) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 24. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1) se po uveljaviti Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) zbirno potrdilo pošlje lastnikom nepremičnin najkasneje v osmih dneh po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja iz prejšnjega odstavka.
(3) Vloge za ugotavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN-1 lahko lastniki nepremičnin vložijo po začetku javnega izkazovanja v evidenci vrednotenja iz prvega odstavka tega člena.
3. UKREPI S PODROČJA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI
3.1 Predšolska vzgoja
(financiranje zasebnih vrtcev)
Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije v višini 85 % za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju.
3.2 Osnovnošolsko in osnovno glasbeno izobraževanje
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela z učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbenih šolah poteka v skladu s šolskim koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo.
(2) Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z učenci na daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega predmeta.
(sklepi ministra, pristojnega za izobraževanje)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje in osnovno glasbeno izobraževanje, lahko minister, pristojen za izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta 2019/2020, s sklepom drugače določi:
1. izvedbo šolskega koledarja,
2. zaključek pouka v tem šolskem letu,
3. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,
4. odločanje o napredovanju učencev,
5. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
6. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
7. način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja.
(2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu 2019/2020 s sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja.
3.3 Srednješolsko in višješolsko izobraževanje ter osnovnošolsko izobraževanje odraslih
(prilagoditev srednješolskega, višješolskega izobraževanja in osnovnošolskega izobraževanja odraslih)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov se trajanje šolskega in študijskega leta ter zaključevanje izobraževanja in vsi roki za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja s sklepom ministra lahko spremenijo oziroma določijo drugače.
(2) Ne glede na določbe drugih predpisov se za področje izvajanja osnovne šole za odrasle uporablja prejšnji odstavek.
(3) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnih in višješolskih študijskih programov in drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s programi ter letnimi delovnimi načrti šol na daljavo se dosega realizacijo ur in cilje, določene z vzgojno-izobraževalnimi ali študijskimi programi, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
(4) Ne glede na določbe drugih predpisov določi merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje in višje šole minister s sklepom.
(5) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo pravico do podaljšanja statusa študenta za največ eno leto tudi študenti višjih strokovnih šol, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
(praktično usposabljanje z delom, praktično izobraževanje, obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
(1) Če zaradi epidemije dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.
(2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se jim te priznajo kot opravljene.
(druge dejavnosti srednjih in višjih strokovnih šol, dijaških domov ter javnih organizacij za izobraževanje odraslih)
(1) V času epidemije se javni srednji in javni višji strokovni šoli, dijaškemu domu ter javni organizaciji za izobraževanje odraslih kot utemeljen strošek, ki se ga v obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, zagotovi iz proračuna Republike Slovenije, priznajo sredstva za kritje stroškov dela v zvezi z izvajanjem drugih dejavnosti javnega zavoda na trgu v skladu z njenim ustanovitvenim aktom v okviru javne službe.
(2) V času epidemije se javnim zavodom, za katere se ne uporablja prejšnji odstavek, iz proračuna Republike Slovenije zagotovijo sredstva za kritje stroškov dela za izvajanje javno veljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, v obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za izobraževanje.
(3) V času epidemije se za tiste javne organizacije za izobraževanje odraslih, ki se jim v deležu zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, zagotovijo sredstva za nadomestilo plač za čas čakanja na delo v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, pri čemer delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije ne sme preseči 20 % potrebnih sredstev.
3.4 Visoko šolstvo
(spremembe obveznih sestavin študijskih programov)
Ne glede na določbe sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za študijsko leto 2019/2020 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz pete, šeste, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo veljati že v tem študijskem letu za vse vpisane študente ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.
(podaljšanje statusa študenta)
Ne glede na določbe 70. člena ZViS imajo pravico do podaljšanja statusa študenta v študijskem letu 2020/2021 tudi študenti, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
3.5 Vrednotenje in priznavanje izobraževanja
(vročanje dokumentov v postopku vrednotenja in priznavanja izobraževanja)
Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 – popr. in 109/12) se v času epidemije dokumenti v postopku vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, lahko vročajo prosilcu po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto prosilca mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
3.6 Raziskovalna dejavnost
(podaljšanje izvajanja raziskovalnih in infrastrukturnih programov)
(1) Ne glede na sklepe oziroma odločbe o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov, izdane na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19; v nadaljnjem besedilu: ZRRD) se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra 2020, podaljša za eno leto, pri čemer ostane letni obseg financiranja nespremenjen.
(2) Pri infrastrukturnih programih se nespremenjeni letni obseg financiranja nanaša na ekvivalente polne zaposlitve (FTE). Obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije za infrastrukturne programe se na letni ravni določi v skladu z veljavnimi predpisi.
(nakup raziskovalne opreme)
Ne glede na sklepe o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme, izdane na podlagi ZRRD, ki določajo, da se rok za nakup izteče 31. decembra 2020, se rok za nakup te raziskovalne opreme zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša do 31. decembra 2021.
(podaljšanje izvajanja bilateralnih projektov)
Ne glede na sklepe o izbiri bilateralnih projektov po Javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike in Javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, izdane na podlagi ZRRD, ki se iztečejo do 31. decembra 2020, se njihovo trajanje zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša za eno leto, pri čemer ostane obseg financiranja nespremenjen.
(izvajanje dopolnilnih ukrepov, pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni)
Zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije in posledic, ki jih bodo ti ukrepi imeli na izvajanje dopolnilnih ukrepov, na podlagi 36.a člena Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18 in 62/19), pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, se v primeru, da se mora za uspešno realizacijo ukrepov aktivnosti v zvezi z njimi podaljšati, omogoči sprememba dinamike za ustrezna proračunska leta.
(zagotavljanje financiranja izvajanja nalog javnih raziskovalnih zavodov na področjih področno pristojnih ministrstev)
V času epidemije in po izteku epidemije se javnim raziskovalnim zavodom zagotavlja financiranje izvajanja nalog javne službe ter strokovnih, razvojno tehničnih in drugih nalog na področjih pristojnih ministrstev, ki jih javni raziskovalni zavodi že izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo posamezne naloge, ter pogodbami, sklenjenimi med javnimi raziskovalnimi zavodi in posameznimi pristojnimi ministrstvi.
4. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
(nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja)
(1) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.
(3) Višina nadomestila OZZ znaša:
– za delavca – v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu s 137. členom ZDR-1;
– za drugega zavarovanca iz 28. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu: samostojni zavezanec) – v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ.
(4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
– povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ;
– izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
(5) Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.
(6) Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko določi natančnejši način vlaganja zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Če ni s tem členom drugače določeno, se glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(8) Rok za povračilo oziroma izplačilo nadomestila OZZ iz četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za zahteve za povračilo oziroma izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z ZZVZZ, ki so predložene Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 30. septembra 2020.
(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije.
(10) Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
5. SOCIALNO VARSTVO, PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV IN UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA STARŠEVSKEGA VARSTVA
(enkratni solidarnostni dodatek za upokojence)
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130,00 eurov.
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(5) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila tega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2019.
(7) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2019 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2019 za mesec januar 2019.
(8) Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu se izplača enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine.
(9) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec april.
(10) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek upravičenca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialno varstvene prejemke.
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
(13) Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(14) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2019 ni posredoval, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
(enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb)
(1) S tem členom se za izboljšanje socialnega položaja drugih ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim epidemije, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020 in niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se izplača skupaj z denarno socialno pomočjo oziroma varstvenim dodatkom za mesec april 2020 v višini 150 eurov.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se izplača vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 30. aprila 2020.
(5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine ne plača dohodnina.
(izjeme na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
(1) Ne glede na 33. člen ZUPJS se pravice iz javnih sredstev, ki se iztečejo v mesecu marcu 2020 oziroma v času izvajanja ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona, s tem zakonom mesečno podaljšujejo za čas enega meseca, dokler trajajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Ne glede na 30.a člen ZUPJS center za socialno delo v letu 2020 po uradni dolžnosti na dan 1. aprila 2020 ne preveri višine pravice do prispevka k plačilu družinskega pomočnika in oprostitve plačila socialno varstvenih storitev.
(3) Šteje se, da je vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in za sporočanje sprememb okoliščin, ki vplivajo na pravico, ki se nanaša na obdobje od 1. aprila 2020 do prvega dne v mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
(4) Šteje se, da je vloga za podaljšanje pravic iz javnih sredstev iz prvega odstavka tega člena vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
(izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov)
(1) Ne glede na 34. člen ZSVarPre roki za izpolnitev obveznosti upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, določeni v tem členu, začnejo teči znova od dneva, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Ne glede na šesti odstavek 36. člena ZSVarPre center za socialno delo v letu 2020 po uradni dolžnosti ne preveri, ali upravičenci do trajne denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka na dan 1. aprila 2020 še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do omenjenih pravic po ZSVarPre.
(3) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS in ZSVarPre, se v času trajanja ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, ne upoštevajo.
(izjeme na področju uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih)
(1) Ne glede na 60. člen in 92. do 97. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) se rok za vlaganje vlog za priznanje pravic podaljša, in sicer se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju 2020. Prav tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo v juniju 2020, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi juniju 2020.
(2) Ne glede na 26. člen ZSDP-1 oče nima pravice do očetovskega dopusta tudi, če se mora zaradi epidemije vrniti na delo. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Ukrep iz tega člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada ugotovi se prekinejo izredne razmere.
(3) Ne glede na 77. člen ZSDP-1 se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.
(obroki predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb)
(1) Ne glede na četrti odstavek 298. člena, prvi odstavek 307.a člena in tretji odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plača.
(2) Ne glede na 300. člen in 307.b člen ZDavP-2 se neplačani obroki predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine po prejšnjem odstavku ne štejejo za obračunane.
Ne glede na prvi odstavek 71. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.
Ne glede na prvi odstavek 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19) je plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom osem dni.
8. ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK v višini:
– 25 % zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
– 50 % zneska 12 odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
(2) Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile v obdobju veljavnosti tega zakona sklenjene skladno s sedmim odstavkom 2. člena ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije. Kreditne pogodbe iz tega odstavka morajo poleg običajnih določb vsebovati še naslednje določbe:
– da je terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem členu, najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca, nastale po izdaji jamstva;
– zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom po tem členu, ne bo zastavljal svojega premoženja drugim ali ga kako drugače obremenjeval, če bi se lahko taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca.
Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določb, po katerih bi obveznosti zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.
(3) Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem členu ne presega 200 milijonov eurov. Poroštva, izdana po tem členu, se ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
(4) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.
(5) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča družbo SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po ZIUOPOK, na podlagi katerih je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
(6) Banka mora SID banki na njeno zahtevo posredovati vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev po ZIUOPOK glede odloga in tega člena. Banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem členu, sorazmerno prenesti na kreditojemalce in SID banki na njeno zahtevo izkazati, da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in koristi poroštva po tem členu na kreditojemalce.
(7) Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih po izteku obdobja odloga plačila. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila po 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1) in da kreditojemalec ni poravnal dospele odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.
(8) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
(9) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje en mesec po začetku postopka. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v aneks h kreditni pogodbi. Banka mora kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.
(11) Poroštvo preneha, če:
– je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na strani banke ali
– banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.
V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
(12) Podrobnejši postopki v zvezi z unovčevanjem in izterjavo poroštev ter roki, dokumentacijo in poročanjem, se lahko določijo z uredbo, ki jo sprejme vlada.
9. PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ TER PREMESTITVE V JAVNEM SEKTORJU
(začasna premestitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije)
(1) Javnega uslužbenca ali uslužbenko (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) je v času epidemije dopustno brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev v okviru istega delodajalca) ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev k drugemu delodajalcu). Javni uslužbenec, ki začasno opravlja drugo delo, ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše; v tem primeru mu pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše.
(2) Pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, javne uslužbence, ki jih ni dopustno začasno premestiti, ter način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov določi vlada z uredbo.
(delo preko polnega delovnega časa v času epidemije)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko v času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
(2) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prejšnjega odstavka, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
(3) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
(4) Postopek in pogoje dela preko polnega delovnega časa v skladu s tem členom določi vlada z uredbo.
(zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije)
Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020.
(znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev)
(1) Funkcionarjem, ki so v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) uvrščeni v plačnih podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja.
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.
(3) Na način iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi plače osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona.
(nadomestilo plače zaradi epidemije)
(1) Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne moreta opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu, imata pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(3) Javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje na delo s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo ni pritožbe.
(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije)
(1) Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna postavka osnovne plače zaposlenega za delo v Republiki Sloveniji.
(3) Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS), lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka tega člena za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(4) V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
(5) Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni pritožbe.
(6) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določi vlada.
(7) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor, v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
10. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA
(finančna pomoč zaradi epidemije)
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom COVID-19, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo, vendar ne dlje kot trajajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona. Do finančne pomoči po tem členu ni upravičena oseba, če njeno kmetijsko gospodarstvo prevzame v upravljanje začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Uradni list RS, št. 36/20).
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 % minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki določa minimalno plačo.
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z dokazili, se v enem mesecu od razglasitve konca epidemije vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani agencije.
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020).
(nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih)
(1) Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so za ribiška plovila, navedena v dovoljenjih za gospodarski ribolov, za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 % celotnega zneska.
(2) Nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I, z dne 20. 3. 2020).
(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev, način določitve ter postopek dodelitve nadomestila iz tega člena.
(4) Sredstva za nadomestila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
(finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1), fizična oseba, ki je lastnik gozda, in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 20 % izpad dohodka.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(3) Ne glede na 20. člen tega zakona se finančno nadomestilo iz tega člena lahko uveljavlja še za obdobje treh mesecev od razglasitve konca epidemije, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji glede na povprečje dohodkov zadnjega leta, pri fizičnih osebah ribičih pa na podlagi povprečne količine ulova, zabeleženega v ladijskih dnevnikih za obdobje zadnjih treh let.
(5) Vlada podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
(6) Oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, ni upravičena do finančnega nadomestila po tem členu.
(7) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1).
(nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 % predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na 20. člen tega zakona se nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih iz tega člena izvaja do konca leta 2020.
(sezonsko delo v kmetijstvu)
(1) Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
(2) Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
(3) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
11. ODLOG PLAČILA KREDITNIH IN DRUGIH OBVEZNOSTI, NASTALIH NA PODLAGI ZAKONA, KI UREJA POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG V TEŽAVAH
(ukrep in subjekti odloga)
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13, 56/13, 27/16 – ZFPPIPP-G in 5/17 – ZPRPGDZT) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem odobrenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zaprosi za odlog plačila skladno s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.
(2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in zadruga, ustanovljena po zakonu o zadrugah.
(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najkasneje v treh mesecih po preklicu epidemije.
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka dolžnik ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije in izjavo, da ima na dan 31. december 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek dolžniku ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove. V tem primeru dolžnik v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.
(6) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede na prvi odstavek tega člena, sporazumno dogovorita za rok in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (zapadlih in nezapadlih), ki so za dolžnika ugodnejši.
(opis poslovnega položaja)
Opis poslovnega položaja dolžnika iz četrtega odstavka prejšnjega člena vsebuje:
– navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja dolžnika zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, katere posledica je resna motnja v poslovanju in zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi s pristojnim ministrstvom,
– načrt poslovodstva dolžnika o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti,
– projekcije poslovanja (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov) za prihodnje obdobje treh let,
– oceno poslovodstva dolžnika o možnostih ohranitve delovnih mest.
(1) Dolžnik, ki mu je bil odobren odlog plačila iz 77. člena tega zakona, enkrat na četrtletje poroča pristojnemu ministrstvu o svojem poslovnem položaju.
(2) Pristojno ministrstvo prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:
– dolžnik ne poroča o svojem poslovnem položaju ali
– se osnovni položaj dolžnika izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu ali
– ugotovi, da je dolžnik v vlogi navajal lažne podatke.
(značilnosti odloga plačila)
(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne ali druge pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo.
(2) Pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta o odlogu plačila aneks h kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik sporazumno dogovorita drugače.
(odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb)
(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo.
(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. V vlogi kreditojemalec pojasni, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
(plačilni rok, kadar je upnik javni organ)
Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) je plačilni rok 60 dni, kadar je upnik javni organ. Ta rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč)
(1) Imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic epidemije in zmanjšane možnosti izvajanja te vodne pravice ter s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.
(2) Imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije in zmanjšane možnosti izvajanja te vodne pravice ter s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov oprosti plačila vodnega povračila.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila za leto 2020. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila za leto 2020 se oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri prvi polletni akontaciji. Morebitna razlika se ugotovi ob izdaji poračuna plačila za vodno pravico.
(znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov)
(1) Ne glede na določbe 124. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov se imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ki imajo zaradi posledic epidemije zmanjšane možnosti izvajanja te vodne pravice in s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov, oprosti plačila vodnega povračila za obdobje od 16. marca 2020 do 31. maja 2020.
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila za leto 2020. Pri odločbi o odmeri vodnega povračila za leto 2020 se znižanje upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 83. členu ZUJIK)
Samozaposleni v kulturi, ki mu je pravica do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: prispevki za socialno varnost) na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) prenehala in o njegovi vlogi za ponovno podelitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, ter samozaposleni v kulturi, ki se mu pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, priznana na podlagi 83. člena ZUJIK, izteče do 30. junija 2020, ohrani pravico do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK do 31. avgusta 2020.
15. ZNANOST IN RAZISKOVANJE
(prednostna namenitev sredstev za spodbujanje naložb, potrebnih za obvladovanje posledic)
Iz sredstev integralnega proračuna Republike Slovenije, sredstev Evropskega socialnega sklada in sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj se lahko sredstva prednostno namenijo za spodbujanje naložb, ki so potrebne za boljše obvladovanje posledic epidemije v zdravstvu, in sicer predvsem za naložbe v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki za izbor operacij se lahko izvajajo v obliki javnih razpisov, javnih pozivov ali neposredne sklenitve pogodbe.
16. PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
(prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) lahko zavezanec iz 5. do 15. točke ter 20.i in 20.j točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1. točke prvega odstavka 16. člena ZPPDFT-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 23. člena ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24. člena ZPPDFT-1 in v prvem odstavku 25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v enem mesecu po sklenitvi poslovnega razmerja ali v enem mesecu po razglasitvi prenehanja epidemije, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
(2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije, tako da pridobi vse podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z video povezavo.
(3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani do poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega roka se posnetek trajno izbriše.
(4) Prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 v skladu s tem členom ni dovoljen, če v skladu s 13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
17. ZAVAROVALNIŠTVO IN TRG FINANČNIH INSTURMENTOV
(rok za predložitev letnih poročil in revizorjevih poročil)
Ne glede na prvi odstavek 257. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) lahko zavarovalnica v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor predloži letno poročilo in revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, najpozneje v petih mesecih po koncu koledarskega leta.
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka 134. člena in 136. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr. in 66/19) in ne glede na določbe prvega odstavka 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 – odl. US), ki se smiselno uporablja tudi za investicijska podjetja, lahko javna družba oziroma investicijsko podjetje v letu 2020 izjemoma objavi svoje letno poročilo, polletno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo, ki bi moralo biti objavljeno kadarkoli do 31. maja 2020.
(mejne vrednosti za javna naročila)
(1) Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) se do 15. novembra 2020 ZJN-3 na splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj.
(2) Do 15. aprila 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja.
V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.
19. IZVRŠBA IN OSEBNI STEČAJ
(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase)
(1) Vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US in 69/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
(odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi)
(1) V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi.
(2) V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve tega zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi.
(3) Izvrševanje sklepov o izvršbi po prvem odstavku tega člena se ne odloži, če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
20. IZVAJANJE JAVNIH STORITEV
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.
(2) Nadomestila plač zaposlenih pri delodajalcih iz prejšnjega odstavka in drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja javnih storitev, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
21. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA
(dodatni položaj insolventnosti)
Ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti iz prejšnjega stavka velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(odlog obveznosti poslovodstva)
(1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(3) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
(4) Ne glede na 40. člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(5) Ne glede na 221.l člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja)
(1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
(pravice delavca pri jamstvenem skladu)
(1) Ne glede na 18. člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16 in 11/18 – ZIZ-L; v nadaljnjem besedilu: ZJSRS) delavec pridobi pravice po ZJSRS tudi, če izkaže, da je bil zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec predhodno zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ukrep iz tega odstavka se uporablja še en mesec po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Če delovno razmerje delavcu ne preneha zaradi insolventnosti, je delavec dolžan vrniti prejeta izplačila.
22. VRAČILO PREJETIH SREDSTEV
(skupni pogoj za določena upravičenja in nadzor)
(1) Subjekti, ki so uveljavili:
– povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
– povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
– oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali
– izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona
morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v 30 dneh.
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
(podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja)
(1) Roki glede obveznosti poročanja, določeni z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in predpisi, izdanimi na podlagi ZVO-1, ter z ZV-1 in predpisi, izdanimi na podlagi ZV-1, se podaljšajo tako, da se iztečejo 60. dan po preklicu epidemije.
(2) Predpisi, izdani na podlagi ZVO-1, in predpisi, izdani na podlagi ZV-1, iz prejšnjega odstavka so:
– Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
– Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18),
– Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 – popr., 26/12 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12),
– Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19),
– Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (Uradni list RS, št. 34/08 in 9/09),
– Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18),
– Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
– Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10, 68/17 in 82/18),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19),
– Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12),
– Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08),
– Pravilnik o monitoringu fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 76/11, 56/14 in 35/18),
– Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16),
– Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 55/11 in 1/13),
– Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05),
– Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18),
– Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 35/15 in 58/16),
– Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18 in 59/18),
– Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni list RS, št. 93/10),
– Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 19/17),
– Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni list RS, št. 24/17),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18 in 77/19),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 91/13),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18),
– Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1),
– Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi Direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Uradni list RS, št. 77/06),
– Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
– Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (Uradni list RS, št. 104/08),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski, d. d. iz vrtin V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T (Uradni list RS, št. 103/15),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d. d. iz vrtine G-4/70 (Uradni list RS, št. 103/15 in 14/19),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o. o. iz vrtine D-2/05 (Uradni list RS, št. 103/15),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d. o. o., iz vrtine NIKO-1/08 (Uradni list RS, št. 50/16),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Sončni elektrarni Bah Dragica Bah s. p. iz vrtine B-1/09 (Uradni list RS, št. 64/16),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 (Uradni list RS, št. 58/17),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union V-3, V-4, V-6 in V-8 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira DANA – D-1/02 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05 in 122/07),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05).
Tujcem, ki so imeli najmanj do 13. marca 2020 v Republiki Sloveniji veljaven pravni naslov zakonitega bivanja in v času izvajanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije iz objektivnih razlogov ne morejo zapustiti ozemlja države, se dovoli nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji do odprave tistih ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije, ki objektivno onemogočajo tujcem, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo ustrezen pravni naslov za zakonito bivanje.
(oprostitev plačila storitev RTV signala)
Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije, se za čas od razglasitve do preklica epidemije oprosti plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v 114.a členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US). Prav tako se oprosti plačilo frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
(1) Policisti smejo za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, in iz odredb ali odlokov, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije, uporabljati naslednja pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije:
1. zbiranje obvestil,
2. vabljenje,
3. opozarjanje,
4. ukazovanje,
5. ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka,
6. iskanje oseb,
7. prepoznavanje oseb po fotografijah
8. postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami,
9. začasno omejevanje gibanja oseb,
10. zbiranje in obdelovanje podatkov,
11. privedba.
(2) Policisti smejo pooblastila iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke prejšnjega odstavka uporabljati zgolj za zagotavljanje izvajanja odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
(3) Za izvajanje pooblastil iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka tega člena smejo policisti dostopati do naslednjih osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva NIJZ:
– osebno ime,
– EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta,
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– podatke o osebnem zdravniku,
– podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena (kdo in kdaj je odredil osamitev),
– podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene (ali osamitev poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru),
– podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena (zaščitna oprema, način prevoza).
(4) Protokol za izvajanje pooblastil iz tretjega odstavka tega člena med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje in NIJZ določi vlada s sklepom.
(5) Če policist ugotovi, da oseba krši z odločbo ali drugim aktom odrejen ukrep iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa.
(6) Pridobljeni podatki iz tega člena se hranijo najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, oziroma po odredbah in odlokih, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije, vendar ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije. Po preteku tega roka se pridobljeni podatki izbrišejo oziroma uničijo.
(kazenske določbe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena),
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena),
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena),
– ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(kazenske določbe na področju plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti)
Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna Republike Slovenije, če določi oziroma izplača dodatke v nasprotju z 71. členom tega zakona, ali prekorači dodeljena finančna sredstva iz četrtega odstavka 71. člena tega zakona.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodna določba na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)
(1) Določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, se ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona.
(2) Ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.
(3) Izjema iz prejšnjega odstavka velja tudi za vloge za uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
(prehodna določba na področju uskladitve nadomestil plač funkcionarjev)
(1) Nadomestila plač funkcionarjev, določena v skladu z zakonom pred uveljavitvijo tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona uskladijo z drugim odstavkom 69. člena tega zakona.
(2) Uskladitev izvede organ, ki je odločil o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije, najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon, če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.
Št. 411-01/20-7/136
Ljubljana, dne 2. aprila 2020
EPA 1095-VIII
