Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2022 z dne 31. 5. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2022 z dne 31. 5. 2022

Kazalo

1766. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti, stran 5583.

  
Na podlagi prvega odstavka 34. člena in tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk) minister za zdravje izdaja
P R A V I L N I K 
o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti 
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora za izvajanje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: delavec) izpolnjevati zdravstveni zavod, vsebino pripravništva, program in postopek opravljanja strokovnega izpita ter pogoje oziroma primere, ko se šteje, da delavec izpolnjuje pogoje glede ustrezne poklicne kvalifikacije na podlagi priznavanja pridobljenih kompetenc z delom, primere oprostitev opravljanja pripravništva in oprostitev opravljanja strokovnega izpita.
(2) Vsebino pripravništva, program in postopek opravljanja strokovnega izpita za poklic zdravnik/zdravnica, doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine, zdravnik specialist/zdravnica specialistka in doktor dentalne medicine specialist/doktorica dentalne medicine specialistka (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) določa poseben pravilnik.
II. PRIPRAVNIŠTVO 
2. člen 
(opredelitev in trajanje pripravništva) 
(1) Kot pripravnik se zaposli delavec, ki prvič sklene delovno razmerje za posamezen poklic, ki je določen v predpisu, ki določa poklice v zdravstvu, in se usposablja za opravljanje tega poklica. Pripravnik se sprejme v delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe.
(2) Pripravništvo traja šest mesecev.
3. člen 
(ustreznost izobrazbe) 
K opravljanju pripravništva lahko pristopi, kdor je pridobil ustrezno izobrazbo v Republiki Sloveniji ali potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ali mu je bila izdana odločba ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o pristopu k opravljanju pripravništva in strokovnega izpita na podlagi 27. ali 28. člena tega pravilnika in potrdilo izobraževalnega zavoda o uspešno opravljenih dopolnilnih obveznostih študijskega programa.
4. člen 
(izvajanje pripravništva) 
(1) Izvajalec zdravstvene dejavnosti izvaja programe pripravništev (v nadaljnjem besedilu: izvajalec pripravništva), če na področju programa pripravništva, ki ga izvaja, izpolnjuje naslednje pogoje:
1. strokovne enote imajo ustrezne prostore in opremo, ki omogoča poglobljeno pridobivanje znanja v skladu s spoznanji znanosti in strokovno preverjenimi metodami;
2. strokovne enote iz prejšnje točke so za zagotavljanje varnega dela opremljene v skladu s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu;
3. ima zaposlene mentorje v skladu s 7. členom tega pravilnika;
4. ima najmanj enega nadzornega mentorja za določen poklic in zadostno število neposrednih mentorjev;
5. ima zadostno število pacientov oziroma zdravstvenih obravnav;
6. zagotavlja nenehen nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo zdravstvene obravnave.
(2) Izvajalec pripravništva izkazuje izpolnjevanje pogojev za izvajanje posameznih programov pripravništva z izjavo, ki jo podpiše odgovorna oseba izvajalca in se posreduje ministrstvu. Izjava iz prejšnjega stavka, ki vsebuje tudi število pripravniških delovnih mest, upoštevaje potrebo po enakomerni zasedenosti teh mest v koledarskem letu, velja pet let.
(3) Izvajalec pripravništva pripravnikom zagotovi usposabljanje v skladu s programom pripravništva in je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.
(4) Izvajalec pripravništva za namen spremljanja izvajanja pripravništev in načrtovanja potrebnih aktivnosti mesečno vodi:
– seznam prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje pripravnikov,
– seznam mentorjev,
– seznam pripravnikov in predviden zaključek njihovega usposabljanja.
(5) Izvajalec pripravništva zagotavlja neposreden in brezplačen vpogled v podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvu in drugim nadzornim organom.
(6) Ministrstvo izvajalcu pripravništva z odločbo prepove izvajanje programov pripravništva, če ugotovi, da izvajalec pripravništva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pred izdajo odločbe ministrstvo izvajalca pripravništva obvesti o ugotovljenih nepravilnostih in mu določi primeren rok za njihovo odpravo, razen kadar gre za nepravilnosti, s katerimi izvajalec pripravništva ogroža zdravje ali življenje pacientov oziroma drugih oseb.
5. člen 
(delovno razmerja pripravnika) 
(1) Pripravnik sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom. Če pripravnik v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja, sklene delovno razmerje za krajši delovni čas, se čas pripravništva sorazmerno podaljša.
(2) Trajanje pripravništva se lahko podaljša v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
6. člen 
(potek pripravništva) 
(1) Delodajalec organizira potek pripravništva v skladu s programom pripravništva, določenim v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: program pripravništva).
(2) Delodajalec pripravniku pred začetkom pripravništva določi mentorja, predloži program pripravništva in program strokovnega izpita. Delodajalec izda pripravniku List pripravnika, ki je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Mentor pripravniku določi individualni program usposabljanja, ki je v skladu s programom pripravništva in v katerem so določena strokovna področja, na katerih se pripravnik usposablja, čas usposabljanja in poklicne aktivnosti, potrebne za samostojno opravljanje dela, za katerega se pripravnik usposablja.
(4) Če program pripravništva ni določen, delodajalec pred začetkom pripravništva pripravi individualni program usposabljanja in ga z dokazilom o ustrezni izobrazbi pripravnika in dokazilom o opravljenem strokovnem oziroma specialističnem izpitu mentorja pripravnika posreduje v soglasje na ministrstvo. Ne glede na prejšnji stavek individualnemu programu usposabljanja ni treba priložiti dokazila o opravljenem strokovnem izpitu mentorja, če je mentor strokovni izpit opravil na ministrstvu.
(5) Če se pripravnik pri delodajalcu ne more seznaniti z vsemi vsebinami programa pripravništva, opravlja pripravništvo deloma ali v celoti pri drugem izvajalcu pripravništva.
7. člen 
(nadzorni in neposredni mentor) 
(1) Pripravnik opravlja program pripravništva pod neposrednim vodstvom in nadzorom nadzornega mentorja (v nadaljnjem besedilu: mentor), na posameznem področju pa mora imeti pripravnik tudi neposrednega mentorja, ki usposablja in nadzira delo pripravnika na tem področju.
(2) Za mentorja je lahko imenovan delavec, ki ima enako vrsto strokovne izobrazbe in najmanj enako raven izobrazbe kot pripravnik ter najmanj pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v zdravstveni dejavnosti na strokovnem področju, za katerega se pripravnik usposablja. Mentor je lahko mentor največ trem pripravnikom hkrati.
(3) Za neposrednega mentorja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka. Neposredni mentor je lahko mentor največ enemu pripravniku hkrati.
(4) Če zaradi določitve novega poklica izvajalec pripravništva ne more zagotoviti mentorja oziroma neposrednega mentorja, je za mentorja oziroma neposrednega mentorja izjemoma lahko imenovan delavec z drugo vrsto strokovne izobrazbe sorodne smeri, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
8. člen 
(naloge mentorja in neposrednega mentorja) 
(1) Naloge mentorja in neposrednega mentorja so:
1. skrbi in odgovarja, da se pripravništvo izvaja v skladu z individualnim programom usposabljanja,
2. uvaja pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo,
3. skrbi in odgovarja, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih, določenih s programom pripravništva,
4. dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik obvladati po končanem pripravništvu na posameznem strokovnem področju,
5. nadzira, da se pripravnik ustrezno usposablja za samostojno delo na posameznem strokovnem področju,
6. individualno oziroma skupinsko s pripravniki obravnava in analizira posamezna praktična vprašanja oziroma primere iz prakse,
7. skrbi in odgovarja, da se pripravnik uči pravilno uporabljati delovna sredstva in se seznani s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
8. usposablja oziroma predstavi konkretne vidike uporabe kodeksa etike v praksi.
(2) Mentor poleg nalog iz prejšnjega odstavka:
– pripravi preizkus praktičnega znanja,
– s podpisom na Listu pripravnika potrdi, da je pripravništvo potekalo v skladu s programom pripravništva.
(3) Mentor mora biti pripravniku na razpolago za naloge iz tega člena najmanj 10 ur mesečno, neposredni mentor pa najmanj 20 ur mesečno.
(4) Mentor ob koncu pripravništva v Listu pripravnika izdela pisno poročilo o opravljenem programu pripravništva.
9. člen 
(konec pripravništva) 
(1) Pripravnik ob koncu pripravništva izdela poročilo o delu, ki ga podpišeta mentor in neposredni mentor.
(2) Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti preizkus praktičnega znanja pri izvajalcu pripravništva, ki je sestavni in zaključni del pripravništva ter se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.
III. STROKOVNI IZPIT 
10. člen 
(izvajalec strokovnega izpita) 
(1) Po opravljenem pripravništvu lahko pripravnik pristopi k opravljanju strokovnega izpita, ki je pogoj za opravljanje poklica.
(2) Pripravnik z izobrazbo 4. ali 5. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri javnem zdravstvenem zavodu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavod), ki ga za izvajanje strokovnih izpitov pooblasti ministrstvo.
(3) Pogoja za pooblaščeni zavod sta:
– ima zadostno število usposobljenih izpraševalcev,
– ima ustrezne prostore in opremo, ki omogočajo izvedbo strokovnega izpita.
(4) Pripravnik z izobrazbo 6. ali višje ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri ministrstvu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se strokovni izpit za poklic magistra farmacije/magistrico farmacije opravlja pri Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Fakulteta za farmacijo).
11. člen 
(prijava na strokovni izpit) 
(1) Prijava na strokovni izpit se vloži na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svoji spletni strani.
(2) Pooblaščeni zavod, ministrstvo oziroma Fakulteta za farmacijo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec strokovnih izpitov) do 30. junija za naslednje koledarsko leto na svoji spletni strani objavijo izpitne roke, pri čemer v posameznem koledarskem letu zagotovijo vsaj deset izpitnih rokov.
(3) Pripravnik prijavi priloži:
– dokazilo o doseženi ravni in vrsti strokovne izobrazbe,
– dokazilo o znanju slovenskega jezika,
– List pripravnika,
– dokazilo o plačilu stroškov strokovnega izpita.
(4) Če prijavi niso priložena dokazila iz prejšnjega odstavka, se kandidata pozove k dopolnitvi prijave v primernem roku, ki ne sme biti krajši od sedem dni. Če kandidat prijave ne dopolni v zahtevanem roku, se šteje, da vloga ni popolna in se mu pristop na strokovni izpit ne omogoči.
(5) Izvajalec strokovnih izpitov najpozneje sedem dni pred izpitnim rokom kandidata, ki je vložil popolno prijavo, pisno obvesti o času in kraju preizkusa znanja ter o sestavi izpitne komisije.
12. člen 
(pregled opravljenega programa pripravništva) 
(1) Izvajalec strokovnih izpitov pred pristopom kandidata k strokovnem izpitu preveri, ali je kandidat opravil pripravništvo v skladu s programom pripravništva.
(2) Če izvajalec strokovnih izpitov ugotovi, da pripravništvo ni opravljeno v skladu s programom pripravništva, o tem obvesti delodajalca oziroma pripravnika in zahteva uskladitve v primernem roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Če ugotovljene pomanjkljivosti v navedenem roku niso odpravljene, se šteje, da prijava na strokovni izpit ni popolna in se kandidatu pristop na strokovni izpit ne dovoli.
13. člen 
(obseg strokovnega izpita) 
(1) Strokovni izpit obsega naslednje vsebine:
– strokovne vsebine poklicnega področja,
– izbrane vsebine nujne medicinske pomoči,
– osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu in
– osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva.
(2) Podrobnejša vsebina strokovnega izpita je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
14. člen 
(potek strokovnega izpita) 
(1) Strokovni izpit se opravlja ustno.
(2) Posamezna vsebina strokovnega izpita traja največ 30 minut.
15. člen 
(opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača) 
Kandidat, ki v Republiki Sloveniji zaključi študij v jeziku, ki ni slovenski, lahko opravlja strokovni izpit s pomočjo tolmača, navedenega v seznamu sodnih tolmačev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Stroške tolmača krije kandidat.
16. člen 
(komisija za strokovni izpit) 
(1) Komisija za strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: komisija) je sestavljena tako, da se določi po en član za posamezno vsebino strokovnega izpita. Nabor članov za sestavo komisije določi predstojnik izvajalca strokovnih izpitov.
(2) Član komisije mora imeti:
– izobrazbo najmanj 8. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, če ta ne obstaja, pa vsaj 7. raven v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, in
– najmanj pet let delovnih izkušenj s področja vsebine strokovnega izpita, ki jo ocenjuje.
(3) Predsednik komisije je član komisije, ki ocenjuje znanje iz vsebine osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva. Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka mora imeti predsednik komisije izobrazbo iz pravne smeri.
17. člen 
(stroški strokovnega izpita in plačilo članom komisije) 
(1) Stroške strokovnega izpita krije:
– za primer prve prijave: delodajalec kandidata,
– v vseh drugih primerih: kandidat.
(2) Višino stroškov strokovnega izpita z odredbo, ki se objavi na spletni strani ministrstva, določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Predsedniku in članom komisije pripada plačilo za delo v komisiji v višini, ki jo za pripravnike iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika določi pooblaščeni zavod, za pripravnike iz četrtega in petega odstavka 10. člena tega pravilnika pa minister. Interni splošni akt iz prejšnjega stavka se objavi na internih spletnih straneh izdajatelja.
18. člen 
(pristop k strokovnemu izpitu) 
(1) Kandidat lahko pristopi k strokovnemu izpitu največ petkrat, pri čemer se kot en pristop k strokovnemu izpitu šteje opravljanje posamezne vsebine ali pa strokovnega izpita v celoti.
(2) Kandidat se lahko od strokovnega izpita odjavi najpozneje sedem dni pred izpitnim rokom.
(3) Če se kandidat ne odjavi od strokovnega izpita v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma brez opravičljivega razloga ne pristopi k opravljanju posamezne vsebine ali strokovnega izpita v celoti, se šteje, da je k strokovnemu izpitu pristopil in ga ni opravil.
(4) Opravičljiv razlog iz prejšnjega odstavka je bolezen, poškodba oziroma drug izreden in nepredvidljiv zunanji dogodek, ki ga kandidat izkaže z ustreznim dokazilom, ki ga predloži izvajalcu strokovnega izpita najpozneje v treh dneh po izpitnem roku.
19. člen 
(ocena strokovnega izpita) 
(1) Uspeh kandidata oceni komisija z oceno »opravil« ali »ni opravil«.
(2) Pripravnik opravi strokovni izpit, če so pozitivno ocenjene vse vsebine strokovnega izpita.
(3) Posamezna vsebina strokovnega izpita je ocenjena pozitivno, če kandidat doseže vsaj 75 odstotni uspeh.
(4) Če kandidat posamezno vsebino strokovnega izpita opravi neuspešno, ponavlja zgolj to vsebino.
20. člen 
(ugovor) 
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno komisije, lahko ugovor poda ustno na zapisnik, in sicer takoj po razglasitvi ocene strokovnega izpita. O ugovoru odloči pritožbena komisija na podlagi zapisnika. Predstojnik izvajalca določi pritožbeno komisijo na način iz 16. člena tega pravilnika, pri čemer v pritožbeni komisiji ne more sodelovati član komisije, zoper odločitev katere je vložen ugovor.
(2) Če je ugovor utemeljen, se kandidatu omogoči ponovno opravljanje posamezne vsebine ali celotnega strokovnega izpita.
21. člen 
(potrdilo o strokovnem izpitu) 
Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda potrdilo o strokovnem izpitu na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
22. člen 
(administrativno delo in evidence) 
(1) Administrativno delo v zvezi z opravljanjem strokovnih izpitov opravlja izvajalec strokovnih izpitov.
(2) Izvajalec strokovnih izpitov vodi evidenco opravljenih strokovnih izpitov, in sicer z naslednjimi podatki:
– osebni podatki kandidata (ime in priimek, rojstni podatek, naslov, EMŠO ali druga identifikacijska številka),
– strokovni naslov in poklic kandidata,
– podatki o strokovnem izpitu (izpitni rok, ocena strokovnega izpita).
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
IV. NADZOR 
23. člen 
(nadzor) 
Ministrstvo spremlja in nadzira izvajanje pripravništva pri izvajalcu pripravništva, zlasti potek pripravništva v skladu s programom pripravništva in izvajanje mentorstva, ter izvajanje strokovnih izpitov.
V. OPROSTITEV PRIPRAVNIŠTVA OZIROMA STROKOVNEGA IZPITA 
24. člen 
(oprostitev posameznih vsebin strokovnega izpita) 
(1) Posameznik, ki je v Republiki Sloveniji opravil strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti, pozneje pa pridobil drugo izobrazbo na področju zdravstvene dejavnosti, opravlja pripravništvo in strokovni izpit za ta poklic.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo posameznika na njegovo vlogo oprosti opravljanja posameznih vsebin strokovnega izpita, če se pozneje pridobljena izobrazba na področju zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvršča na nižjo ali enako raven kot izobrazba za poklic, za katerega je posameznik strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti že opravil.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
– dokazilo o pridobljeni ustrezni izobrazbi za poklic za zdravstveni poklic, za katerega želi posameznik oprostitev posameznih vsebin strokovnega izpita,
– navedbo izvajalca pripravništva, pri katerem posameznik opravlja pripravništvo za ta poklic.
25. člen 
(oprostitev pripravništva in strokovnega izpita) 
(1) Na vlogo posameznika lahko ministrstvo posameznika oprosti opravljanja pripravništva, strokovnega izpita ali pripravništva in strokovnega izpita, če s svojim strokovnim delom to upravičuje. Pri tem se upoštevajo zlasti delovne izkušnje in kompetence ter dodatna izobraževanja in usposabljanja.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– dokazilo o pridobljeni ustrezni izobrazbi posameznika,
– dokazilo o delovnih izkušnjah,
– obrazložen predlog delodajalca z navedbo delovnih nalog in usvojenih kompetenc,
– dokazila o dodatnih izobraževanjih in dodatnih znanjih.
(3) Posameznika, ki je začel opravljati delo v poklicu bolničar-negovalec pred uvedbo formalnega izobraževanja v Republiki Sloveniji oziroma za katerega je spremenjena zahtevana raven strokovne izobrazbe za ta poklic, ter ima manj kot deset let do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, se oprosti opravljanja pripravništva, če delo v poklicu opravlja več kot 15 let.
(4) Posameznika, ki ima najmanj 15 let delovnih izkušenj v poklicu bolničar-negovalec in ima opravljeno usposabljanje, ki ga pripravi pristojna zbornica ter ga potrdi pristojni razširjeni strokovni kolegij, se oprosti opravljanja pripravništva, strokovni izpit pa opravi v celoti.
(5) Ministrstvo lahko v postopkih iz tega člena pridobi mnenje pristojne zbornice ali strokovnega združenja z javnimi pooblastili ali drugega strokovnega organa.
26. člen 
(priznanje poklicne kvalifikacije za delavce iz bivše SFR Jugoslavije) 
Posamezniku, ki je opravil pripravništvo in strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti pred 25. junijem 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije, se strokovni izpit prizna.
27. člen 
(pripravništvo in strokovni izpit za delavce brez delovnih izkušenj) 
(1) Posamezniku, ki je v tujini pridobil izobrazbo, nima pa pridobljene poklicne kvalifikacije, lahko ministrstvo določi, na katerem področju in v katerih vsebinah mora dopolniti obveznost študijskega programa. Pripravništvo in strokovni izpit opravlja v celoti.
(2) Vloga za priznanje v tujini pridobljene poklicne izobrazbe vsebuje:
– dokazilo o zaključenem študijskem programu v tujini,
– dokazilo o vsebini in poteku študijskega programa v tujini, iz katerega so razvidni trajanje in vsebina študijskega programa ter ure posameznega predmeta študijskega programa,
– življenjepis,
– dokazilo o znanju slovenskega jezika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, oziroma zakonom, ki ureja zdravniško službo,
– mnenje o izobraževanju v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(3) Dokazili iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se predložita v overjenem prevodu v slovenski jezik.
(4) Ta člen se smiselno uporablja za magistre farmacije/magistrice farmacije, diplomirane medicinske sestre/diplomirane zdravstvenike in diplomirane babice/diplomirane babičarje.
28. člen 
(pripravništvo in strokovni izpit za delavce iz tretjih držav z delovnimi izkušnjami) 
(1) Posamezniku, ki je opravil pripravništvo in strokovni izpit po 25. juniju 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije ali v tretji državi ter ima ob oddaji vloge najmanj pet let delovnih izkušenj v zadnjih sedmih letih, lahko ministrstvo določi, na katerem področju in v katerih vsebinah mora dopolniti obveznost študijskega programa in pripravništva. Strokovni izpit opravlja v celoti.
(2) Vloga za priznanje v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije vsebuje:
1. dokazilo o zaključenem študijskem programu v tujini,
2. dokazilo o vsebini in poteku študijskega programa v tujini, iz katerega so razvidni trajanje in vsebina študijskega programa ter ure posameznega predmeta študijskega programa,
3. program opravljenega pripravništva v tujini,
4. dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
5. življenjepis z opisom delovnih izkušenj,
6. izjavo delodajalca oziroma delodajalcev, da je delavec pri njem oziroma pri njih samostojno opravljal svoj poklic v zdravstveni dejavnosti pet let v zadnjih sedmih letih pred vložitvijo vloge z navedbo in opisom delovnih izkušenj ter področja dela,
7. dokazilo o znanju slovenskega jezika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, oziroma zakonom, ki ureja zdravniško službo,
8. mnenje o izobraževanju v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(3) Dokazila iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se predložijo v overjenem prevodu v slovenski jezik, dokazilo iz 6. točke prejšnjega odstavka pa v originalu in overjenem prevodu v slovenski jezik.
(4) Če posameznik ne izpolnjuje pogoja delovnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena, se njegova vloga obravnava v skladu s prejšnjim členom.
(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi za magistre farmacije/magistrice farmacije, diplomirane medicinske sestre/diplomirane zdravstvenike in diplomirane babice/diplomirane babičarje.
29. člen 
(pripravništvo in strokovni izpit za delavce iz tretjih držav z opravljeno specializacijo) 
(1) Posameznik, ki je opravil specializacijo po 25. juniju 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije ali v tretji državi in ima po opravljenem specialističnem izpitu v zadnjih desetih letih najmanj sedem let delovnih izkušenj na specialističnem področju, mora pred zaposlitvijo v Republiki Sloveniji opraviti strokovni izpit.
(2) Vloga za opravljanje strokovnega izpita vsebuje:
1. dokazilo o zaključenem študijskem programu v tujini,
2. dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
3. dokazilo o opravljenem specialističnem izpitu,
4. življenjepis z opisom delovnih izkušenj, s poudarkom na zadnjih desetih letih, v slovenskem jeziku,
5. izjavo delodajalca oziroma delodajalcev, da je delavec pri njem oziroma pri njih samostojno opravljal svoj poklic v zdravstveni dejavnosti na specialističnem področju zadnjih sedem let pred vložitvijo vloge,
6. dokazilo o znanju slovenskega jezika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, oziroma zakonom, ki ureja zdravniško službo,
7. mnenje o izobraževanju v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(3) Dokazila iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se predložijo v overjenem prevodu v slovenski jezik, dokazilo iz 5. točke prejšnjega odstavka pa v originalu in overjenem prevodu v slovenski jezik.
30. člen 
(dopolnitev obveznosti izobraževalnega programa) 
(1) V postopku dopolnitve obveznosti izobraževalnega programa iz 27. in 28. člena tega pravilnika se primerja:
– izobraževalni program, ki ga je posameznik opravil z izobraževalnim programom, ki velja za zadevni poklic v Republiki Sloveniji, in
– trajanje izobraževanja, ki ga je posameznik zaključil, s trajanjem izobraževanja v Republiki Sloveniji.
(2) Če je posameznik zaključil izobraževalni program, ki ne izpolnjuje pogojev izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, ministrstvo določi opravljanje dopolnilnega izpita ali izpitov, ki bi jih posameznik moral opraviti, da bi izobraževalni program po vsebini in poteku ustrezal slovenskemu izobraževalnemu programu. V odločbi določi strokovna področja dopolnilih izpitov in izobraževalni zavod, kjer se dopolnilni izpit opravlja. Dopolnilni izpit se opravlja pri izobraževalnem zavodu, ki izvaja zadevni izobraževalni program v Republiki Sloveniji.
(3) Če uradna oseba ministrstva nima strokovnega znanja za presojo študijskega programa v skladu s prvim odstavkom tega člena, se za podajo mnenja imenuje izvedenec. Izvedenec je lahko posameznik oziroma izobraževalni ali drug javni zavod.
(4) Posameznik lahko pristopi k opravljanju dopolnilnega izpita tolikokrat, kot je predvideno z akti posameznega izobraževalnega zavoda.
(5) Izobraževalni zavod izda potrdilo, da je posameznik uspešno opravil dopolnilni izpit.
(6) Strošek dopolnilnega izpita določi izobraževalni zavod, pri čemer strošek ne sme biti višji od tistega, ki je za opravljanje izpitov določen za dijake ali študente izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji.
(7) Posameznik lahko pristopi k opravljanju pripravništva po uspešno opravljenem dopolnilnem izpitu.
(8) Če uradna oseba ministrstva nima strokovnega znanja, ki je potrebno za določitev pripravništva, za podajo mnenja o dopolnitvi obveznosti pripravništva imenuje izvedenca.
(9) Višino stroškov izvedenskega mnenja in mnenja o dopolnitvi obveznosti pripravništva iz tega člena s sklepom, ki se objavi na spletni strani ministrstva, določi minister.
(10) Stroške iz tega člena krije kandidat.
31. člen 
(določitev opravljanja strokovnega izpita) 
Posameznik iz 27., 28. in 29. člena tega pravilnika opravlja strokovni izpit pri ministrstvu.
32. člen 
(potrditev enakovrednosti programov pripravništva) 
(1) Posameznik, ki zaključi izobraževalni program v Republiki Sloveniji, lahko po predhodnem soglasju ministrstva opravlja pripravništvo v tujini, če je program pripravništva enakovreden programu pripravništva v Republiki Sloveniji.
(2) Vloga za potrditev enakovrednosti programov pripravništva vsebuje:
– dokazilo o ustrezni izobrazbi kandidata,
– predlog programa pripravništva, ki ga pripravi delodajalec.
(3) Enakovrednost programov pripravništva ministrstvo potrdi z odločbo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(dokončanje postopkov in začetek uporabe) 
(1) Delodajalci pripravništvo za pripravnike, za katere je ministrstvo izdalo soglasje k programu pripravništva v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20), izvedejo v skladu s potrjenim programom pripravništva.
(2) Delodajalci, ki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20) v soglasje na ministrstvo poslali program pripravništva za poklic, za katerega je program pripravništva določen v Prilogi 1 tega pravilnika in odločba še ni bila izdana, prilagodijo in izvedejo program pripravništva v skladu s programom pripravništva za posamezno poklicno področje.
(3) Vloge za oprostitev pripravništva in strokovnega izpita v skladu s 26. členom Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20), vložene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se obravnavajo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
(4) Vloge za priznanje strokovnega izpita v skladu s 27. členom Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20), vložene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se obravnavajo v skladu s 26. členom tega pravilnika.
(5) Vloge za pristop k pripravništvu oziroma strokovnemu izpitu v skladu z 28., 29. in 30. členom Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20), vložene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se obravnavajo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
34. člen 
(prenehanje veljavnosti in uporaba) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20) in Program pripravništva za poklic farmacevtski tehnik (Uradni list RS, št. 4/99), ki pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika.
35. člen 
(začetek veljavnosti in uporabe) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2022.
Št. 0070-99/2022
Ljubljana, dne 30. maja 2022
EVA 2022-2711-0053
Janez Poklukar 
minister 
za zdravje 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti