Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. maja 2020.
Št. 003-02-3/2020-29
Ljubljana, dne 30. maja 2020
Borut Pahor
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOOPE)
(1) S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic epidemije za gospodarstvo, javne finance in področja gradnje objektov odstopa od določb:
1. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),
2. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19),
3. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18),
4. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.),
5. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A),
6. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP),
7. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture, javnega naročanja in odnosa Republike Slovenije do prebivalcev tretjih držav.
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP uporablja po tem zakonu od 1. junija do 31. decembra 2020, ukrepi iz 100.b do 100.h člena ZIUZEOP pa od 1. junija do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZSInv) se spodbude dodelijo, tudi če investicija izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 1.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,
– 500.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 500.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
2. da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 10 v predelovalni dejavnosti,
– 10 v storitveni dejavnosti,
– 3 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena ZSInv se šteje, da investicija bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva, če poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje tudi naslednja pogoja:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in pri kateri investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije in
2. da zagotovi vsaj ohranitev obstoječih delovnih mest ali da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 50 v predelovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 40 v storitveni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 20 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih.
(3) Določbe tega člena veljajo do 30. junija 2021.
Ne glede na tretjo alinejo osmega odstavka 69. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se za davčni leti 2020 in 2021 kot pogoj šteje, da v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 7.000 eurov.
V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) se v 10.b členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.«.
V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) se v 86.a členu za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin članic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic.«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.
Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnikom do 15. aprila 2021 ni potrebno izvesti projektnega natečaja v skladu z določbami petega poglavja ZJN-3, če gre za projektiranje objektov za zdravstvo, ki so namenjeni izvajanju sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva.
(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZNB) je karantena ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za nalezljivo boleznijo, uvrščeno v 1. skupino na podlagi predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZNB, ali drugo nalezljivo boleznijo, za katero je Vlada Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZNB odločila, da se zanjo uporabijo ukrepi, določeni z ZNB, v času njegove kužnosti.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena ZNB, karanteno iz prvega odstavka 19. člena ZNB, odredi minister, pristojen za zdravje, ali od njega pooblaščena oseba.
Ukrepa iz 3. in 7. člena tega zakona se uporabljata od 1. junija 2020, ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.
Ukrepi iz tega dela zakona in iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020, če ta zakon ne določa drugače.
1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).
(2) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: subvencija).
(1) Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
(2) Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
(3) Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
(4) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(5) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.
(1) Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.
(2) Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
– pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
– za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
– pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
– obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.
(3) Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.
(4) Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
(5) Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.
(6) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(7) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19).
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.
(postopek uveljavljanja subvencije)
(1) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.
(2) Delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži:
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,
– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,
– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.
(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(4) Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.
(višina in izplačilo subvencije)
(1) Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
(2) Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
(3) Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(1) V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
(2) Delodajalec ne sme:
– v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in
– v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
(3) Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
(4) Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.
(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti.
(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem zakonu, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
(7) Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo subvencije)
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po tem zakonu.
(2) Za potrebe dodeljevanja subvencij in izvajanje nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, in sicer osebno ime, EMŠO, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca evidenco izrabe delovnega časa.
(3) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(5) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(javna objava evidence prejemnikov sredstev)
Seznam prejemnikov subvencije po tem zakonu in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb 11. do 20. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
(upravičenost do izvajanja ukrepa)
Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa iz tega poglavja za čas veljavnosti tega zakona tudi v primeru, če jim subvencija po tem zakonu ne bo dodeljena ali zanjo ne bodo zaprosili.
2.1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
(namen podpore in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri delodajalcih iz 24. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
(5) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter FURS, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
(6) Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 24. do 32. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
2.2 Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma
(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)
(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic epidemije v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).
(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:
– polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2020 dopolnila 18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in je upravičena do bona v višini 200 eurov,
– ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni upravičenec), so upravičene do bona v višini 50 eurov.
(3) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.
(4) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.
(5) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.
(6) Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan 13. marca 2020:
– vpisan v Poslovni register Slovenije in
– vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
– opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
– 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
– 55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
– 55.202 – Turistične kmetije s sobami,
– 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
– 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
– 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
– 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
(7) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka uporabe uredbe iz desetega odstavka tega člena do 31. decembra 2020. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh.
(8) Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.
(9) Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2020, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.
(10) Ponudnik storitve oziroma upravičenec od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve sredstva prejme na podlagi potrditve upravičenca v elektronskem sistemu FURS oziroma na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve je dolžan hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade Republike Slovenije, do poteka zastaralnega roka za nadzor iz sedemnajstega odstavka tega člena in 82. člena tega zakona. Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz šestnajstega odstavka tega člena predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(11) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.
(13) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(14) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):
– ime in priimek,
– EMŠO,
– datum in kraj rojstva,
– spol,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča.
FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(15) Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra nastanitvenih obratov in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:
– zaporedno številko prijave gosta,
– podatke o gostu: ime in priimek gosta, datum rojstva gosta ter številko in vrsto identifikacijskega dokumenta gosta,
– datum prihoda in odhoda gosta,
– podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko ponudnika storitev, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika storitev,
– podatke o nastanitvenem obratu: naziv, naslov ter identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov na dan 13. marca 2020.
Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom prihoda gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2020. AJPES začne posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.
(16) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v štirinajstem in petnajstem odstavku tega člena, podatke, posredovane z vnosom ponudnika storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:
– o upravičencu do bona,
– podatke o ponudniku storitve ter nastanitvenemu obratu, kjer je upravičenec unovčil bon in
– podatke o izplačilu bona.
FURS vodi in upravlja evidenco bonov na podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz petnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če upravičenec nima identifikacijskega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.
(17) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
– podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in davčna številka;
– podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime upravičenca do bona, davčna številka;
– datum prihoda in odhoda upravičenca.
3. SPODBUJANJE GOSPODARSTVA IN UKREPI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
3.1. Finančne spodbude
(finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud COVID-19)
(1) Finančna spodbuda, ki se dodeli v skladu s tem členom, je spodbuda v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij ter ustrezne varnosti oziroma varnega poslovanja podjetij z namenom preprečitve širjenja COVID-19, za sofinanciranje izpada prihodka v turizmu in gostinstvu, za zagotovitev podpore predelovalni dejavnosti na obmejnih problemskih področjih, za zagotovitev digitalizacije in digitalne transformacije podjetij ter za razvojne projekte v teku ali s potencialom hitrega zagona.
(2) Upravičenec do finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka je mikro, malo in srednje veliko podjetje skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1) ter veliko podjetje, ki se sooča z negativnimi posledicami epidemije.
(3) Finančna spodbuda iz prvega odstavka tega člena se dodeli na podlagi vloge, ki jo upravičenec iz prejšnjega odstavka odda na javni razpis ali javni poziv ali po postopku z neposredno pogodbo v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 –ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF) ali z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv). Dodeli se v obliki odstotka financiranja projekta, pavšala ali drugih poenostavljenih oblik stroškov. Vloge na javni razpis ali javni poziv obravnava organ, ki razpisuje konkretni ukrep, to je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ali njegova izvajalska organizacija oziroma upravičenec oziroma upravljavec Sklada skladov. Vlogo po postopku sklenitve neposredne pogodbe obravnava ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
(4) Upravičenec mora na dan oddaje vloge izpolnjevati vse pogoje, ki jih za posamezno obliko državne pomoči določa Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1) ter tudi naslednja pogoja:
– da ima sedež ali naslov v Republiki Sloveniji,
– da ima na dan oddaje vloge plačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh davčnih obračunov, za katere obstaja obveznost predložitve v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Podrobnejše zahteve in v primeru javnega razpisa tudi merila za dodelitev finančne spodbude iz prvega odstavka tega člena, določi minister, pristojen za gospodarstvo, s programom finančnih spodbud COVID-19.
(6) Finančna spodbuda iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1 ter sprememba UL C št. 164 I z dne 13. 5. 2020, str. 3.).
3.2. Zagotavljanje likvidnosti podjetij preko javnih skladov
(namensko premoženje javnega sklada za likvidnostna sredstva za podjetja)
V primeru, ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja od ustanovitelja prejmeta namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov. Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev ter s tem poda soglasje k zmanjšanju namenskega premoženja. Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.
3.3. Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj
(1) Ne glede na določbe ZJN-3 lahko do 15. aprila 2021 naročnik uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 eurov.
(2) Ne glede na ZJN-3 se do 15. aprila 2021 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.
3.4. Ukrepi na področju infrastrukture
(zagotovitev finančnih sredstev SID banki za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov)
Za ohranitev delovanja gospodarskih subjektov na področju prevozov potnikov ali blaga v cestnem prometu Republika Slovenija in SID banka dogovorita ukrep finančnega inženiringa iz petega odstavka 106.f člena ZJF za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov. Za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa Republika Slovenija v letu 2020 nameni 10 mio eurov, SID banka pa 25 mio eurov, za financiranje gospodarskih subjektov za namen financiranja naložb in tekočega poslovanja.
3.5. Pomoč obratovalcem žičniških naprav
(priznanje sorazmernega dela stroškov upravljavcem žičniških naprav in smučišč)
(1) Upravljavcem žičniških naprav se za namen povrnitve dela fiksnih stroškov dodeli finančna pomoč:
– za vlečnice z nizko vodeno vrvjo 1.000 eurov,
– za vlečnice 2.000 eurov,
– za sedežnice 7.500 eurov,
– za krožno kabinsko žičnico 10.500 eurov,
– za nihalno žičnico ali vzpenjačo 12.200 eurov.
(2) Do finančne pomoči iz prejšnjega odstavka so upravičene žičniške naprave, ki so imele v smučarski sezoni 2019/2020 vsaj en dan veljavno dovoljenje za obratovanje. Do sredstev niso upravičene žičniške naprave, katerih stroški bodo povrnjeni na podlagi 94. člena ZIUZEOP.
(3) Finančna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača na podlagi vloge upravljavca žičniške naprave, ki jo do 31. avgusta 2020 vloži na ministrstvo, pristojno za infrastrukturo. Vlogo odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi ministrstvo, vloži pa jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov ministrstva.
3.6. Pomoč izvajalcem javnih prevozov
(podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze)
Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1. septembra 2020 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja COVID-19 v obdobju trajanja razglašene epidemije, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do 1. septembra 2021.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb od 39. do 41. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
4. PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE
(sezonsko delo v kmetijstvu)
Ne glede na drugi odstavek 28. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 31/18) in 45.a člen Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZTuj-2) lahko tujec v letu 2020 opravlja sezonsko delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo za največ 150 dni, za sezonsko delo daljše od 150 dni, pa mora pridobiti enotno dovoljenje za sezonsko delo v skladu s 45.a členom ZTuj-2.
(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)
Ne glede na določbe 123. člena ZDoh-2 se za čas trajanja ukrepov po tem zakonu šteje, da zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike (drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2), štejejo v letno davčno osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo.
(postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)
(1) Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in prostorske akte lokalnih skupnosti je za povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(2) Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na 3.č člen ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skupnosti za povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 3 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(3) Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, se za rastlinjake, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1 ha, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo. Če na zemljišču že stoji rastlinjak, se za postavitev dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ima površino do 3 ha, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo.
(4) Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte.
(5) Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot celota dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.
(7) Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja kmetijska inšpekcija.
(ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)
(1) Vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje, predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno. Rok za izdajo soglasij ali dovoljenj iz tega odstavka je 30 dni od prejema popolne vloge. Če organ v predpisanem roku soglasja ali dovoljenja ne izda ali zavrne, se šteje, da se organ z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo rastlinjaka strinja.
(2) Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja za izgradnjo namakalnega sistema in rastlinjakov obravnavajo prednostno. Rok za izdajo mnenj, soglasij ali dovoljenj je 30 dni od prejema popolne vloge. Če organ v predpisanem roku mnenja, soglasja ali dovoljenja ne izda, se šteje, da se organ z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo rastlinjaka strinja, razen če gre za poseg na območju velikega razreda nevarnosti po predpisih, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.
(ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v rastlinjakih)
(1) Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se obravnavajo prednostno.
(2) Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni podan poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani ministrstva, pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno izvaja vendar najdlje do 31. decembra 2023. V času do 31. decembra 2023 mora vlagatelj iz prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.
(3) Za reinjekcijske vrtine, ki se v celoti oziroma v pretežnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega sklada. Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje.
(4) Za rastlinjake, ki se postavijo na podlagi tega člena in izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. decembra 2023, priključijo na zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne energije, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.
(5) V rastlinjakih, postavljenih na podlagi tega zakona, morajo investitorji slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.
(6) Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(odpis nadomestila za stavbno pravico, znižanje nadomestila za stavbno pravico in znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije)
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih je za leto 2020 določil Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 %.
(2) Ne glede na cenik za pripravo soglasij, pogodb in obračun odškodnin oziroma nadomestil za leto 2020 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na zemljiščih, s katerimi upravlja, v letu 2020 ne zaračunava nadomestila za stavbno pravico.
(3) Pomoč iz prejšnjega odstavka se zakupnikom dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije)
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2020 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:
– 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
– 1500 – drevesa in grmičevje ali
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let.
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.
(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(neposredna oddaja uplenjene divjadi)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.
(sredstva za nacionalna plačila ukrepov Evropske unije)
Za ukrepe v vinskem sektorju, ki jih za omilitev posledic epidemije sprejme Evropska Unija in so za njihovo financiranje v predpisih Evropske unije predvidena tudi nacionalna plačila, se sredstva za nacionalna plačila zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije.
5. UKREPI S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
(pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu)
(1) Izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), ki zaradi epidemije opravljajo storitev v bistveno zmanjšanem obsegu, se za mesece marec, april in maj 2020, iz proračuna Republike Slovenije krije strošek neizvedene storitve v višini 80 %.
(2) Kot neizvedena storitev se šteje zmanjšanje neizvedene storitve glede na povprečje izvedene storitve januarja in februarja 2020.
(3) Bistveno zmanjšanje obsega izvajanja storitve iz prvega odstavka tega člena pomeni vsaj 20 % zmanjšanje prihodkov iz naslova opravljanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v mesecu marcu ali aprilu ali maju 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v mesecu januarju in februarju 2020.
(4) Do pravice do kritja stroškov iz prvega odstavka tega člena ni upravičen izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, če je za zaposlenega upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače po ZIUZEOP.
(5) Pravico do kritja stroškov iz prvega odstavka tega člena uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega člena.
(izvajanje socialno varstvene storitve institucionalno varstvo)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas odsotnosti uporabnika institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV zaradi namestitve v domačo oskrbo krije strošek oskrbnine, zmanjšan za strošek prehrane, oziroma vračilo dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV prispeval za plačilo stroška oskrbnine.
(2) Upravičenec do pravice do kritja stroškov oskrbnine iz prejšnjega odstavka je zavezanec za plačilo oziroma plačnik socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV.
(3) Upravičenec do pravice do vračila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV.
(4) Pravico do kritja stroškov oskrbnine oziroma do vračila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnem za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži dokazila o višini plačanega stroška oskrbnine oziroma višini dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV prispeval za plačilo stroška oskrbnine.
(5) Zavezancu za plačilo oziroma plačniku socialno varstvene storitve institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV poračuna že plačan strošek oskrbnine.
(6) Uporabniku institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, ki je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma do nadomestila za invalidnost oziroma do družinske pokojnine, izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV povrne dodatek za pomoč in postrežbo oziroma nadomestilo za invalidnost oziroma družinsko pokojnino v celoti ali sorazmerno, če je bil uporabnik nameščen v domačo oskrbo za manj kot en mesec.
(7) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas razglašene epidemije izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV krije strošek oskrbe 1 v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi prepovedi nameščanja.
(8) Strošek dela za zaposlenega, ki je na podlagi 66. člena ZIUZEOP začasno premeščen k izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV in opravlja zdravstveno storitev in mu je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se v primeru neizplačila stroška dela za zaposlenega iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izplača iz proračuna Republike Slovenije.
(9) Pravico do plačila stroška dela zaposlenega iz prejšnjega odstavka uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnem za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži dokazila.
(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije zasebnim izvajalcem)
(1) Zaposleni pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo in socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 41.b člena ZSV izven mreže javne službe ter izvajalcu nastanitvenih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV in tretjega člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ v višini 65 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek izplača izvajalec socialno varstvene storitve.
(2) Sredstva za financiranje dodatka iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz tega člena, njihovo razdelitev ter kriterije za razdelitev določi Vlada Republike Slovenije.
Ukrepi iz 52., 53. in 54. člena tega zakona se uporabljajo za obdobje od 13. marca 2020 do 31. maja 2020.
6. UKREPI S PODROČJA INVALIDSKEGA VARSTVA
(zvišanje subvencije plače za invalide)
(1) Invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo invalide, ki jim je skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ – 2 in 98/14; v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) priznana pravica do subvencije minimalne plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), so na podlagi tega zakona upravičeni do izplačila iz naslova subvencije plače, povečanega za 10 % skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku.
(2) Zaposlitveni centri, ki za zaposlene invalide na zaščitenih delovnih mestih skladno z ZZRZI uveljavljajo subvencijo plače pri skladu, zahtevek za izplačilo skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku, zvišajo največ za 10 %, vendar skupna višina izplačane subvencije s strani sklada in subvencij iz drugih javnih sredstev, ne sme presegati 75 % plač invalidov.
(3) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena velja za zahtevke, ki jih delodajalci oddajo za plače, izplačane za obdobje od 1. junija 2020 do vključno 31. decembra 2020.
7. UKREPI S PODROČJA ŠTIPENDIRANJA, ŠTUDENTSKE PREHRANE, VISOKEGA ŠOLSTVA IN ŠPORTA
7.1. Področje štipendiranja
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1), vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja:
– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019,
– v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021,
– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
(2) Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
(napredovanje v višji letnik in zaključek izobraževalnega programa)
Ne glede na 92. in 95. člen ZŠtip-1 štipendijsko razmerje štipendistu v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 miruje, štipendija pa se ne izplačuje, če štipendist:
– ne napreduje v višji letnik,
– do 30. septembra 2020 ne zaključi izobraževalnega programa oziroma ne pridobi višje ravni izobrazbe.
(sofinanciranje kadrovskih štipendij)
(1) Ne glede na četrti odstavek 77. člena ZŠtip-1, delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za štipendista, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je delovno razmerje trajalo manj kot eno leto, če izjavi, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo. Delodajalec mora v enem letu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ponuditi pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, katere trajanje skupaj s trajanjem odpovedane pogodbe o zaposlitvi je najmanj eno leto. Če je štipendist že zaposlen pri drugem delodajalcu, delodajalec to izkaže z izjavo štipendista, da ponudbe zaradi zaposlitve ne sprejema. Delodajalec, ki ravna v nasprotju s to obveznostjo, mora vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za obveznosti iz pogodb o posrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjenih na podlagi ZŠtip-1, pri čemer mora ne glede na prejšnji odstavek skupno trajanje odpovedane pogodbe o zaposlitvi in ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ustrezati obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju.
(3) Ne glede na prvi odstavek 78. člena ZŠtip-1 mora štipendist, ki je že zaposlen pri delodajalcu, v osemnajstih mesecih zaključiti izobraževanje. Če štipendist izobraževanja ne zaključi v osemnajstih mesecih po zaposlitvi, mora delodajalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.
(4) Ne glede na prvi odstavek 80. člena ZŠtip-1, je delodajalec prost obveznosti zaposlitve štipendista, če izjavi, da je prenehal zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(5) Ne glede na drugi odstavek 81. člena ZŠtip-1 delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020 za štipendista, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo, če:
– delodajalec izjavi, da štipendistu ni mogel omogočiti opravljanja enomesečne delovne prakse zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo,
– štipendist izjavi, da ni mogel opraviti enomesečne delovne prakse pri delodajalcu zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(6) Ne glede na peti odstavek 88. člena ZŠtip-1, se lahko z aneksom k pogodbi o štipendiranju delodajalec in štipendist dogovorita o zamiku izplačila štipendij za največ šest mesecev, če delodajalec izjavi, da štipendije ne more izplačati v roku zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(7) Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec oziroma štipendist iz tega člena v izjavi navedel neresnične podatke, je delodajalec dolžan vrniti znesek sofinancirane kadrovske štipendije v skladu z Zakonom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – ZŠtip-1) in ZŠtip-1.
(8) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo najpozneje do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.
(odlog vračila in obročno vračanje štipendije)
(1) Ne glede na drugi odstavek 101. člena ZŠtip-1 se lahko že sklenjen dogovor o odlogu vračila ali obročnem vračanju štipendije podaljša za eno leto, če štipendist izjavi:
– da po preteku odloga vračila, štipendije ne more vrniti zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo,
– da štipendije ne more vračati v dogovorjenem mesečnem znesku zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(2) Štipendist mora pred iztekom roka za plačilo podati prošnjo za podaljšanje odloga vračila oziroma prošnjo za spremembo dogovora o obročnem vračanju z dokazili. O prošnji odloča dodeljevalec štipendije.
(oprostitev plačila dohodnine za darila učencem in dijakom)
Ne glede na 2. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 so darila, prejeta v letu 2020 v obliki informacijske tehnologije za namene izvedbe izobraževanja učencev in dijakov na daljavo zaradi epidemije, dana učencem in dijakom, ki jim jih zaradi socialne ogroženosti družine ne morejo priskrbeti starši oziroma skrbniki, oproščena plačila dohodnine, če je darilo dano izbranim učencem in dijakom, ki jih ministrstvo, pristojno za šolstvo, izbere na podlagi enotnih kriterijev in meril.
7.2. Subvencioniranje študentske prehrane
(podaljšanje pogodb o zagotavljanju študentske prehrane v letih 2019 in 2020)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja subvencioniranje študentske prehrane, in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, minister, pristojen za socialno delo, s sklepom odloči, da se, ker postopka javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2021 in 2022 zaradi posledic epidemije ni mogoče izvesti pravočasno, veljavne pogodbe, sklenjene s ponudniki subvencionirane študentske prehrane v letih 2019 in 2020, podaljšajo za eno leto.
7.3. Področje visokega šolstva
(vpis na visokošolske zavode)
Za prijavno-sprejemne postopke za vpis na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2020/2021 se peti odstavek 41. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) ne uporablja.
(vlaganje prijav za vpis na visokošolskih zavodih)
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2020/2021 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način, tudi po prenehanju epidemije. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
7.4. Vrednotnice za športne prireditve
(vrednotnice za športne prireditve)
(1) Če športna prireditev zaradi izrednih okoliščin, ki jih je povzročila epidemija, ni izvedena, se šteje, da so izpolnjene vse obveznosti organizatorja prireditve, če imetniku vstopnice izda vrednotnico v višini plačila vstopnice.
(2) Vrednotnica se glasi na prinosnika in omogoča unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če imetnik vstopnice izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja športne prireditve zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.
(3) Za izdano vrednotnico jamči organizator športne prireditve z vsem svojim premoženjem.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, imetnik vstopnice z izdajo vrednotnice skladno s tem členom nima drugih zahtevkov do organizatorja športne prireditve.
8. PROSTOVOLJNO IN NEPOKLICNO OPRAVLJANJE NALOG V ČASU EPIDEMIJE
(dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve)
(1) Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki je vpoklican k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zajezitev epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (v nadaljnjem besedilu: dodatek) v višini 30 evrov dnevno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je vpoklicani pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, upravičen do dodatka, ki ga je ali bi ga ob plači prejemal od delodajalca, in sicer za čas vpoklica. V tem primeru se za vpoklicanega posameznika delodajalcu prizna povračilo izplačanega nadomestila plače vključno z dodatkom.
(3) Prostovoljcem, ki so v času epidemije opravljali naloge javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, določene v prvem odstavku 74. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za vsako izvedeno intervencijo na obvestilo Centra za obveščanje Republike Slovenije v naslednji višini:
– 10 eurov za intervencijo do 4 ure,
– 20 eurov za intervencijo od 4 do 8 ur in
– 30 eurov za intervencijo, daljšo od 8 ur.
Skupni znesek, ki ga prejme prostovoljec za sodelovanje na intervencijah, ne more biti višji od 30 eurov dnevno.
(4) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
Ne glede na prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT in 16/19 – ZNP-1) sodišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah v času od 1. avgusta do 15. avgusta (sodne počitnice).
10. ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA
(status repatriiranih oseb slovenskega rodu)
Ne glede na peti odstavek 76. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) se trajanje statusa repatriirane osebe za osebe slovenskega rodu iz Bolivarske republike Venezuele, ki so v Republiko Slovenijo prispele med 13. novembrom 2019 in 12. marcem 2020, podaljša za tri mesece.
11. PREGLED NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB
Tuji vlagatelj je državljan države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali tretje države, ali pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v tretji državi, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji, ali pa je to že izvedel.
(neposredna tuja naložba)
Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.
(priglasitev neposredne tuje naložbe)
(1) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona mora tuji vlagatelj ali ciljna družba ali prevzeta družba ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe.
(2) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona, s katero želi tuji vlagatelj izvesti naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote, mora tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v Republiki Sloveniji priglasiti najpozneje v 15 dneh od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji.
(3) Če tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v Republiki Sloveniji pridobi pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ki so bistvene za kritično infrastrukturo ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture, mora slednje priglasiti ministrstvu najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.
(4) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona se priglasi tako, da se predloži v slovenskem jeziku naslednje informacije:
– ime, priimek in prebivališče ali firma in sedež tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,
– letni promet tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,
– skupno število zaposlenih pri tujem vlagatelju in ciljni družbi ali prevzeti družbi,
– trgovalna koda vrednostnih papirjev tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,
– lastniško strukturo tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe, vključno z informacijami o končnem vlagatelju in udeležbi v kapitalu,
– vrednost in vir financiranja neposredne tuje naložbe,
– proizvode, storitve in poslovne dejavnosti tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe (klasifikacija gospodarske dejavnosti NACE),
– države, v katerih tuji vlagatelj in ciljna družba ali prevzeta družba opravljata relevantne poslovne dejavnosti,
– datum, ko naj bi bila neposredna tuja naložba zaključena ali ko je bila zaključena,
– pogodba, ki jo ureja zakon s področja obligacijsko pravnih razmerij, s katero tuji vlagatelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo skladno z namenom tega zakona in Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L št. 79I z dne 21. 3. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/452/EU).
(6) Za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem Uredbe 2019/452/EU v Republiki Sloveniji se v okviru ministrstva ustanovi kontaktna točka. Ministrstvo zagotavlja finančne in kadrovske vire za delovanje kontaktne točke. Kontaktna točka skrbi za letno poročanje Evropski komisiji, izmenjavo informacij, mnenj in pripomb z Evropsko komisijo in državami članicami ter opravlja naloge v zvezi s priglasitvijo in pregledom neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona.
(7) Kontaktna točka lahko v okviru izvajanja Uredbe 2019/452/EU tujega vlagatelja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona pozove naj pisno ali ustno poda pojasnilo ali dodatno obrazložitev ter za to predloži ustrezne dokaze.
(8) Vloga oziroma informacije iz drugega odstavka tega člena se predloži na obrazcu, ki ga predpiše minister.
(1) Pregled je postopek, v katerem ministrstvo odloča o tem, ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo lahko opravi pregled posamezne tuje naložbe na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena najpozneje v petih letih:
– v primeru iz prvega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe;
– v primeru iz drugega odstavka 71. člena tega zakona od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji, v kateri ima tuji investitor 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, ali
– v primeru iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.
(3) Neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učinkuje na (dejavniki tveganja):
– kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;
– kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in farmacevtsko tehnologijo;
– dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost, medicinsko in zaščitno opremo;
– dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
– svobodo in pluralnost medijev;
– projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.
(4) Ministrstvo pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, upošteva zlasti:
– ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega financiranja;
– ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v državi članici;
– ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.
(1) Pregled neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona opravlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Komisija ima najmanj tri in največ deset članov. Predsednika in dva člana se za pregled posamezne neposredne tuje naložbe imenuje iz vrst zaposlenih na ministrstvu, drugi člani pa se imenujejo iz vrst zaposlenih pri drugih državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil ter drugih pravnih osebah javnega in zasebnega prava na predlog predstojnika.
(3) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava morajo komisiji na njeno zahtevo podati mnenje (v nadaljnjem besedilu: mnenjedajalci).
(4) Mnenjedajalec poda mnenje v 15 dneh od prejema zahteve za njegovo izdajo.
(5) Komisija lahko pri vodenju postopka pregleda neposredne tuje naložbe na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona tujega vlagatelja pozove, naj pisno ali ustno poda pojasnilo ali dodatno obrazložitev ter za to predloži ustrezne dokaze.
(6) Predsednik in člani komisije morajo pred začetkom posameznega pregleda neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona podati pisno izjavo o interesni nepovezanosti s tujim vlagateljem in ciljno družbo ali prevzemno družbo ter izjavo, da bodo varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog komisije.
(7) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če ogroža varnost ali javni red Republike Slovenije. Komisija svoje mnenje predloži ministru.
(1) Na podlagi mnenja komisije ministrstvo izda odločbo o tem, ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče. Če ministrstvo z odločbo neposredno tujo naložbo v pregledu prepove ali prekliče, ima ta odločitev za posledico ničnost pogodbe o združitvi ali pogodbe, s katero je tuji vlagatelj pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ali sklepa o vpisu v sodni register ali prevzemne ponudbe. Odločitev o pregledu je omejena na to, ali neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije, zlasti v primerih, ko so podani dejavniki tveganja iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona.
(2) Ministrstvo izda odločbo najpozneje v dveh mesecih od priglasitve tuje neposredne naložbe.
(3) O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.
(4) Za postopek priglasitve in pregleda se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(uporaba ukrepa pregleda neposrednih tujih investicij)
Določbe tega poglavja se uporabljajo do 30. junija 2023.
11. PLAČILO IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZARADI IZPADA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
(1) Proračun Republike Slovenije izvajalcem zdravstvene dejavnosti, socialno varstvenim zavodom, vzgojno-izobraževalnim zavodom in svetovalnim centrom, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe in jim je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi predpisa, ki ureja začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti za zajezitev in obvladovanje epidemije, izvede povračilo sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, ki so jo izvajalci sporočili Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v cenah za tekoče leto. Izvajalci iz prejšnjega stavka lahko zahtevajo povračilo sredstev za obdobje od uveljavitve predpisa iz prejšnjega stavka do konca trajanja epidemije.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja le zahtevke v skladu s prejšnjim odstavkom. Socialno varstveni zavodi, vzgojno-izobraževalni zavodi in svetovalni centri lahko uveljavljajo zahtevke iz prejšnjega odstavka le, če jih ne uveljavljajo v okviru kritja stroškov tekočega delovanja na podlagi drugega odstavka 94. člena ZIUZEOP.
(3) Način izračuna, ki upošteva kot osnovo za izplačilo realizirani program v enakem časovnem obdobju v letu 2019, postopek in roke za uveljavitev povračila iz proračuna Republike Slovenije določi minister, pristojen za zdravje.
(4) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati zahtevkov iz prvega odstavka tega člena, če uveljavlja pravice iz naslova plač in nadomestil plač v skladu z ZIUZEOP, ki veljajo za dejavnost gospodarstva.
13. OPROSTITEV PLAČILA VRTCEV
(oprostitev plačila staršev za vrtec)
(1) Starši, katerih otroci od 18. maja 2020 do 30. junija 2020, ne obiskujejo vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17; v nadaljnjem besedilu: ZVrt) so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
(2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v ta vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom ZVrt, uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno iz proračuna Republike Slovenije.
(rok za vložitev zahtevkov)
Upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, in ukrepov, določenih s tem zakonom, ki prenehajo veljati 31. maja 2020, vložijo do 30. junija 2020, če ZIUZEOP in ta zakon ne določata drugače.
(kazenske določbe na področju subvencioniranja skrajševanja delovnega časa)
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki prejme subvencijo in:
– krši prepoved odpuščanja po drugem odstavku 18. člena tega zakona,
– v obdobju iz prvega odstavka 18. člena tega zakona odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga alineja drugega odstavka 18. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki prejme subvencijo in zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, prejemnika subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, prejemnik subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 31. člena),
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 32. člena),
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 32. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(kazenske določbe na področju pregleda neposrednih tujih naložb)
(1) Z globo od 100.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ministrstvu najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe ali od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ali od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji ne priglasi neposredne tuje naložbe (prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena).
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 50.000 do 150.000 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(kazenska določba na področju bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)
(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz osmega odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1. 200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s petim odstavkom 35. člena tega zakona.
(8) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodna določba na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5., 6. 7., 8., 9., 10. in 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP in 61/20 – ZIUZEOP-A)
(1) Ne glede na 34. člen ZIUZEOP sorazmernost dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. ali šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
(2) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se v obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020 javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo iz občinskega proračuna zagotovijo sredstva v višini izpada plačil staršev za vrtce. Ta sredstva se občinam povrnejo, na podlagi njihovih zahtevkov, iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevek za izpad plačil staršev do proračuna Republike Slovenije mora biti zmanjšan za vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih storitev. Zahtevki za mesec maj se posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.
(3) Zasebni vrtci, ki se financirajo na podlagi 42. člena ZIUZEOP za dejavnost predšolske vzgoje, ki se financira iz javnih sredstev v obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, ne morejo uveljavljati drugih interventnih ukrepov. Če je zasebni vrtec uveljavljal druge interventne ukrepe, mora v zahtevku za financiranje zasebnega vrtca odšteti vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov. Zahtevki za mesec maj se posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.
(4) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se dijaškim in študentskim domovom, ki od 1. junija 2020 izvajajo storitve v omejenem obsegu zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19 in teh storitev uporabnikom ne zaračunavajo, do konca leta 2020 iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova interventnih ukrepov. Sredstva se dodelijo, če jih s prihodki od izvajanja dejavnosti ne morejo pokriti sami.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/20-44/75
Ljubljana, dne 29. maja 2020
EPA 1173-VIII
