Na podlagi drugega, tretjega in šestega odstavka 17. člena, šestega odstavka 20. člena in za izvajanje 24. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
V Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13) se v 1. členu besedilo »Direktivo Sveta 84/360/EGS z dne 28. junija 1984 o boju proti onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov (UL L št. 188 z dne 16. 7. 1984, str. 20), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48)«, nadomesti z besedilom »Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (prenovitev)) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25)«.
V 2. členu se v 22. točki v šesti alineji beseda »vonjave« nadomesti z besedo »vonj«.
28. točka se spremeni tako, da se glasi:
»28. število enot vonja zaradi emisije snovi, ki povzroča vonj (v nadaljnjem besedilu: koncentracija vonja), je število evropskih enot vonja (ouE) v enem kubičnem metru pri standardnih pogojih, izmerjeno z dinamično olfaktometrijo v skladu s standardom SIST EN 13725 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom;«.
V 30. točki se beseda »vonjav« nadomesti z besedo »vonja«.
V 31. točki se v prvi alineji besedilo »mejno število enot vonja« nadomesti z besedilom »mejna koncentracija vonja«.
44. točka se spremeni tako, da se glasi:
»44. razpoložljiva tehnika je tista tehnika, katere stopnja razvoja ob upoštevanju stroškov in prednosti omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji;«.
V 46. točki se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem ter dodajo nove 47., 48. in 49. točka, ki se glasijo:
»47. kompostiranje (odprto ali zaprto) je kompostiranje v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov;
48. površina, kjer se dejansko izkoriščajo mineralne surovine, je odprta površina izkopa brez površin, na katerih se je že opustilo izkoriščanje mineralnih surovin ali so se izvedla sanacijska rudarska dela;
49. odpadki so odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.«.
V 3. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi iz prvega do petega odstavka 33. člena te uredbe uporabljajo tudi za naprave, določene v prilogi 4 te uredbe, ki ne dosegajo spodnjega praga zmogljivosti iz drugega stolpca priloge 4 te uredbe.«.
V 4. členu se v prvem odstavku v 1. točki črta besedilo »in srednjih«.
2. točka se spremeni tako, da se glasi:
»2. uporabi goriv v motorjih z notranjim zgorevanjem, če gre za tekoča ali plinasta goriva, ki so na trgu dosegljiva končnim uporabnikom, in ne gre za motorje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev;«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V 5. členu se v drugem odstavku v 4. točki za besedo »predpisana« črta vejica, beseda »in« pa nadomesti s podpičjem.
V 5. točki se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. v skladu z razpoložljivo tehniko je zagotovljeno tesnjenje delov naprave, zajemanje odpadnih plinov na izvoru in njihovo odvajanje skozi odvodnik z višino, določeno v skladu z zahtevami iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Višina odvodnika se ne ugotavlja, če je odvodnik biofilter.«.
V 6. členu se v prvem odstavku v tretji alineji črta besedilo »ali za napravo, katere sestavni del je naprava iz 2. stolpca preglednice priloge 4 te uredbe,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti tudi za obratovanje vseh naprav, ki se uvrščajo med naprave iz skupine 8 iz preglednice priloge 4 te uredbe, razen če na istem kraju obratujejo manj kakor 12 mesecev po njihovem prvem zagonu. Za naprave, ki se uvrščajo med naprave iz skupin 2.10 v stolpcu 2, 7.4, 7.5, 7.21, 7.24, 9.1, od 9.3 do 9.8 in od 9.11 do 9.33 iz preglednice v prilogi 4, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če te naprave obratujejo zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti ali jih upravlja oseba, ki opravlja s temi napravami gospodarsko dejavnost, ali če te naprave obratujejo v okviru obratovanja drugih naprav, v katerih se izvajajo gospodarske dejavnosti.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi za obstoječo napravo, kadar je njena rekonstrukcija vzrok, da se uvrsti med naprave, ki morajo v skladu s prvim odstavkom tega člena pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.«.
V 7. členu se v drugem odstavku 13. točka spremeni tako, da se glasi:
»13. druge pogoje v zvezi z obratovanjem naprave, ki imajo vpliv na okolje zaradi emisije snovi.«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Ne glede na določbe posebnega predpisa iz petega odstavka 3. člena te uredbe ali 21. do 25. in 28. člena te uredbe ter priloge 10 te uredbe lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju na predlog upravljavca določi tudi strožje mejne vrednosti emisij, kot so določene v 21. do 25. in 28. členu te uredbe in prilogi 10 te uredbe, če so strožje mejne vrednosti emisij navedene v programu obratovalnega monitoringa iz petega odstavka 19. člena te uredbe.«.
V 9. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ne zavrne pri obstoječih napravah, na katerih se namerava izvesti sprememba, zaradi katere bi se emisije iz celotne naprave po spremembi zmanjšale, če se sprememba izvede za zmanjšanje emisij.«.
V tretjem in šestem odstavku se črta besedilo »in drugega«.
V sedmem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– dodatne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisij v skladu s 33. do 36.a členom te uredbe;«.
V četrti alineji se črta besedilo »najboljših referenčnih«.
V 10. členu se drugi odstavek črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »določbe prvega in drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnji odstavek.«.
V 11. členu se drugi odstavek črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »določbe prvega in drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnji odstavek«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V 19. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. so v napravi uporabljene razpoložljive tehnike za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi.«.
V petem odstavku se na koncu 9. točke črta beseda »in«.
V 10. točki se pika na koncu stavka nadomesti z besedo »in« ter doda nova 11. točka, ki se glasi:
»11. mejnih vrednostih emisije snovi na posameznih izpustih.«.
V 20. členu se v drugem odstavku v 1. točki črta beseda »ali«.
V 2. točki se pika na koncu stavka nadomesti z besedo »ali« in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. olfaktometrično izmerjena koncentracija vonja presega mejno koncentracijo vonja.«.
V 22. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se anorganski delci, ki niso delci iz I., II. ali III. nevarnostne skupine anorganskih delcev, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med snovi s stavki o nevarnosti: H351, H361f, H361d ali H341, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo delcev iz III. nevarnostne skupine anorganskih delcev.«.
V 24. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če se organske spojine, ki niso snovi iz I. ali II. nevarnostne skupine organskih snovi, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med snovi s stavki o nevarnosti: H351, H361f, H361d, H341, H331, H330, H311, H301, H310, H300 ali snovi močnega vonja ali počasi razgradljive snovi in snovi, ki se kopičijo, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi.«.
V 25. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se spojine, ki niso snovi iz I., II. ali III. nevarnostne skupine rakotvornih snovi, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med snovi s stavki o nevarnosti: H350, H350i, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df ali H340, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo snovi iz I., II. ali III. nevarnostne skupine rakotvornih snovi, pri čemer se nevarnostna skupina rakotvornih snovi določi glede na podobnost učinkov teh spojin snovem iz I., II. ali III. nevarnostne skupine rakotvornih snovi.«.
V 31. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Razpršeno emisijo snovi iz naprave, katere oprema in instalacije so v pokritem prostoru stavbe, je treba oceniti na podlagi mednarodno priznanih metodologij, ki temeljijo na izračunih ali ocenah z uporabo emisijskih faktorjev ali masnih bilanc, kot so metode iz predpisov, ki urejajo nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka ali druge enakovredne in mednarodno priznane metode, kadar zagotavljajo natančnejše ocene.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Razpršeno emisijo snovi iz naprave, ki je območje za pridobivanje mineralnih surovin, območje za obdelavo, predelavo, pretovarjanje ali skladiščenje mineralnih surovin ali njim podobnih materialov ali območje za predelavo ali obdelavo odpadkov pred odstranjevanjem, je treba oceniti z uporabo mednarodno priznanih metodologij, ki temeljijo na izračunih ali ocenah z uporabo emisijskih faktorjev ali masnih bilanc, kot so metode iz predpisov, ki urejajo nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka ali druge enakovredne in mednarodno priznane metode, kadar zagotavljajo natančnejše ocene.«.
Sedmi odstavek se črta.
V 32. členu se v prvem odstavku v 1. točki besedilo »števila enot« nadomesti z besedo »koncentracije«.
V 33. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri načrtovanju naprave ali večje spremembe naprave mora upravljavec naprave izbrati razpoložljivo tehniko za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti emisije snovi niso presežene.«.
V 34. členu se v prvem odstavku črta besedilo »iz okoljevarstvenega dovoljenja«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »snovi iz naprave« črtata vejica in besedilo »ki je sestavni del dokumentacije, priložene k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz prejšnjega odstavka,«.
V šestem odstavku se v prvi alineji beseda »bunkerjih« nadomesti z besedo »zalogovnikih«.
V 35. členu se v prvem odstavku črta besedilo »najboljše referenčne«.
V drugem odstavku se črta besedilo »najboljšimi referenčnimi«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »najboljših referenčnih«.
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
(preprečevanje in zmanjševanje emisije obstojnih snovi)
Če so v odpadnih plinih obstojne snovi, ki se biološko akumulirajo, kot so dioksini in furani ali druge podobne organske spojine, ki so zelo težko biološko razgradljive ali so strupene ali za okolje kako drugače posebej škodljive, pa v tej uredbi niso navedene v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi, mora upravljavec naprave ob upoštevanju in uporabi razpoložljivih tehnik zagotoviti čim manjšo emisijo teh spojin ali njihovo nadomestitev v surovinah in izdelkih z manj škodljivimi.«.
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
(preprečevanje in zmanjševanje koncentracije vonja)
Pri napravah, ki lahko pri običajnih pogojih obratovanja ali zaradi okvar ali drugih prekinitev obratovanja naprave emitirajo koncentracije vonja, je treba skladno s prilogo 10 te uredbe izvajati ukrepe za zmanjšanje emisije.«.
V 40. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je zaradi emisije snovi največji masni pretok celotnega prahu iz naprave večji od 1.000 g/h in manjši ali enak 3.000 g/h, mora upravljavec naprave zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena s kvalitativnimi merilniki za spremljanje emisije celotnega prahu in nadzor nad prepustnostjo vrečastega filtra v skladu s standardom SIST EN 15859 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.«.
V četrtem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– 5.000 g/h za ogljikov monoksid, če gre za zgorevanje goriv,«.
V sedmem odstavku se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»– 1.000 g/h za snovi iz 24. člena te uredbe, I. nevarnostna skupina in
– 2.500 g/h za vse snovi iz 24. člena te uredbe, razen če je s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi iz naprave, določeno drugače.«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Pomembni izpusti naprave iz prvega do četrtega in iz sedmega do devetega odstavka tega člena so vsi izpusti naprave, katerih največji masni pretok je večji od 20 % največjega masnega pretoka naprave, s tem da se pri izračunu največjega masnega pretoka naprave ne upoštevajo izpusti, ki se uporabljajo letno manj kakor 500 ur, in izpusti, na katerih za nobeno snov masni pretok ne presega mejnega masnega pretoka.«.
V 41. členu se v četrtem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– opustitev trajnih meritev za posamezne snovi v odpadnih plinih, če je mogoče z drugimi preizkusi, npr. s trajnim preverjanjem učinkovitosti naprav za preprečevanje in zmanjševanje emisije, kot je merjenje temperature kurišča pri termičnem naknadnem zgorevanju namesto meritev koncentracije organskih snovi, ali merjenje tlačne razlike pri filtrskih izločevalnikih namesto meritve koncentracije delcev v odpadnih plinih, preverjanjem sestave goriv ali vhodnih surovin ali procesnih pogojev, z zadostno zanesljivostjo ugotoviti doseganje mejnih vrednosti emisije snovi,«.
V 45. členu se v četrtem odstavku v deseti alineji pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda nova enajsta alineja, ki se glasi:
»– program ukrepov preprečevanja in zmanjševanja razpršene emisije snovi iz naprave, če se v napravi trdne snovi pretovarjajo, prekladajo, prevažajo, uporabljajo, predelujejo, obdelujejo ali skladiščijo.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave lahko izdela samo pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa.«.
V prilogi 2 se v 7. točki za besedo »spojine« beseda »in« nadomesti s podpičjem.
V 8. točki se pika na koncu stavka nadomesti z besedo »in« ter doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. vonj.«.
V prilogi 3 se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Zahteve v zvezi z višino odvodnika iz prvega odstavka te priloge se ne uporabljajo za biofiltre.«.
Slika 1: nomogram za izračun višine odvodnika se nadomesti z novo Sliko 1: nomogram za izračun višine odvodnika, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.
Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
Priloga 6 se nadomesti z novo prilogo 6, ki je kot priloga 3 sestavni del te uredbe.
V prilogi 9 se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. prostorski podatki za naprave, ki so nov poseg v okolje ali večja sprememba naprave:
2.1 območje naprave, v digitalnem podatkovnem sloju v državnem koordinatnem sistemu, ki vključuje zlasti:
– parcelne številke in katastrsko občino;
– območje naprave;
– kataster stavb za napravo;
– lokacijo odvodnikov;
– minimalni odmik od odvodnikov, za naprave, pri katerih je s to uredbo predpisan;
2.2 območje vrednotenja, če mora upravljavec naprave zagotoviti izvajanje ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka;«.
Priloga 10 se nadomesti z novo prilogo 10, ki je kot priloga 4 sestavni del te uredbe.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(uporaba določb uredbe za posamezne vrste naprav)
(1) Upravljavci naprav, ki se uvrščajo v eno od skupin naprav, ki so v preglednici iz nove priloge 4 uredbe označene s številkami 7.1 do 7.29, 8.5 do 8.7 in 8.13, morajo te naprave prilagoditi spremenjenim določbam uredbe, ki se nanašajo na koncentracijo vonja ali na kakovost zunanjega zraka, v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se morajo naprave iz prejšnjega odstavka prilagoditi v 36 mesecih od uveljavitve te uredbe, če potrebujejo gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(3) Upravljavci naprav, ki se uvrščajo v eno od skupin naprav, ki so v preglednici iz nove priloge 4 uredbe označene s številkama 2.1 in 2.2, morajo te naprave prilagoditi 6. do 18. členu uredbe v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(4) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se morajo naprave iz prejšnjega odstavka prilagoditi 6. do 18. členu uredbe v 36 mesecih od uveljavitve te uredbe, če potrebujejo gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(5) Upravljavci naprav, ki se uvrščajo v skupino naprav, ki so v preglednici iz nove priloge 4 uredbe označene s številko 2.1, morajo vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe, če takšna obveznost izhaja iz spremenjenega prvega odstavka 6. člena uredbe.
(6) Upravljavec naprave iz spremenjenega prvega odstavka 34. člena uredbe, ki za obratovanje naprave ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja, mora v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe izdelati program ukrepov preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v skladu s spremenjenim 34. členom uredbe.
Nova priloga 10 uredbe se začne uporabljati 24 mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-135/2022
Ljubljana, dne 31. marca 2022
EVA 2020-2550-0096
Vlada Republike Slovenije
