Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP)
Razglašam Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. aprila 2022.
Št. 003-02-1/2022-123
Ljubljana, dne 14. aprila 2022
O UPRAVLJANJU JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA (ZUJPP)
(vsebina in namen zakona)
(1) Ta zakon določa enoten način upravljanja z javnim potniškim prometom v Republiki Sloveniji in ureja temeljna načela in cilje upravljanja javnega potniškega prometa, Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, izvajanje sistema integriranega javnega linijskega prevoza potnikov, nadzor nad izvajanjem prevoznih storitev javnega potniškega prometa, financiranje prevoznih storitev javnega potniškega prometa ter zagotavljanje preglednosti poslovanja in nadzor nad porabo javnih sredstev.
(2) Namen tega zakona je zagotoviti učinkovito upravljanje in izvajanje javnega potniškega prometa.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »družba za upravljanje javnega potniškega prometa« je upravljavec javnega potniškega prometa;
2. »javni potniški promet« je javni prevoz potnikov v notranjem cestnem, notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, po vodnih poteh in prevoz oseb z žičniškimi napravami;
3. »sklop« zajema en snop linij ali več teh, za katere pridobi izvajalec posebno pravico, in je najmanjša zaključena celota, za katero se podeli koncesija.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonu, ki ureja železniški promet in zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu.
II. TEMELJNA NAČELA IN CILJI
Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da se z njihovim izvajanjem zagotovi učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev ter uspešno doseže cilje, določene skladno s predpisi, ki urejajo javni potniški promet.
Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da se zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so zato skladno z vnaprej določenim voznim redom vedno na razpolago.
(načelo trajnostne mobilnosti)
Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država in njihovo upravljanje na podlagi tega zakona, morata imeti čim manjše negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. Oblikovanje politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, mora omogočiti zmanjševanje okoljskega bremena.
(načelo integrirane ponudbe javnega potniškega prometa)
Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država v okviru gospodarske javne službe, so povezane v enotno ponudbo, ki temelji na fizični, tarifni, upravljavski, informacijski in finančni integraciji, ter je prilagojena potrebam potnikov.
(cilji javnega potniškega prometa)
Cilji javnega potniškega prometa so:
1. uspešno in učinkovito izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa;
2. čim krajši potovalni časi v sistemu gospodarske javne službe javnega potniškega prometa;
3. integracija medkrajevnih linij z mestnimi linijami in drugimi prevozi;
4. informiranost prebivalstva o možnosti uporabe javnega potniškega prometa;
5. posebne in medsebojno povezane napredne oblike izvajanja javnega potniškega prometa, kot so prevozi na klic in posebej prilagojeni prevozi glede na posebnosti;
6. večja uporaba vozil s pogoni na alternativna goriva;
7. doseganje višje stopnje zadovoljstva med uporabniki.
III. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA
(ustanovitev in dejavnost družbe)
(1) Za upravljanje z javnim potniškim prometom se ustanovi Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: družba).
(2) Družba je organ javnega potniškega prometa v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(3) Družba opravlja naloge upravljavca javnega potniškega prometa, sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za odločanje s področja javnega potniškega prometa in opravlja naloge, kot so določene v drugem odstavku 16. in drugem odstavku 17. člena tega zakona.
(4) Družba uresničuje cilje iz prejšnjega člena.
(5) Družba lahko poleg nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona opravlja še druge naloge, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito upravljanje z javnim potniškim prometom.
(6) Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe, pridobiti njenega poslovnega deleža ali ustanoviti druge pravne osebe.
(7) Po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko družba opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost v povezavi z javnim potniškim prometom.
(pravnoorganizacijska oblika, firma in sedež družbe)
(1) Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Firma družbe je: Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d.o.o.
(3) Sedež družbe je v Postojni.
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe)
Če ta zakon ne določa drugače, se za družbo subsidiarno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(ustanoviteljica in družbenica)
Ustanoviteljica družbe je Republika Slovenija, ki poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo.
(upravljanje z deležem Republike Slovenije v družbi)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, upravlja z deležem Republike Slovenije in uresničuje naloge in pristojnosti skupščine v družbi Vlada.
(2) Za spremljanje naložbe je pristojno ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(1) Družba ima naslednje organe:
– direktorja;
– nadzorni svet;
– skupščino.
(2) Nadzorni svet družbe sestavljajo trije člani.
(3) Pristojnosti in naloge organov, podrobnejši postopek in pogoji za imenovanje članov v organe in druga vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uredijo v aktu o ustanovitvi družbe.
Strokovni svet je posvetovalni organ družbe. Sestavlja ga do deset članov, od tega trije predstavniki lokalnih skupnosti in do sedem predstavnikov strokovnih organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter združenj s področja javnega prometa. Naloga strokovnega sveta družbe je svetovanje direktorju pri opravljanju nalog upravljanja javnega potniškega prometa.
(pogoji in postopek imenovanja direktorja in nadzornega sveta)
(1) Za direktorja ali člana nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
1. odlikuje jo osebna integriteta in poslovna etičnost;
2. njene izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
3. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
4. ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja;
5. ima predhodne delovne izkušnje s področja nalog družbe;
6. ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe in take funkcije ni opravljala v preteklih šestih mesecih;
7. ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo.
(2) Za direktorja družbe in člane nadzornega sveta se poleg določb, ki veljajo za poslovodne osebe po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje.
(3) Nadzorni svet družbe mora biti sestavljen iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah. Vanj morajo biti imenovani strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, upravljanje obveznosti in premoženja ter korporacijsko pravo.
(4) Direktorja iz prvega odstavka tega člena imenuje nadzorni svet na predlog ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister) za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. V ta namen minister objavi javni poziv za pridobivanje kandidatov. Pri izbiri kandidatov minister upošteva strokovna znanja, izkušnje in veščine, potrebne za kakovostno opravljanje funkcije.
(5) Člane nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena imenuje Vlada na predlog ministra.
(1) Družbi se podeli javno pooblastilo za zagotavljanje izvajanja obvezne gospodarske javne službe javni potniški promet, razen mestnega linijskega prevoza, posebnega linijskega prevoza, žičniškega prevoza in prevoza po vodnih poteh.
(2) Na podlagi podeljenega javnega pooblastila družba opravlja naslednje naloge:
1. pripravlja in objavlja razpise za podelitev koncesij in postopke javnega naročanja za sklepanje pogodb o prevozih;
2. sklepa pogodbe z izbranimi izvajalci o izvajanju gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v avtobusnem medkrajevnem prevozu potnikov in opravlja nadzor nad izvajanjem sklenjenih pogodb;
3. sklepa pogodbe za integracijo medkrajevnega linijskega prevoza potnikov z mestnim linijskim prevozom potnikov, posebnim linijskim prevozom potnikov, prevozom potnikov z žičniškimi napravami in drugimi oblikami prevoza oziroma povezanih storitev;
4. izvaja plačila nadomestil za izvajanje obvezne gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, plačila poravnav med udeleženci enotne vozovnice in plačila nadomestil na podlagi pogodb za integrirane linije;
5. odvzema pravico do izvajanja gospodarske javne službe v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu;
6. izdaja dovoljenja za integrirane linije;
7. načrtuje, usklajuje in potrjuje vozne rede medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov ter potrjuje predlog voznega reda izvajalca, ki izvaja obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v železniškem prometu in sodeluje v postopku oblikovanja voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture;
8. pripravlja letna poročila o izvajanju obvezne gospodarske javne službe v skladu s 7. členom Uredbe (ES) št. 1370/2007 z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES);
9. izvaja nadzor nad izvajanjem obvezne gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu;
10. druge naloge, ki so v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, poverjene organu javnega potniškega prometa.
(3) Družba mora pred začetkom postopka podelitve koncesije pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe.
(4) Za izvajanje postopka dodeljevanja pogodb za izvajanje gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza, ki je v pristojnosti države (v nadaljnjem besedilu: izvajanje gospodarske javne službe), se uporabljajo predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem in železniškem prometu, pri čemer je družba pooblaščena za izvajanje vseh aktivnosti v teh postopkih v imenu in za račun Republike Slovenije. Družba v imenu in za račun Republike Slovenije skrbi za pripravo in izvajanje postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe v medkrajevnem linijskem prevozu, sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci, opravljanje nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb ter za financiranje izvajanja gospodarske javne službe.
(1) Družba zagotavlja izvajanje javnega potniškega prometa, razen mestnega linijskega prevoza in posebnega linijskega prevoza, žičniškega prevoza in prevoza po vodnih poteh.
(2) Družba v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa opravlja naslednje naloge:
1. sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za določanje politike in strategije razvoja javnega potniškega prometa in drugih dokumentov s področja javnega potniškega prometa;
2. vodi daljinar;
3. upravlja registre voznih redov;
4. izvaja raziskave na področju javnega potniškega prometa;
5. spremlja potrebe uporabnikov javnega potniškega prometa in oblikuje ustrezne rešitve;
6. upravlja sistem enotne vozovnice, ki vključuje izdajo, prodajo in uporabo enotne vozovnice, izvaja delitve prihodkov od prodaje enotne vozovnice, rešuje reklamacije in pritožbe, upravlja kartične sheme, razvoj in vzdrževanje sistema enotne vozovnice ter vzpostavi, upravlja in vzdržuje enotni informacijski sistem in centralno informatizirano zbirko podatkov ter sklepa pogodbe o vključitvi v sistem enotne vozovnice;
7. pridobiva, analizira in obdeluje statistične podatke, ki izhajajo iz sistema enotne vozovnice in so ključni za nadaljnje obračune;
8. zagotavlja vzdrževanje centralne informatizirane zbirke podatkov v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu;
9. pripravlja letni program dela in finančni načrt;
10. pripravlja strokovne podlage s področja upravljanja javnega potniškega prometa;
11. sodeluje z drugimi institucijami in organi pri izdelavi študij, strategij, dolgoročnih planov in načrtov;
12. sklepa pogodbe z lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem o sofinanciranju izvajanja gospodarske javne službe javni potniški promet;
13. izvaja priglasitve posebnih linijskih prevozov in vodenje registra;
14. zagotavlja promocijo javnega prevoza;
15. določa potrebe po prevoznih storitvah medkrajevnega linijskega prevoza;
16. objavlja informacije skladno z Uredbo 1370/2007/ES;
17. zagotavlja klicni center za podporo potnikom in udeležencem v sistemu javnega potniškega prometa;
18. izvaja kontrolo nad uporabo enotnih vozovnic;
19. omogoča načrtovanje poti integriranega javnega potniškega prometa v notranjem prometu, dostop do voznih redov, cenikov vozovnic in prometnih informacij;
20. druge naloge, ki jih družbi podeljuje drug zakon s področja javnega potniškega prometa.
(medsebojne pravice in obveznosti)
(1) Republika Slovenija z družbo sklene pogodbo, s katero uredi medsebojne pravice in obveznosti, zlasti glede:
1. vsebine ter načina določanja in usklajevanja letnega programa dela družbe;
2. načina določanja in usklajevanja višine nadomestila za opravljanje nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona;
3. načina in roka financiranja družbe iz proračuna Republike Slovenije;
4. načina in oblike nadzora, ki ga nad družbo izvaja Republika Slovenija v zvezi z izvajanjem pogodbenih obveznosti, zlasti kakovosti in pravočasnosti izvajanja nalog;
5. načina določanja in usklajevanja višine sredstev za financiranje izvajanja gospodarskih javnih služb ter drugih stroškov izvajalcev gospodarskih javnih služb medkrajevnega linijskega prevoza, dogovorjenih s sklenjenimi pogodbami za izvajanje gospodarskih javnih služb;
6. vsebine in načina letnega poročanja družbe o opravljenem delu, zlasti o doseganju ciljev javnega potniškega prometa iz 7. člena tega zakona;
7. načina vodenja evidenc sredstev in virov sredstev v upravljanju družbe.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklepa za nedoločen čas.
(3) Za izvajanje pogodbe in financiranje storitev upravljanja javnega potniškega prometa skrbi ministrstvo.
(sredstva za delovanje družbe)
(1) Sredstva za opravljanje dejavnosti družbe se zagotavljajo:
– iz proračuna Republike Slovenije;
– s prodajo storitev upravljanja drugim subjektom;
– z dotacijami, darili in iz drugih virov.
(2) Družba mora dobiček iz dejavnosti iz sedmega odstavka 8. člena tega zakona nameniti za financiranje upravljanja javnega potniškega prometa.
(3) Družba zagotovi, da so v poslovnem načrtu družbe predvidena sredstva v obsegu, kot so načrtovana v proračunu Republike Slovenije in rezervirana za posamezno poslovno leto v okviru proračuna Republike Slovenije na posebni proračunski postavki za upravljanje javnega potniškega prometa. Poslovni načrt družbe potrdi Vlada. Sredstva se iz proračuna Republike Slovenije nakažejo družbi v rokih, ki se določijo s pogodbo iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.
(4) Program dela oblikuje družba na podlagi poslovnega načrta in ga letno posodablja. V programu dela družba načrtuje:
– obseg nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona, ki jih bo v posameznem poslovnem letu opravila, in načrtovano višino sredstev, prikazano po posameznih virih financiranja iz prvega odstavka tega člena;
– obseg nalog gospodarskih javnih služb medkrajevnega linijskega prevoza iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona, ki so za posamezno poslovno leto predvidene s sklenjenimi pogodbami o opravljanju gospodarskih javnih služb;
– načrt višine virov financiranja gospodarskih javnih služb medkrajevnega linijskega prevoza iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona, ki so v posameznem poslovnem letu načrtovani kot transportni prihodki, prihodki iz proračuna Republike Slovenije in proračuna lokalne skupnosti ter kot prihodki iz zasebnih virov, s prikazom načrtovane višine nadomestila izvajalcev, ki se zagotavlja v okviru proračuna Republike Slovenije.
(5) Višina sredstev iz proračuna Republike Slovenije, ki jih prejme družba za opravljanje nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona, ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, pri čemer se upoštevajo vsi prihodki, ki jih družba obdrži.
(6) Družba v letnem poročilu za posamezno poslovno leto izdela poročilo o stroških izvajanja nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona, skupnih virih, ki jih je prejela za financiranje gospodarskih javnih služb medkrajevnega linijskega prevoza, ter odlivih za financiranje izvajanja sklenjenih pogodb o gospodarskih javnih službah in obveznosti integriranega javnega potniškega prometa.
(7) Družba se lahko v posameznem poslovnem letu zadolži le do višine in za namene, kot so predvideni v programu dela in finančnem načrtu družbe za posamezno leto. Za financiranje manjkajočih sredstev iz naslova prihodkov od prodanih enotnih vozovnic, se lahko družba zadolži kratkoročno in znotraj koledarskega leta.
(1) Družba za potrebe preglednega upravljanja virov financiranja javnega potniškega prometa vzpostavi in vodi naslednje ločene račune o svojem finančnem poslovanju:
– račun, na katerem zbira sredstva za financiranje javnega potniškega prometa (prvi odstavek 29. člena tega zakona) in vse prihodke od nakupa enotne vozovnice (30. člen tega zakona);
– račun, na katerem zbira preostala sredstva za opravljanje svoje dejavnosti.
(2) Družba mora finančna sredstva, ki jih prejme iz dejavnosti upravljanja javnega potniškega prometa, voditi ločeno od sredstev, ki jih prejme iz drugih dejavnosti.
IV. IZVAJANJE SISTEMA INTEGRIRANEGA JAVNEGA LINIJSKEGA PREVOZA POTNIKOV
Storitve javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu se lahko izvajajo v obliki integriranih linij javnega, posebnega oziroma drugega linijskega prevoza potnikov. Integracija linij se lahko izvaja na podlagi fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije posameznih prevoznih storitev. Javni linijski prevoz potnikov s ponudbami za zadnji kilometer potovanja (npr. uporaba koles, e-vozil, prevozov na klic) se izvede na podlagi pogodb s ponudniki storitev.
(integracija medkrajevnega in mestnega linijskega prevoza potnikov)
(1) Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in mestnega prevoza potnikov, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, se izvede na podlagi fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije. Dovoljenje za izvajanje integrirane linije izda družba na predlog ene ali več lokalnih skupnosti. Pri izdaji dovoljenja mora družba upoštevati, da:
– uvedba integrirane linije zagotavlja krajšo razdaljo in krajši čas potovanja in tako boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;
– je uvedba integrirane linije gospodarnejša od ločenega izvajanja mestnega in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;
– je integrirana linija krajša od 50 km, merjeno od avtobusne postaje, kjer je njen začetek, do končne postaje ali postajališča.
(2) Integrirane linije iz tega člena izvaja izvajalec gospodarske javne službe, ki mu je bila podeljena izključna pravica za izvajanje mestnega linijskega prevoza potnikov in se ne vključijo v sklope za razpis koncesij.
(3) Razmerja med posameznima vrstama prevoza, fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije se določijo v pogodbi, ki jo družba sklene z upravljavcem in izvajalcem mestnega linijskega prevoza potnikov. Sofinanciranje integrirane linije v delu, ko se izvaja med dvema ali več naselji v sosednjih lokalnih skupnostih, se izvaja na podlagi standarda dostopnosti za posamezna naselja in pod pogoji, ki veljajo za izvajanje medkrajevnih linijskih prevozov v sklopu, kjer se izvaja integrirana linija. V pogodbi med družbo in upravljavcem oziroma izvajalcem integrirane linije se določijo pogoji za vključitev integrirane linije v sistem enotne vozovnice, tarife in sistem poravnave prihodkov iz prodaje vozovnic, subvencij ter drugih prihodkov, ki jih ima izvajalec pri izvajanju integrirane linije.
(integracija medkrajevnega in posebnega linijskega prevoza potnikov)
(1) Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in posebnega linijskega prevoza potnikov, se izvede na registrirani liniji, na podlagi fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije. Dovoljenje za izvajanje integrirane linije med medkrajevnim in posebnim linijskim prevozom izda družba na predlog ene ali več lokalnih skupnosti. Pri izdaji dovoljenja mora družba upoštevati, da:
– uvedba integrirane linije zagotavlja krajšo razdaljo in krajši čas potovanja in tako boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;
– je uvedba integrirane linije gospodarnejša od ločenega izvajanja posebnega linijskega prevoza potnikov in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;
– integrirane linije izvaja izvajalec, ki mu je bila podeljena posebna pravica izvajanja medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov.
(2) Razmerja med posameznima vrstama prevoza, fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije se določijo v pogodbi, ki jo družba sklene z izvajalcem posebnega linijskega prevoza potnikov. Finančna integracija se izvaja na podlagi standarda dostopnosti za posamezna naselja in pod pogoji, ki veljajo za izvajanje medkrajevnih linijskih prevozov v sklopu, kjer se izvaja integrirana linija. Lokalna skupnost za dele integrirane linije, ki so namenjeni posebnim linijskim prevozom v celoti krije stroške tega dela integrirane linije. V pogodbi med družbo, lokalno skupnostjo in izvajalcem integrirane linije se morajo določiti pogoji za vključitev integrirane linije v sistem enotne vozovnice, tarife in sistem poravnave prihodkov iz prodaje vozovnic ter subvencij in drugih prihodkov, ki jih ima izvajalec pri izvajanju integrirane linije.
(integracija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in prevoza potnikov z žičniškimi napravami)
(1) Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in prevoza potnikov z žičniškimi napravami, se izvede v primeru, če je za izvajanje prevoza potnikov z žičniško napravo podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov, skladno z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, na območju, kjer prevoz potnikom z žičniškimi napravami skrajša razdaljo in čas potovanja potnikov na liniji, na podlagi fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije.
(2) Dovoljenje za izvajanje integrirane linije med medkrajevnim linijskim prevozom potnikov in prevozom oseb z žičniškimi napravami izda družba na predlog ene ali več lokalnih skupnosti. Pri izdaji dovoljenja mora družba upoštevati, da:
– uvedba integrirane linije zagotavlja krajšo razdaljo in krajši čas potovanja in tako boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;
– je uvedba integrirane linije gospodarnejša od ločenega izvajanja prevoza oseb z žičniškimi napravami, za katere je bila podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;
– se izvajajo prevozi samo s kabinskimi žičnicami, ki potnikom zagotavljajo ustrezno zaščito.
(3) Razmerja med posameznima vrstama prevoza, fizične, tarifne, upravljavske, informacijske in finančne integracije se določijo v pogodbi, ki jo družba sklene z izvajalcem žičniškega prevoza potnikov.
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM PREVOZNIH STORITEV JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA
(izvajanje kontrole nad uporabo vozovnic)
(1) Družba oziroma pogodbeni izvajalec (v nadaljnjem besedilu: kontrolor) zagotovi nadzor nad tem, ali ima potnik pri sebi vozovnico.
(2) Kontrolor izvaja nadzor ob vstopu potnika v vozilo, med vožnjo ali ob izstopu potnika iz vozila. Pri izvajanju nadzora mora potnik na zahtevo kontrolorja temu izročiti v pregled vozovnico ali drugo sredstvo, s katerim je potnik registriral vožnjo (v nadaljnjem besedilu: vozovnica), prav tako se mora na zahtevo kontrolorja izkazati z osebnim dokumentom s sliko.
(3) Kontrolor potnika, ki:
– kontrolorju ne predloži v pregled vozovnice;
– nima vozovnice;
– ima neveljavno vozovnico;
– ima vozovnico izdano na drugo ime;
– se ne želi izkazati z osebnim dokumentom s sliko
ustno pozove k plačilu vozovnice za celotno relacijo. Če potnik kljub pozivu ne plača vozovnice za celotno relacijo, kontrolor izda pisno obvestilo z vsemi podatki za plačilo nadomestila. Nadomestilo znaša enkratni znesek vrednosti vozovnice, ki se zaračunava za vožnjo od začetne do končne postaje linije javnega potniškega prometa. Potnik iz prve do pete alineje tega odstavka mora na zahtevo kontrolorja vozilo zapustiti. Če vozila ne zapusti, kontrolor o tem obvesti policijo.
(4) Če ima potnik ob nadzoru kontrolorja pri sebi neveljavno vozovnico ali vozovnico izdano na drugo ime, mora takšno vozovnico po pozivu izročiti kontrolorju. Izvajalec ali družba potniku nista dolžna povrniti stroškov za izročeno vozovnico. Izvajalec lahko izvede začasni preklic vozovnice oziroma onemogoči njeno uporabo, dokler potnik ne poravna nadomestila oziroma dokler se prekrškovni ali drug postopek zoper potnika zaradi neplačila vozovnice ne konča.
VI. FINANCIRANJE PREVOZNIH STORITEV JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA
(financiranje gospodarskih javnih služb)
(1) Javna služba za izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov iz 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 in 94/21) in 22., 23. in 24. člena tega zakona se financira iz prihodkov od prodaje vozovnic, s sredstvi proračuna Republike Slovenije, subvencij in drugih prihodkov, povezanih z izvajanjem te javne službe. Sredstva iz prodaje vozovnic, proračuna Republike Slovenije, subvencij lokalnih skupnosti in drugih prihodkov se vodijo na računu iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) Če se opravljanje prevozov potnikov na določeni liniji v pogojih gospodarske javne službe uvede na predlog lokalne skupnosti in je izvajanje linije pretežno v interesu te lokalne skupnosti, jo lokalna skupnost sofinancira.
(3) Minister predpiše metodologijo sofinanciranja linij iz prejšnjega odstavka.
(razmejitev pristojnosti)
(1) Za izvajanje financiranja medkrajevnega linijskega prevoza skrbi družba.
(2) Družba lahko za ustrezno plačilo prevzame naloge upravljanja javnega prevoza potnikov, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, če se lokalna skupnost odloči, da se vključi v integrirani javni potniški promet.
(3) Družba mora pred prevzemom nalog iz prejšnjega odstavka z lokalno skupnostjo skleniti posebno pogodbo, ki vsebuje zlasti obseg financiranja, plačilo in druge pogoje v zvezi z opravljanjem storitev.
(4) Sredstva za izvajanje mestnega linijskega prevoza potnikov se zagotavljajo s prodajo prevoznih storitev, iz proračuna lokalne skupnosti in drugih virov.
Nadzor nad izvajanjem financiranja storitev gospodarskih javnih služb iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona ter financiranjem na podlagi pogodb o izvajanju gospodarske javne službe, sklenjenih z izvajalci, izvaja ministrstvo.
(integracija sredstev za financiranje)
(1) Integracijo virov financiranja javnega potniškega prometa izvaja družba tako, da vire financiranja zbira na računu iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega člena: račun).
(2) Na računu se zbirajo in upravljajo vsi viri financiranja javnega potniškega prometa, ki se za financiranje gospodarske javne službe iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona zagotavljajo na državni in lokalni ravni ter iz zasebnih virov.
(3) Sredstva, zbrana na računu, so namenjena le za poravnavo nadomestila stroškov, do katerih so na podlagi sklenjenih pogodb o izvajanju gospodarske javne službe upravičeni izvajalci.
(4) Za sklepanje pogodb z vsemi sofinancerji, kot so lokalne skupnosti in zasebni sektor, je pristojna družba.
(1) Sredstva, pridobljena s prodajo enotne vozovnice, se namenijo za:
1. kritje stroškov provizije za prodajo enotne vozovnice, stroškov za reševanje zahtev za vračilo kupnine in reklamacij potnikov;
2. kritje stroškov izvajanja prevozov na podlagi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe;
3. kritje stroškov za zagotavljanje mobilnosti kot storitve;
4. poravnavo pripadajočega deleža cene enotne vozovnice na podlagi uporabe enotne vozovnice med vrstami prevozov v integriranem javnem potniškem prometu.
(2) Skladno s pravili obračuna je družba odgovorna, da izvede obračun in poravnavo prihodkov od prodaje enotne vozovnice.
(3) Podrobnejša pravila glede obračuna delitve prihodkov od prodaje enotne vozovnice določi minister.
(1) Za nadzor nad upravljanjem sredstev iz prvega odstavka 29. in 30. člena tega zakona družba letno poroča Vladi.
(2) Poročanje mora izkazati preglednost razpolaganja s prejetimi viri financiranja in prihodki od prodaje enotne vozovnice, finančnimi prilivi in odlivi ter pregledno prikazovati opravljena plačila iz tretjega odstavka 29. in 30. člena tega zakona.
(3) Iz poročanja morajo biti razvidni vsaj naslednji podatki:
1. prihodki družbe na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju storitev gospodarskih javnih služb iz drugega odstavka 26. člena tega zakona;
2. čisti prihodki od prodanih vozovnic;
3. odhodki in stroški, ki predstavljajo osnovo za obračun nadomestil izvajalcev v skladu s sklenjenimi pogodbami za izvajanje gospodarske javne službe, za financiranje katere skrbi družba;
4. odhodki in stroški, ki predstavljajo osnovo za obračun nadomestil izvajalcev integriranih linij v skladu s sklenjenimi pogodbami za izvajanje gospodarske javne službe in teh linij, za financiranje katerih skrbi družba;
5. podatki o številu prepeljanih potnikov in potniških kilometrov pri izvajanju gospodarske javne službe in integriranih linij ter
6. podatki o opravljenem in načrtovanem številu kilometrov po linijah javnega potniškega prometa oziroma vlakovnih poteh.
VII. ZAGOTAVLJANJE PREGLEDNOSTI POSLOVANJA IN NADZOR NAD PORABO JAVNIH SREDSTEV
(nadzor Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna)
Inšpekcijski nadzor nad porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije, ki jih upravlja družba, opravlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
(ločene računovodske evidence)
(1) Če družba v skladu s sedmim odstavkom 8. člena tega zakona opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost v povezavi z javnim potniškim prometom, mora skladno z računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze po posameznih dejavnostih.
(2) Za ločene računovodske izkaze iz prejšnjega odstavka se štejejo bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
(3) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih mora družba skladno z računovodskimi standardi v svojih notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov, ki jih upoštevajo pri vodenju računovodskih evidenc in pripravi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.
(4) Za določanje sodil iz prejšnjega odstavka se uporablja zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, v delu, ki se nanaša na obveznost ločenega evidentiranja različnih dejavnosti izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili.
(5) Družba mora v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi po posameznih dejavnostih, v celoti razkriti tudi sodila iz tretjega odstavka tega člena. Ustreznost in pravilnost njihove uporabe mora biti letno revidirano s strani revizorja, ki mora o tem podati posebno poročilo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenos pogodbenih obveznosti)
Družba prevzame izpolnjevanje obveznosti iz pogodbenih razmerij za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa, v imenu in za račun Republike Slovenije, ter zagotovi zadostna sredstva, ki omogočajo financiranje izvajanja storitev in vlaganj v razvoj, ki izhajajo iz teh pogodbenih razmerij, 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(veljavnost obstoječih pogodb za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa)
Ta zakon ne spreminja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje 2017 do 2031 ter drugih obstoječih pogodb za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa, ki v celoti veljajo in se uporabljajo do njihovega izteka.
(nadzor nad izvajanjem obstoječih pogodb za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa)
Nadzor nad izvajanjem pogodb iz prejšnjega člena se prenese na družbo 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(ustanovitev družbe in prenos delavcev z ministrstva na družbo)
(1) Vlada v treh mesecih od uveljavitve tega zakona ustanovi družbo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
(2) Družbo ustanovi Republika Slovenija tako, da Vlada sprejme akt o ustanovitvi družbe in imenuje direktorja.
(3) Z dnem prevzema izpolnjevanja obveznosti iz pogodbenih razmerij za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v skladu s 34. členom tega zakona, preidejo na družbo javni uslužbenci ministrstva, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona razporejeni na delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa, ki s prevzemom pristojnosti preidejo na družbo. Seznam javnih uslužbencev iz tega odstavka ter višina sredstev za plače, druge osebne prejemke in materialne stroške javnih uslužbencev sta sestavni del programa prenosa delavcev z ministrstva na družbo, ki ga pripravi ministrstvo najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Program prenosa delavcev vsebuje tudi podrobnejši postopek prenosa delavcev ter obseg pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(4) Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka sklenejo pogodbo o zaposlitvi z družbo za delovna mesta, določena v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest družbe, za katera izpolnjujejo predpisane pogoje.
(5) Za druga vprašanja v zvezi s prenosom delavcev po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
(opravljanje pristojnosti in nalog upravljavca javnega potniškega prometa)
(1) Družba iz prvega odstavka 8. člena tega zakona prevzame pristojnosti in naloge upravljavca medkrajevnega linijskega prometa in naloge upravljavca železniškega prevoza potnikov 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Do prevzema pristojnosti in nalog družbe iz prvega odstavka tega člena, pristojnosti in naloge upravljavca javnega potniškega prometa opravlja ministrstvo.
(3) Do prevzema nalog upravljanja železniškega javnega potniškega prometa, določenih s tem zakonom, družba naloge iz 7. točke drugega odstavka 16. člena tega zakona, ki se nanašajo na oblikovanje voznega reda izvajalca, ki izvaja obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v železniškem prometu, izvaja tako, da daje soglasje k predlogu voznega reda izvajalca, ki izvaja obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ter sodeluje v postopku oblikovanja voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture.
(izdaja podzakonskih predpisov)
Minister izda predpis iz tretjega odstavka 26. in tretjega odstavka 30. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Določbe 31.a točke prvega odstavka 3. člena, 5., 19., 20., 25. in 26. točke drugega odstavka 4. člena, 48. člena in 52. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 in 94/21) prenehajo veljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Z dnem prevzema nalog upravljavca železniškega prevoza potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena prenehata veljati tretja in četrta alineja četrtega odstavka 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18 in 82/21) za obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.
(3) Z dnem prevzema nalog in pristojnosti upravljavca javnega potniškega prometa iz prvega odstavka prejšnjega člena prenehata veljati 3. in 28. člen Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 109/21 in 181/21).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-05/22-1/19
Ljubljana, dne 6. aprila 2022
EPA 2636-VIII
