Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. oktobra 2020.
Št. 003-02-8/2020-6
Ljubljana, dne 29. oktobra 2020
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA VARSTVU OKOLJA (ZVO-1J)
1. člen
V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) se v 1. členu v drugem odstavku za 15. točko doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L št. 76 z dne 19. 3. 2018, str. 3).«.
V 3. členu se besedilo točke 5.3. spremeni tako, da se glasi:
»5.3. Komunalni odpadki so mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz gospodinjstev, ki vključujejo papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije ter akumulatorje in kosovne odpadke, vključno z vzmetnicami in pohištvom, ter mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz drugih virov, kadar so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev. Komunalni odpadki niso odpadki iz proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, greznic, kanalizacije in čiščenja odplak, vključno z blatom iz čistilnih naprav, izrabljena vozila ter gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov. Ta opredelitev ne posega v razdelitev pristojnosti za ravnanje z odpadki med izvajalci javnih služb in drugimi osebami, ki ravnajo z odpadki.«.
Za točko 5.5. se doda nova točka 5.6., ki se glasi:
»5.6. Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: sistem PRO) je sklop predpisanih ukrepov, ki zagotavljajo, da proizvajalci določenih izdelkov nosijo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje v fazi odpadkov, ki nastanejo iz izdelkov.«.
V točki 8.5. se besedilo »Sklepom Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2011, stran 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije z dne 17. avgusta 2012 o spremembi sklepov 2010/2/EU in 2011/278/EU v zvezi s sektorji in deli sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (UL L št. 241 z dne 7. 9. 2012, stran 52), (v nadaljnjem besedilu: Sklep 278/2011/EU)« nadomesti z besedilom »predpisom EU, ki ureja brezplačno dodelitev pravic do emisije«.
V 20. členu se črta sedmi odstavek.
Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti do petnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (v nadaljnjem besedilu: izdelki PRO), morajo pravne ali fizične osebe, ki v okviru dejavnosti razvijajo, izdelujejo, predelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo izdelke PRO (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci izdelkov) v skladu s tem zakonom zagotavljati obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti PRO):
1. takšno ravnanje z izdelki PRO, da se spodbujata njihova ponovna uporaba in preprečevanje odpadkov,
2. takšno ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, da se spodbujajo recikliranje in drugi postopki predelave odpadkov,
3. delno ali celotno financiranje ravnanja z odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO.
(10) Proizvajalec izdelkov lahko svoje obveznosti glede ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO, in glede financiranja tega ravnanja izpolnjuje:
1. sam (v nadaljnjem besedilu: samostojno izpolnjevanje obveznosti PRO) ali
2. skupaj z drugimi proizvajalci izdelkov (v nadaljnjem besedilu: skupno izpolnjevanje obveznosti PRO), tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo.
(11) Vlada ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske upravičenosti sistema PRO, vplivov na okolje, družbo in na zdravje ljudi ter delovanja notranjega trga EU, predpiše izdelke PRO in proizvajalce takšnih izdelkov. Vlada predpiše tudi obveznosti proizvajalca izdelkov in združenja proizvajalcev izdelkov ali druge gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka za izpolnitev obveznosti PRO, ki se nanašajo na:
1. prevzem rabljenih izdelkov PRO in zagotavljanje predpisanega ravnanja z njimi,
2. cilje, ki jih morajo dosegati pri izpolnjevanju obveznosti ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
3. način in pogoje za samostojno ali skupno izpolnjevanje obveznosti PRO ter obseg obveznosti posameznega proizvajalca, ki samostojno ali skupno izpolnjuje obveznosti PRO,
4. načine, zahteve ter tehnične in organizacijske ukrepe za ravnanje z odpadki, ki nastanejo po uporabi izdelkov PRO,
5. obseg in vrste stroškov, povezanih z obveznostmi ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
6. vzpostavitev in zagotavljanje informacijskega sistema za spremljanje izvajanja obveznosti PRO,
7. obveščanje in seznanjanje javnosti z možnostmi ponovne uporabe izdelkov PRO in možnostmi recikliranja ter drugih načinov postopkov predelave odpadkov, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
8. vodenje evidenc in poročanje ministrstvu o izdelkih PRO,
9. poročanje ministrstvu o samostojnem ali skupnem izpolnjevanju obveznosti PRO.
(12) Združenje proizvajalcev izdelkov ali druga gospodarska družba iz desetega odstavka tega člena zagotavlja v svojem imenu in za račun teh proizvajalcev prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO.
(13) Če proizvajalci izdelkov za izpolnjevanje svojih obveznosti PRO pooblastijo več združenj proizvajalcev ali drugih gospodarskih družb, posamezno združenje proizvajalcev ali gospodarska družba zagotavlja ravnanje z odpadki za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov PRO, ki so jih dali na trg v Republiki Sloveniji proizvajalci izdelkov, ki so za izpolnjevanje svojih obveznosti glede ravnanja z odpadki, nastalimi iz izdelkov PRO, pooblastili to združenje proizvajalcev ali gospodarsko družbo, in maso izdelkov PRO, ki so jih dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, ki skupno izpolnjujejo obveznosti PRO.
(14) Za določitev deležev odpadkov iz prejšnjega odstavka vlada predpiše podatke, njihov vir in metodologijo za izračun deležev, pristojni organ za določitev deležev, način in pogostost objave deležev ter obdobje, za katero se deleži določijo. Za pravilnost in točnost podatkov, posredovanih ministrstvu ali drugemu organu, pristojnemu za evidenco, ki je vir podatkov iz prejšnjega stavka, odgovarja oseba, ki je te podatke dolžna posredovati.
(15) Če združenje proizvajalcev ali druga gospodarska družba v določenem obdobju ne izpolni obveznosti iz dvanajstega odstavka tega člena, so za izpolnitev teh obveznosti subsidiarno finančno odgovorni proizvajalci, ki so za skupno izpolnjevanje obveznosti pooblastili to združenje ali družbo, pri čemer posamezni proizvajalec krije stroške ravnanja za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov PRO, ki jih je ta v določenem obdobju dal na trg v Republiki Sloveniji, in maso takšnih proizvodov, ki so jih v istem obdobju dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, s katerimi skupno izpolnjuje obveznosti PRO.«.
Dosedanji deseti odstavek se črta.
V 101.a členu se za osmim odstavkom dodajo novi deveti do enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko vlada v predpisu iz 17. člena tega zakona določi, da obratovalni monitoring izvaja oseba, ki ni vpisana v evidenco iz prvega odstavka tega člena, če gre za:
1. trajne ali dnevne meritve emisije snovi in toplote v vode iz zaključkov v BAT,
2. trajne meritve pretoka, meritve pH vrednosti ali temperature,
3. meritve hrupa zaradi uporabe zvočnih naprav,
4. trajne meritve stanja okolja ali
5. meritve komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav manjše zmogljivosti.
(10) Če predpis iz 17. člena tega zakona temelji tudi na 4. ali 5. točki prejšnjega odstavka, vlada v njem določi tudi vrste trajnih meritev iz 4. točke oziroma zmogljivost naprave iz 5. točke prejšnjega odstavka.
(11) Če vlada v skladu z devetim odstavkom tega člena določi, da obratovalni monitoring izvaja oseba, ki ni vpisana v evidenco iz prvega odstavka tega člena, minister v predpisu iz osmega odstavka tega člena določi tudi zahteve v zvezi z merilno opremo in preverjanjem skladnosti tako opravljenih meritev.«.
V VI. poglavju se v naslovu 4. oddelka, v naslovu in prvem odstavku 117. člena beseda »Skupnosti« nadomesti z besedo »EU«.
V 118. členu se v drugem odstavku 2. točka črta, dosedanje 3. do 6. točka pa postanejo 2. do 5. točka.
V 119. členu se v tretjem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. nazivno vhodno toplotno moč oziroma zmogljivost naprave,«.
V tretjem odstavku se v 6. točki besedilo »nacionalnemu administratorju« nadomesti z besedilom »v register Unije«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ministrstvo pošlje dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 120. členu se v prvem odstavku besedilo »v skladu s Sklepom 278/2011/EU« črta.
V četrtem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.
V petem odstavku se besedilo »firme ali sedeža« črta.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ministrstvo pošlje odločbo iz tretjega in petega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
Naslov 121. člena se spremeni tako, da se glasi: »(prenehanje delovanja naprave)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravljavec mora ministrstvo pisno obvestiti o prenehanju delovanja naprave v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.«.
V drugem odstavku se beseda »primerih« nadomesti z besedo »primeru«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
122. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ministrstvo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov odvzame, če upravljavec ne izpolnjuje zahtev iz 4. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona, če ne plača penalov v skladu s 136. členom tega zakona ali če je upravljavec izvedel spremembo naprave, ki v skladu s 120. členom tega zakona vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, vendar o tem ni obvestil ministrstva na način iz prvega odstavka 120. člena tega zakona.
(2) Upravljavcu naprave, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja iz 118. člena tega zakona v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za napravo, za katero je bilo upravljavcu naprave odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja iz 118. člena tega zakona v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo pošlje odločbo iz prvega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 122.a členu se v prvem odstavku besedilo »skladno z določbo petega« nadomesti z besedilom »v skladu z določbo prvega«.
V drugem odstavku se beseda »pripravil« nadomesti z besedilom »poslal ministrstvu«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora poslati poročilo iz prvega odstavka tega člena skupaj s poročilom o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona ministrstvu najpozneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ali prvega odstavka 122. člena tega zakona.«.
V 125. členu se v prvem odstavku besedilo »enakim potencialom globalnega ogrevanja ozračja« nadomesti z besedilom »ekvivalentnim potencialom globalnega segrevanja ozračja«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vsakdo je lahko imetnik emisijskega kupona v skladu s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja.«.
126. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dodelitev emisijskih kuponov)
(1) Upravljavcem naprav za proizvodnjo električne energije in naprav za zajem, prenos ali shranjevanje ogljikovega dioksida se od leta 2013 emisijski kuponi ne dodelijo brezplačno.
(2) Upravljavcem naprav, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, se od leta 2013 del emisijskih kuponov brezplačno dodeli v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Brezplačno se, v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona, od leta 2013 emisijski kuponi dodelijo tudi za daljinsko ogrevanje in za naprave za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ustrezajo merilom visoke učinkovitosti v skladu z zakonom, ki ureja energetiko.
(3) Upravljavci naprav iz prejšnjega odstavka so za leto 2013 upravičeni do 80 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona in odobrene v skladu z določbami 126.a člena tega zakona. Ta količina se vsako leto zmanjša za enak znesek tako, da v letu 2020 doseže 30 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Brezplačna dodelitev emisijskih kuponov se po letu 2026 zmanjšuje v enakih deležih tako, da leta 2030 ni več brezplačnih dodelitev emisijskih kuponov, razen za daljinsko ogrevanje.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so upravljavci naprav iz sektorjev ali delov sektorjev v skladu s predpisom EU, ki določa seznam sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, do leta 2030 upravičeni do brezplačne dodelitve 100 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona.«.
126.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(seznam naprav in upravljavcev)
(1) Ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona za obdobje petih let, ki se začne leta 2021, in vsako nadaljnje petletno obdobje pripravi seznam naprav in upravljavcev, ki imajo pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu s 118. členom ali 126.b členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: seznam naprav), in ga do 30. septembra dve leti pred začetkom tega obdobja predloži Evropski komisiji.
(2) Ministrstvo skupaj s seznamom naprav predloži Evropski komisiji tudi seznam naprav in upravljavcev, ki se v skladu s 126.c členom tega zakona želijo izključiti iz sistema trgovanja, ter predlog enakovrednih ukrepov, ki jih morajo ti izvajati za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
(3) Seznam naprav vsebuje tudi količino emisijskih kuponov, brezplačno dodeljenih upravljavcem naprav za petletno obdobje iz prvega odstavka tega člena, in sorazmerni delež emisijskih kuponov za posamezno koledarsko leto v navedenem obdobju, izračunana v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona upošteva zahteve Evropske komisije glede vključitve naprav na seznam naprav in izračuna končno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona za posamezno obdobje.
(5) Ministrstvo na spletni strani objavi seznam naprav in končno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov iz prejšnjega odstavka.
(6) Ministrstvo upravljavcu naprave, ki je na seznamu iz prejšnjega odstavka, z odločbo dodeli celotno brezplačno količino emisijskih kuponov, ki mu pripada za določeno obdobje in dodeljene letne brezplačne količine emisijskih kuponov. Odločba vsebuje tudi seznam podnaprav s preteklimi ravnmi dejavnosti v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(7) Ob spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe upravljavca v skladu s petim odstavkom 120. člena tega zakona ministrstvo po uradni dolžnosti v tem delu spremeni tudi odločbo iz prejšnjega odstavka.
(8) Ministrstvo pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka tega člena najpozneje štiri mesece pred rokom iz prvega odstavka tega člena objavi predlog enakovrednih ukrepov iz drugega odstavka tega člena in omogoči javnosti dajanje pripomb v 30 dneh od javne objave.
(9) Ministrstvo pošlje odločbo iz šestega ali iz sedmega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
126.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(vključitev drugih naprav, dejavnosti in toplogrednih plinov v sistem trgovanja)
(1) Vlada lahko v predpis iz četrtega odstavka 118. člena tega zakona v sistem trgovanja vključi še druge naprave, dejavnosti in toplogredne pline, pri čemer upošteva zlasti:
1. učinke na notranji trg EU,
2. mogočo ogroženost konkurenčnosti,
3. celovitost okoljskih učinkov,
4. zanesljivost načrtovanega monitoringa emisij toplogrednih plinov in
5. zanesljivost poročanja o emisijah toplogrednih plinov.
(2) Ministrstvo naprave, dejavnosti in toplogredne pline iz prejšnjega odstavka vključi v sistem trgovanja v skladu s tem zakonom, če je vključitev odobrila Evropska komisija.«.
126.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(izključitev iz sistema trgovanja)
(1) Upravljavec naprave se lahko pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona odloči, da se izključi iz sistema trgovanja, če so emisije iz naprave v poročilih o emisijah toplogrednih plinov iz drugega odstavka 133. člena tega zakona v treh zaporednih letih pred rokom iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona bile manjše od 25.000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in je med opravljanjem dejavnosti izgorevanja goriva v treh zaporednih letih pred rokom iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona imela naprava nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase (v nadaljnjem besedilu: mala naprava).
(2) Ministrstvo upravljavcu naprave, ki je kot mala naprava vključena na seznam naprav iz petega odstavka 126.a člena tega zakona, po uradni dolžnosti nadomesti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov z novim dovoljenjem za izpuščanje toplogrednih plinov in jo izključi iz sistema trgovanja, prej veljavno dovoljenje pa preneha veljati z začetkom obdobja s seznama naprav iz petega odstavka 126.a člena tega zakona.
(3) Novo dovoljenje iz prejšnjega odstavka vsebuje poleg sestavin iz 1., 2. in 3. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona načrt monitoringa in način poročanja v skladu s predpisom iz trinajstega odstavka tega člena ter obveznost izvajanja enakovrednih ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v skladu s predpisom iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(4) Upravljavec male naprave mora ministrstvu poslati poročilo o emisijah toplogrednih plinov najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, ministrstvo pa ga pregleda v skladu s predpisom iz trinajstega odstavka tega člena.
(5) Če ministrstvo med pregledom poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki iz poročila o emisijah toplogrednih plinov napačni, količino emisij toplogrednih plinov ugotovi z odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(6) Upravljavec naprave, ki je kot mala naprava na seznamu naprav iz petega odstavka 126.a člena tega zakona, mora predati emisijske kupone v skladu s 135. členom tega zakona za obdobje, v katerem je bil vključen v sistem trgovanja.
(7) Če ministrstvo na podlagi poročila iz četrtega odstavka tega člena ali drugih podatkov v tekočem letu ugotovi, da je mala naprava v preteklem letu izpustila 25.000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase, jo z začetkom naslednjega koledarskega leta znova vključi v sistem trgovanja.
(8) Ministrstvo znova vključi upravljavca male naprave v sistem trgovanja tako, da mu izda dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona, s katerim nadomesti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz drugega odstavka tega člena, to pa preneha veljati z začetkom koledarskega leta, ki sledi letu ugotovitve iz prejšnjega odstavka.
(9) Upravljavec male naprave mora izpolniti obveznosti izvajanja enakovrednih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena tudi za leto, ki sledi letu, ko je naprava izpustila 25.000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase.
(10) Za upravljavca male naprave se glede spremembe, povezane z napravo in prenehanjem delovanja naprave, odvzema dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, izpolnitve obveznosti pri prenehanju ali odvzemu dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov in spremembe monitoringa smiselno uporabljajo določbe 120., 121., 122., 122.a, 133.a člena tega zakona in predpisa iz trinajstega odstavka tega člena.
(11) Ministrstvo pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona najpozneje 30 dni pred rokom iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona objavi seznam naprav in upravljavcev iz prvega odstavka tega člena na spletni strani in omogoči javnosti dajanje pripomb v 30 dneh od javne objave.
(12) Če Evropska komisija v šestih mesecih od prejema seznama naprav in upravljavcev iz drugega odstavka 126.a člena tega zakona temu seznamu ne nasprotuje, se šteje, da so te naprave izključene iz sistema trgovanja za obdobje iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona.
(13) Vlada predpiše način izvajanja monitoringa, priprave poročila in poročanja ter način in pogostost pregledovanja poročila iz četrtega odstavka tega člena.
(14) Ministrstvo pošlje dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz drugega ali osmega odstavka tega člena ali odločbo iz desetega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.
(15) Ministrstvo pošlje odločbo iz petega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
126.d člen se spremeni tako, da se glasi:
(sprememba dodeljene količine emisijskih kuponov)
(1) Ministrstvo z odločbo spremeni dodeljeno količino emisijskih kuponov iz šestega odstavka 126.a člena tega zakona upravljavcu naprave v skladu s predpisom EU, ki ureja spreminjanje dodeljene količine. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
126.e člen se spremeni tako, da se glasi:
(dodelitev emisijskih kuponov za nove naprave)
(1) Upravljavec nove naprave iz drugega odstavka tega člena je upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona, razen za zgorevanje goriva zaradi proizvodnje električne energije.
(2) Za upravljavca nove naprave v vsakem petletnem obdobju iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona se šteje upravljavec naprave, v kateri se opravlja ena ali več dejavnosti, določenih v predpisu iz četrtega odstavka 118. člena tega zakona, upravljavec pa je dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov prvič pridobil v obdobju, ki se začne tri mesece pred rokom iz prvega odstavka 126.a člena tega zakona in konča tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Evropski komisiji za naslednje petletno obdobje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za upravljavca nove naprave ne štejeta upravljavec, ki je s pravnim poslom pridobil obstoječo napravo ali njen del, in upravljavec, ki mu je bilo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov spremenjeno v skladu z določbo petega odstavka 120. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo na podlagi vloge za brezplačno dodelitev emisijskih kuponov za nove naprave v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona upravljavcu nove naprave iz drugega odstavka tega člena izračuna dodeljeno količino brezplačnih emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona in jo predloži Evropski komisiji.
(5) Ministrstvo upošteva zahteve Evropske komisije in upravljavcu nove naprave iz drugega odstavka tega člena izračuna končno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona.
(6) Ministrstvo z odločbo brezplačno dodeli količino emisijskih kuponov iz prejšnjega odstavka upravljavcu nove naprave iz drugega odstavka tega člena. Odločba vsebuje tudi seznam podnaprav z ravnmi dejavnosti v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(7) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
127. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dražba emisijskih kuponov)
(1) Emisijski kuponi, ki pripadajo Republiki Sloveniji za dražbo, se od leta 2013 prodajo na dražbi v skladu s predpisom EU, ki ureja časovni načrt, upravljanje in druge vidike dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov.
(2) SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), je uradna dražiteljica na dražbi iz prejšnjega odstavka v imenu in za račun Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo in SID banka skleneta pogodbo, s katero podrobneje uredita opravljanje nalog uradne dražiteljice iz prejšnjega odstavka, plačilo za opravljanje nalog in poročanje ministrstvu.
(4) V primeru prenehanja delovanja naprave za proizvodnjo električne energije se količina emisijskih kuponov iz prvega odstavka tega člena v letu po prenehanju delovanja naprave zmanjša za količino povprečja emisij iz drugega odstavka 133. člena tega zakona, in sicer v obdobju petih let pred prenehanjem delovanja naprave.
(5) Ministrstvo v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena obvesti Evropsko komisijo o količini povprečja preverjenih emisij iz prejšnjega odstavka.«.
129. člen se spremeni tako, da se glasi:
(poraba sredstev, pridobljenih na dražbi emisijskih kuponov)
(1) Sredstva Podnebnega sklada iz četrtega odstavka 128. člena tega zakona, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov za naprave, se porabijo zlasti za:
1. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno s prispevkom v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire ter v Sklad za prilagajanje, določen na podlagi Podnebne konvencije;
2. prilagajanje na vplive podnebnih sprememb, financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov za zmanjšanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo in evropskih tehnoloških platform;
3. razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze EU glede uporabe obnovljivih virov energije ter razvoj drugih tehnologij, ki pripomorejo k prehodu v varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo ter k izpolnitvi zaveze EU, da poveča energetsko učinkovitost na ravni, dogovorjeni v ustreznih zakonodajnih aktih;
4. ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in povečanje pogozdovanja ter obnovo gozdov v državah v razvoju, ki so ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, prenos tehnologij in omogočanje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah;
5. zajemanje ogljikovega dioksida v gozdovih EU;
6. okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva ter vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, tudi v tretjih državah;
7. spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javni promet;
8. financiranje raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti in čistih tehnologij v sektorjih, določenih v predpisu iz četrtega odstavka 118. člena tega zakona;
9. ukrepe, katerih namen je izboljšanje energetske učinkovitosti, sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom;
10. kritje administrativnih stroškov upravljanja sistema trgovanja;
11. financiranje podnebnih ukrepov v ranljivih tretjih državah, tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb;
12. spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditve delovne sile, da bi v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji pripomogli k pravičnemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih tranzicija delovnih mest najbolj zadeva in
13. kritje posrednih stroškov, zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.
(2) Sredstva Podnebnega sklada iz četrtega odstavka 128. člena tega zakona, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov za operatorje zrakoplovov, se porabijo za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah ter za financiranje skupnih projektov, zlasti za:
1. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva;
2. prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, zlasti državah v razvoju;
3. financiranje raziskav in razvoja, namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov iz letalstva;
4. zmanjševanje emisij s prometom z nizkimi emisijami;
5. kritje stroškov upravljanja sistema trgovanja;
6. financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter
7. financiranje ukrepov za preprečevanje krčenja gozdov.
(3) Vlada določi način in pogoje dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov iz trinajste točke prvega odstavka tega člena v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2.
(4) Ministrstvo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto objavi na spletni strani skupni znesek finančnega nadomestila za posamezen sektor ali del sektorja iz prejšnjega odstavka.
(5) Vlada sprejme program porabe sredstev za izvedbo ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Pri ukrepih, ki vključujejo večletne projekte, se ne glede na obdobje, za katero se sprejema program, v programu navedejo predvidena finančna sredstva do zaključka projekta in se v ta namen prevzemajo finančne obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
(6) Ministrstvo do 31. julija tekočega leta za preteklo leto poroča Evropski komisiji o porabi sredstev iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov.
(7) Sredstva Podnebnega sklada iz petega odstavka tega člena se lahko z neposredno pogodbo dodeljujejo tudi neposrednim ali posrednim proračunskim uporabnikom, ki jih je za izvajanje javnih nalog ustanovila ali pooblastila Republika Slovenija ali občina.
(8) Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za državne pomoči, predpiše način in pogoje dodeljevanja sredstev iz petega odstavka tega člena.
(9) Do sredstev iz petega odstavka tega člena ni upravičena oseba:
1. katere obveznosti plačila obveznih zapadlih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira ali izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev znašajo 50 eurov ali več ali
2. na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let do dne vloge za pridobitev sredstev.
(10) Za potrebe odločanja o pravici do pridobitve sredstev iz petega odstavka tega člena se podatki o tem, ali vlagatelj vloge za pridobitev sredstev izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, brezplačno pridobijo iz davčne evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije.«.
130. člen se spremeni tako, da se glasi:
(podelitev emisijskih kuponov)
(1) Nacionalni administrator iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona upravljavcu naprave, ki je na seznamu iz petega odstavka 126.a člena tega zakona, razen upravljavcu male naprave iz 126.c člena tega zakona, na podlagi odločbe o brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov iz šestega odstavka 126.a člena tega zakona, v registru Unije iz 132. člena tega zakona podeli, v skladu s predpisom EU, ki določa register Unije, letno brezplačno količino emisijskih kuponov najpozneje do 28. februarja tekočega leta.
(2) Nacionalni administrator iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona upravljavcu nove naprave iz drugega odstavka 126.e člena tega zakona na podlagi odločbe o brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov iz šestega odstavka 126.e člena tega zakona v registru Unije iz 132. člena tega zakona podeli, v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka brezplačno količino emisijskih kuponov najpozneje v sedmih dneh od pravnomočnosti odločbe o brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov iz šestega odstavka 126.e člena tega zakona.
(3) Ob prenehanju veljavnosti dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 121. člena tega zakona ali odvzemu dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 122. člena tega zakona nacionalni administrator iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona upravljavcu naprave v naslednjem in vsakem nadaljnjem koledarskem letu do konca petletnega obdobja iz prvega odstavka 126.a člena ne podeli preostanka sorazmernega deleža brezplačnih emisijskih kuponov.«.
V 130.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo brezplačno dodeli preostanek sorazmernega deleža emisijskih kuponov upravljavcu naprave, ki je s pravnim poslom pridobil obstoječo napravo ali njen del z območja Republike Slovenije, in se je tako dogovoril z upravljavcem obstoječe naprave.«.
V drugem odstavku se beseda »podelitvi« nadomesti z besedilom »brezplačni dodelitvi«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
130.b člen se črta.
V 132. členu se v prvem odstavku besedilo »z Uredbo Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in št. 1193/2011 (UL L št. 122 z dne 3. 5. 2013, stran 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 389/2013/EU)« nadomesti z besedilom »s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona«.
V drugem odstavku se besedilo »z Uredbo 389/2013/EU« nadomesti z besedilom »s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona«.
V 133. členu se v prvem odstavku besedilo »z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 181 z dne 12. 7. 2012, stran 30; v nadaljnjem besedilu: Uredba 601/2012/EU)« nadomesti z besedilom »s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Upravljavec naprave ali operator zrakoplova mora ministrstvu poslati poročilo o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka za preteklo leto skupaj s poročilom o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona najpozneje do 31. marca tekočega leta. Ministrstvo mora zagotoviti, da je poročilo o emisijah toplogrednih plinov dostopno javnosti v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(3) Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena za preteklo leto skupaj s poročilom o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona ali če preveritelj iz prvega odstavka 134. člena tega zakona za poročilo o emisijah toplogrednih plinov ugotovi, da ni zadovoljivo v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, izdela poročilo o emisijah toplogrednih plinov na podlagi dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov za posamezno napravo ali letalsko dejavnost ministrstvo. Stroške izdelave tega poročila nosi upravljavec naprave ali operator zrakoplova.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ministrstvo izdela poročilo o emisijah toplogrednih plinov na podlagi dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov za letalsko dejavnost tudi v primeru prenehanja opravljanja letalske dejavnosti oziroma stečaja operatorja zrakoplova, če poročilo o emisijah toplogrednih plinov za obdobje od začetka koledarskega leta do dneva prenehanja opravljanja letalske dejavnosti oziroma začetka stečajnega postopka skupaj s poročilom o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona ni bilo poslano ministrstvu najpozneje v 30 dneh od prenehanja opravljanja letalske dejavnosti oziroma začetka stečajnega postopka.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »količino« doda beseda »emisij«.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ministrstvo na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov iz četrtega odstavka tega člena izda operatorju zrakoplova ali v primeru stečaja stečajnemu upravitelju odločbo, v kateri ugotovi količino emisij toplogrednih plinov, ki jo je operator zrakoplova v obdobju od začetka koledarskega leta do dneva prenehanja opravljanja letalske dejavnosti oziroma začetka stečajnega postopka izpustila v zrak in za katero mora operator zrakoplova ali v primeru stečaja stečajni upravitelji predati emisijske kupone. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »petega odstavka tega člena«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Ministrstvo pošlje odločbo iz šestega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 133.a členu se v prvem do tretjem odstavku besedilo »z Uredbo 601/2012/EU« nadomesti z besedilom »s predpisom EU iz prvega odstavka 133. člena tega zakona«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ministrstvo pošlje odločbo iz drugega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji.«.
134. člen se spremeni tako, da se glasi:
(preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov)
(1) Poročilo o emisijah toplogrednih plinov iz prvega odstavka 133. člena tega zakona lahko preveri le oseba, ki je pridobila akreditacijsko listino v skladu s predpisom EU iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: preveritelj) mora preveriti poročilo o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka ter upravljavcu naprave in operatorju zrakoplova izdati poročilo o preverjanju v skladu s predpisom EU iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo lahko kadarkoli opravi izredno naknadno preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov iz drugega odstavka 133. člena tega zakona, ki ga je preveril preveritelj, tako da za to izbere drugega preveritelja.
(4) Če ministrstvo pri preverjanju iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je preveritelj huje kršil predpis EU iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona, o tem obvesti akreditacijski organ.
(5) Za hujšo kršitev predpisa EU iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona se šteje, če preveritelj:
1. po lastni krivdi pravočasno ne izdela poročila o preverjanju iz drugega odstavka tega člena, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča, ali
2. izdela pomanjkljivo, napačno ali zavajajoče poročilo o preverjanju iz drugega odstavka tega člena.
(6) Stroške izrednega naknadnega preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona nosi ministrstvo.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima ministrstvo pravico in dolžnost od preveritelja izterjati vračilo stroškov izrednega naknadnega preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona, če je bila s pravnomočno odločbo ugotovljena hujša kršitev predpisa EU iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona.«.
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
(predaja emisijskih kuponov in njihova razveljavitev)
(1) Upravljavec naprave, razen upravljavec male naprave iz 126.c člena tega zakona, mora za vsako napravo iz 118. člena tega zakona, operator zrakoplova pa za letalsko dejavnost iz 139.a člena tega zakona, do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, ugotovljeni na način iz drugega odstavka 133. člena tega zakona. V primeru iz 122.a člena tega zakona mora upravljavec naprave ali ob stečaju stečajni upravitelj najpozneje 120. dan od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ali prvega odstavka 122. člena tega zakona predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, ki jih je naprava izpustila v ozračje v obdobju iz drugega odstavka 122.a člena tega zakona.
(2) Operator zrakoplova mora v primeru prenehanja opravljanja letalske dejavnosti ali v primeru stečaja stečajni upravitelj najpozneje 60. dan od prenehanja opravljanja letalske dejavnosti za obdobje od začetka koledarskega leta do dneva prenehanja opravljanja letalske dejavnosti predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, izpuščeni v ozračje v navedenem obdobju.
(3) Predani emisijski kuponi iz prvega in drugega odstavka tega člena se razveljavijo v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo na spletni strani objavi ime osebe, ki ni predala emisijskih kuponov v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(5) Če ministrstvo pri izrednem naknadnem preverjanju iz tretjega odstavka 134. člena tega zakona ugotovi, da upravljavec naprave ali operator zrakoplova ni predal ustrezne količine emisijskih kuponov, izda odločbo, s katero ugotovi manjkajočo količino emisijskih kuponov, ki jih mora upravljavec naprave ali operator zrakoplova predati v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe, ali ugotovi njihov presežek, ki ga upravljavec naprave ali operator zrakoplova lahko uveljavlja do 30. aprila v naslednjem koledarskem letu, tako da preda ustrezno manjšo količino emisijskih kuponov. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(6) Upravljavec naprave za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena ne more uporabiti emisijskih kuponov, izdanih za trgovanje s pravicami do emisije iz letalske dejavnosti.
(7) Upravljavcu naprave, ki je svoje emisije toplogrednih plinov zajel in jih prenesel v napravo za njihovo trajno skladiščenje, za katero je država članica EU izdala dovoljenje za shranjevanje ogljikovega dioksida, ni treba predati emisijskih kuponov za te emisije, ki so bile ugotovljene na način iz drugega odstavka 133. člena tega zakona in preverjene na način iz 134. člena tega zakona.
(8) Imetnik emisijskih kuponov lahko kadar koli zahteva njihovo razveljavitev, razveljavijo se v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona, pri tem pa imetnik ni upravičen do nadomestila njihove vrednosti.
(9) Ministrstvo pošlje odločbo iz petega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
137. člen se spremeni tako, da se glasi:
(veljavnost emisijskih kuponov)
Veljavnost emisijskih kuponov, izdanih od 1. januarja 2013, ni omejena. Emisijski kuponi, izdani od 1. januarja 2021, veljajo za emisije toplogrednih plinov od leta 2021 naprej.«.
138. člen se črta.
V 139.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Operator zrakoplova, ki mu je Republika Slovenija odobrila operativno licenco v skladu s predpisom EU, ki določa skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov oziroma je pripisan Republiki Sloveniji kot državi članici upravljavki, in opravlja letalsko dejavnost, mora izvajati monitoring in poročati o emisijah toplogrednih plinov v skladu z določbami 133. člena tega zakona ter v skladu z določbami 135. člena tega zakona predati ustrezno količino emisijskih kuponov.«.
V tretjem odstavku se besedilo »določene vrste dejavnosti« nadomesti z besedilom »letalsko dejavnost«.
V petem odstavku se besedilo »organu, pristojnemu za vodenje registra emisijskih kuponov« nadomesti z besedilom »v registru Unije iz 132. člena tega zakona«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ministrstvo pošlje odločbo iz petega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 139.b členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o emisijah toplogrednih plinov, poročilo o emisijah toplogrednih plinov, določeno s predpisom EU iz prvega odstavka 133. člena tega zakona, in poročilo o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku se besedilo »in pisno mnenje« nadomesti z besedilom »o emisijah toplogrednih plinov in poročilo o preverjanju«.
V 139.c členu se v naslovu člena beseda »razdelitev« nadomesti z besedilom »dodelitev in podelitev«.
V prvem odstavku se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »šestega odstavka 139.b člena tega zakona«.
V prvem odstavku se v 1. točki beseda »razdeli« nadomesti z besedo »dodeli«, besedilo »razdelitev in prodajo emisijskih kuponov« se nadomesti z besedilom »referenčne vrednosti za brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov operatorjem zrakoplovov«.
V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. količino emisijskih kuponov, ki se dodeli posameznemu operatorju zrakoplova za vsako leto iz določenega obdobja, ta pa se določi tako, da se njegova skupna količina emisijskih kuponov iz prejšnje točke deli s številom let v obdobju, v katerem bo opravljal določeno letalsko dejavnost.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nacionalni administrator iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena operatorju zrakoplova v registru Unije iz 132. člena tega zakona podeli v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona letno količino emisijskih kuponov iz 2. točke prvega odstavka tega člena najpozneje do 28. februarja tekočega leta.«.
V četrtem odstavku se besedilo »svetovnem spletu« nadomesti z besedilom »spletni strani«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ministrstvo pošlje odločbo iz prvega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 139.d členu se v prvem odstavku v 1. točki besedilo »določene vrste letalskih dejavnosti« nadomesti z besedilom »letalsko dejavnost«.
V tretjem odstavku se v 2. točki besedilo »in pisno mnenje iz drugega odstavka 133. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »o emisijah toplogrednih plinov iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in poročilo o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona«.
V 139.e členu se v naslov spremeni tako, da se glasi: »(dodelitev in podelitev emisijskih kuponov iz posebne rezerve)«.
V prvem odstavku se beseda »razdelitev« nadomesti z besedo »dodelitev«, beseda »razdeljenih« pa nadomesti z besedo »dodeljenih«.
V drugem odstavku se beseda »razdelitev« nadomesti z besedilom »brezplačna dodelitev«.
V tretjem odstavku se beseda »razdelitev« nadomesti z besedilom »brezplačna dodelitev«, beseda »razdelitve« pa z besedilom »brezplačne dodelitve«.
V četrtem odstavku se beseda »razdeliti« nadomesti z besedilom »brezplačno dodeliti«.
V petem odstavku se beseda »razdeli« nadomesti z besedilom »brezplačno dodeli«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Nacionalni administrator iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka operatorju zrakoplova v registru Unije iz 132. člena tega zakona podeli v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka 130. člena tega zakona količino emisijskih kuponov iz drugega odstavka tega člena v sedmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »svetovnem spletu« nadomesti z besedilom »spletni strani«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ministrstvo pošlje odločbo iz petega odstavka tega člena tudi nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.
V 139.f členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo »poročila o emisiji toplogrednih plinov in pisnega mnenja« nadomesti z besedilom »poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in poročila o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona«.
V drugem odstavku se v 1. točki besedilo »poročila s pisnim mnenjem« nadomesti z besedilom »poročila o emisijah toplogrednih plinov in poročila o preverjanju«.
V 162. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo 40.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ministrstvu ali drugemu pristojnemu organu ne posreduje pravilnih in točnih podatkov (štirinajsti odstavek 20. člena),
2. uporablja za svoj proizvod znak za okolje, ki mu ni podeljen, ali ga uporablja v nasprotju s predpisanimi in določenimi pogoji, ali označi proizvod z znakom, ki je tako podoben znaku za okolje, da bi lahko ustvaril zmedo na trgu ali zavedel potrošnike (sedmi in osmi odstavek 31. člena),
3. se sklicuje na registracijo svoje organizacije v sistemu EMAS ali uporablja znak EMAS, ne da bi bil vključen v ta sistem skladno s predpisi, ali uporablja znak, ki je tako podoben znaku EMAS, da bi lahko ustvaril zmedo na trgu ali zavedel potrošnike (deseti odstavek 32. člena),
4. začne z obratovanjem naprave iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, pa o tem ne obvesti ministrstva in pristojne inšpekcije (tretji odstavek 76. člena),
5. ne prijavi ministrstvu spremembe naprave (prvi odstavek 77. člena),
6. ne obvesti ministrstva o nameri dokončnega prenehanja obratovanja naprave iz 68. člena tega zakona (prvi odstavek 81. člena),
7. ne obvesti ministrstva o izvedbi ukrepov (sedmi odstavek 81. člena),
8. ne obvesti ministrstva ali pristojne inšpekcije o začetku obratovanja naprave ali opravljanja dejavnosti (prvi odstavek 85. člena),
9. ne obvesti ministrstva in izvede spremembo naprave ali opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 85. člena),
10. ne obvesti ministrstva o dokončnem prenehanju naprave ali opravljanju dejavnosti (tretji odstavek 85. člena),
11. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 90. člena,
12. ne obvesti ministrstva in pristojne inšpekcije o začetku obratovanja obrata iz 86. člena (prvi odstavek 91. člena),
13. ne obvesti ministrstva o dokončnem prenehanju obratovanja obrata iz 86. člena tega zakona ali prenehanju upravljavca (drugi odstavek 91. člena),
14. ne obvesti ministrstva o neposredni nevarnosti za nastanek okoljske škode in ne izvede vseh potrebnih ukrepov za njeno preprečitev (prvi odstavek 110.d člena),
15. ne obvesti ministrstva o nastanku okoljske škode in ne izvede vseh potrebnih ukrepov za njeno omejitev (prvi odstavek 110.e člena),
16. ministrstvu ne prijavi vsake nameravane spremembe vrste ali delovanja naprave ali vsake razširitve ali zmanjšanja njene zmogljivosti (prvi odstavek 120. člena),
17. ne obvesti ministrstva o prenehanju delovanja naprave iz 118. člena tega zakona (prvi odstavek 121. člena),
18. izvaja monitoring brez odobritve ministrstva (prvi odstavek 133. člena in drugi odstavek 133.a člena),
19. ne zagotavlja izvajanja načrta monitoringa (prvi odstavek 133. člena),
20. do predpisanega roka ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov (drugi odstavek 133. člena),
21. preverja poročilo o emisijah toplogrednih plinov brez pridobljene akreditacijske listine (prvi odstavek 134. člena).«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odlok o seznamu upravljavcev naprav, ki izpuščajo toplogredne pline, za obdobje od leta 2013 do 2020 (Uradni list RS, št. 21/14), uporablja pa se do 31. decembra 2020.
(uskladitev dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov)
Ministrstvo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, izdano do uveljavitve tega zakona na podlagi 119. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), po uradni dolžnosti uskladi z določbami zakona in izda novo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov najpozneje do 1. decembra 2020, pri čemer novo dovoljenje začne veljati s 1. januarjem 2021, prej veljavno dovoljenje pa preneha veljati z 31. decembrom 2020.
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Obveznosti iz spremenjenega 20. člena zakona se za osebe iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ter družbo za ravnanje z odpadno embalažo iz prvega odstavka 26. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE) začnejo uporabljati s 1. januarjem 2021, do takrat pa se za njih uporablja 20. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE).
Št. 801-01/20-24/11
Ljubljana, dne 21. oktobra 2020
EPA 1331-VIII
