Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR)
Razglašam Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. julija 2023.
Št. 003-02-3/2022-195
Ljubljana, dne 14. julija 2023
O OHRANJANJU IN RAZVOJU ROKODELSTVA (ZORR)
1. člen
(1) Ta zakon ureja rokodelstvo z namenom njegovega ohranjanja in razvoja.
(2) Ohranjanje in razvoj rokodelstva se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, podeljevanjem naziva priznani rokodelec, certificiranjem rokodelskih izdelkov, poimenovanjem rokodelskih panog, spodbujanjem dejavnosti in povezovanjem subjektov podpornega okolja in njegovih nosilcev, z izvajanjem drugih ukrepov in s finančnimi spodbudami v skladu s tem zakonom.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »rokodelstvo« je uporaba različnih tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno izdelovanje, popravljanje in z njimi povezane storitve, tudi za sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov;
2. »rokodelec ali rokodelka (v nadaljnjem besedilu: rokodelec)« je oseba, ki je nosilec rokodelskih znanj, spretnosti in veščin;
3. »rokodelski izdelek« je predmet uporabne ali okrasne vrednosti, ki ga je izdelal rokodelec s pretežno ročnim delom, z uporabo tradicionalnih ali sodobnih orodij ter z rokodelskim znanjem, spretnostmi in veščinami;
4. »prenos rokodelskega znanja« pomeni prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin na eno ali več oseb v obliki formalnega izobraževanja ali formalnega ali neformalnega usposabljanja.
(1) Rokodelec lahko pridobi naziv priznani rokodelec, ki potrjuje, da rokodelec obvlada določeno rokodelsko panogo in je usposobljen za prenos rokodelskega znanja. Naziv priznani rokodelec se izkazuje z listino (v nadaljnjem besedilu: listina).
(2) Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi tudi kot častni naziv.
(3) Naziv priznani rokodelec se lahko upošteva pri dodeljevanju sredstev za projekte, s katerimi se uresničujejo ukrepi za ohranjanje in razvoj rokodelstva v skladu s tem zakonom.
(listina priznani rokodelec)
(1) Listina iz prejšnjega člena se pridobi na podlagi uspešno opravljenega usposabljanja v obliki rokodelske sheme v skladu s 5. členom tega zakona ali na podlagi pozitivnega mnenja komisije za častni naziv priznani rokodelec v skladu s 6. členom tega zakona.
(2) Listino izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
(3) Na listini se navedejo besedilo »priznani rokodelec«, ime in priimek priznanega rokodelca, številka in datum izdaje listine ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot izdajatelj.
(4) Listina, pridobljena na podlagi 5. člena tega zakona, vsebuje prilogo, ki je njen sestavni del in v kateri se navedejo rokodelska panoga, vsebina in izvajalci rokodelske sheme, število ur trajanja pedagoško-andragoških vsebin, število ur izvajanja praktičnega dela usposabljanja, rokodelski izdelek iz praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca ter pridobljena rokodelska znanja.
(5) Listina, pridobljena na podlagi 6. člena tega zakona, vsebuje prilogo, ki je njen sestavni del in v kateri se navedejo rokodelska panoga, dokazila o izpolnjevanju meril iz prvega odstavka 6. člena tega zakona ter pozitivno mnenje komisije iz petega odstavka 6. člena tega zakona.
(6) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi grafično podobo listine in logotip.
(1) Rokodelska shema je oblika usposabljanja za pridobitev naziva priznani rokodelec in je sestavljena iz pedagoško-andragoških vsebin, praktičnega dela usposabljanja iz posamezne rokodelske panoge ter praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca.
(2) Rokodelsko shemo izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki lahko k sodelovanju povabi subjekte in nosilce podpornega okolja iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(3) Vsebino rokodelske sheme po posameznih rokodelskih panogah, vključno s trajanjem usposabljanja iz pedagoško-andragoških vsebin, trajanjem praktičnega dela usposabljanja in merili praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca, določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in k njej da soglasje minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). Vsebina rokodelske sheme vključuje zlasti uporabo različnih tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno izdelovanje, obdelovanje ali popravljanje rokodelskih izdelkov po posameznih rokodelskih panogah.
(4) Rokodelec se prijavi na usposabljanje iz prvega odstavka tega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
(5) Usposabljanje je uspešno opravljeno, ko rokodelec kot slušatelj opravi določeno število ur iz pedagoško-andragoških vsebin, opravi določeno število ur praktičnega dela usposabljanja in pridobi pozitivno oceno pri praktičnem preverjanju usposobljenosti.
(6) Praktično preverjanje usposobljenosti rokodelca se izvede pred ocenjevalcem, ki poda pisno oceno o rokodelčevem obvladovanju rokodelske panoge po merilih, ki so za posamezno rokodelsko panogo določena v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Ocenjevalca za posamezno rokodelsko panogo določi komisija iz 6. člena tega zakona.
(7) Po uspešno opravljenem usposabljanju Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda rokodelcu listino najpozneje v enem mesecu od zaključenega praktičnega preverjanja usposobljenosti.
(8) Usposabljanje ni uspešno opravljeno, če rokodelec kot slušatelj ne opravi določenega števila ur iz pedagoško-andragoških vsebin, ne opravi določenega števila ur praktičnega dela usposabljanja ali če ocenjevalec poda negativno oceno pri praktičnem preverjanju usposabljanja. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pisno obvesti rokodelca o negativni oceni in neuspešno opravljenem usposabljanju najpozneje v enem mesecu po koncu usposabljanja.
(9) V primeru neuspešno opravljenega usposabljanja se lahko rokodelec ponovno prijavi na usposabljanje iz prvega odstavka tega člena. Če je rokodelec na usposabljanju iz posamezne rokodelske panoge neuspešen dvakrat, sam krije stroške usposabljanja in praktičnega preverjanja usposobljenosti za vsako nadaljnje usposabljanje za posamezno rokodelsko panogo.
(častni naziv priznani rokodelec)
(1) Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi kot častni naziv, ki ga podeli komisija za častni naziv priznani rokodelec, ki ugotavlja rokodelska znanja, spretnosti in veščine rokodelca za ta naziv, ob upoštevanju naslednjih meril:
– rokodelec je nosilec vpisa enote s področja rokodelstva v registru nesnovne kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varovanje kulturne dediščine, ali ima pridobljen certifikat za rokodelski izdelek iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ali ima vsaj tri priznanja in nagrade s področja rokodelstva s sejmov ali dogodkov v Republiki Sloveniji ali v tujini, in
– rokodelec ima pridobljen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki se nanaša na posamezno rokodelsko panogo, v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, ali ima dokazila o opravljenih usposabljanjih pri izvajalcih usposabljanj ali izobraževanj, ki se nanašajo na rokodelstvo, ali z dosedanjim delom izkazano usposobljenost za samostojen prenos rokodelskih znanj določene rokodelske panoge, ali dokumentiran opis načina prenosa rokodelskih znanj določene rokodelske panoge, ki ga pripravi rokodelec.
(2) Komisijo za častni naziv priznani rokodelec imenuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Sestavljajo jo štirje člani, ki so predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, konzorcija rokodelskih centrov, ki vključuje največ povezanih rokodelskih centrov, Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja. Člani komisije so imenovani za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani komisije na prvi seji izmed sebe izberejo predsednika.
(3) Komisija za častni naziv priznani rokodelec deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se sestaja na seji najmanj na tri mesece.
(4) Rokodelec vloži vlogo za pridobitev listine na podlagi tega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
(5) Če komisija za častni naziv priznani rokodelec ob upoštevanju meril iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ima rokodelec rokodelska znanja, spretnosti in veščine za pridobitev častnega naziva priznani rokodelec, izda pisno pozitivno mnenje, na podlagi katerega Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v roku enega meseca od izdaje tega mnenja izda rokodelcu listino.
(6) Če komisija za častni naziv priznani rokodelec ob upoštevanju meril iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da rokodelec nima rokodelskih znanj, spretnosti in veščin za pridobitev častnega naziva priznani rokodelec, izda pisno negativno mnenje, o katerem Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije obvesti rokodelca v roku enega meseca od izdaje tega mnenja.
(1) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z namenom zaščite potrošnika in zagotavljanja visoke ravni njegove ozaveščenosti o usposobljenosti priznanih rokodelcev vzpostavi in vodi javni register priznanih rokodelcev in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Javni register priznanih rokodelcev vsebuje naslednje podatke: ime in priimek priznanega rokodelca, rokodelsko panogo, številko in datum izdaje listine iz 4. člena tega zakona.
(zaščita rokodelskih izdelkov)
(1) Zaščita rokodelskih izdelkov se izvaja s certificiranjem rokodelskih izdelkov na podlagi tega zakona.
(2) Certificiran rokodelski izdelek je rokodelski izdelek, za katerega je izdan certifikat na podlagi 9. člena tega zakona, ki potrjuje, da gre za kakovostno izdelan rokodelski izdelek.
(1) Certifikat iz drugega odstavka prejšnjega člena izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na podlagi pozitivnega mnenja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke iz 10. člena tega zakona. Mnenje ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku je priloga certifikata. Ta priloga je sestavni del certifikata.
(2) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi grafično podobo certifikata in logotip ter pravila za njegovo reprodukcijo in uporabo ter pravila za namestitev logotipa, sklica na certifikat in mnenja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku.
(ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke)
(1) Ocenjevalno komisijo za rokodelske izdelke imenuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Sestavljajo jo štirje člani, ki so strokovnjaki s področja etnologije, kulturne antropologije, umetnostne zgodovine, industrijskega ali unikatnega oblikovanja. Dva člana sta strokovnjaka s področja etnologije ali kulturne antropologije, en član je strokovnjak s področja umetnostne zgodovine, en član pa strokovnjak s področja industrijskega ali unikatnega oblikovanja. Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke lahko v posameznem primeru povabi k sodelovanju strokovnjaka posamezne rokodelske panoge, ki poda neobvezujočo strokovno oceno. Člani so imenovani za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se sestaja najmanj na dva meseca. Člani ocenjevalne komisije na prvi seji komisije izmed sebe izberejo predsednika.
(3) Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke oceni rokodelski izdelek in izda mnenje k rokodelskemu izdelku na podlagi meril in postopka za ocenjevanje posameznih rokodelskih izdelkov, ki jih podrobneje opredeli Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in o njih da soglasje minister. Merila za ocenjevanje se nanašajo zlasti na uporabno ali okrasno vrednost ali na sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskega izdelka, ki ga je izdelal rokodelec s pretežno ročnim delom, z uporabo tradicionalnih ali sodobnih orodij ter z rokodelskim znanjem, spretnostmi in veščinami.
(4) Rokodelec vloži vlogo za pridobitev certifikata na podlagi prejšnjega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in ji priloži svoj rokodelski izdelek, ki mora biti označen s poimenovanjem ali drugo oznako.
(5) Če ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke izda pozitivno mnenje o rokodelskem izdelku, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda rokodelcu certifikat iz prejšnjega člena v enem mesecu od izdaje tega mnenja.
(6) Če ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke izda negativno mnenje o rokodelskem izdelku, o tem Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v enem mesecu od izdaje tega mnenja pisno obvesti rokodelca.
(7) Ugovor na negativno mnenje o rokodelskem izdelku lahko poda rokodelec pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije najpozneje v osmih dneh od dneva prejetega obvestila iz prejšnjega odstavka. O ugovoru odloči ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke najpozneje v enem mesecu od vložitve ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, izda pozitivno mnenje iz petega odstavka tega člena. Če ugotovi, da je ugovor neutemeljen, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije rokodelca o tem pisno obvesti.
(1) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z namenom, da se potrošniku omogoči dostop do podatkov, navedenih na certifikatu iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ter dostop do informacij o kakovosti certificiranega rokodelskega izdelka, vzpostavi in vodi javno evidenco certificiranih rokodelskih izdelkov. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije javno evidenco objavi na svoji spletni strani.
(2) Javna evidenca vsebuje naslednje podatke: naziv certificiranega rokodelskega izdelka, sliko izdelka, številko in datum izdaje certifikata, pozitivno mnenje ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku ter ime in priimek rokodelca, ki je izdelal certificiran rokodelski izdelek.
(1) Rokodelska panoga je ožje poimenovanje posamezne vrste rokodelske dejavnosti, za katero je značilna določena vrsta rokodelskih znanj.
(2) Seznam rokodelskih panog predpiše minister in ga objavi na spletnih straneh državne uprave.
(1) Podporno okolje rokodelstva sestavljajo vsi subjekti, ki delujejo na področju rokodelstva:
– fizične osebe (rokodelci, upokojenci rokodelci, samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni v kulturi na področju kulturne dediščine in ustvarjalnosti, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, povezane z rokodelstvom, posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, povezano z rokodelstvom),
– pravne osebe ne glede na pravnoorganizacijsko obliko (gospodarske družbe, javni ali zasebni zavodi, zadruge, društva, zbornice ali druge oblike; v nadaljnjem besedilu: rokodelske organizacije),
– lokalne skupnosti in
– lokalne akcijske skupine, ki se ustanovijo kot lokalna partnerstva, ki delujejo z namenom priprave in izvajanja strategij lokalnega razvoja, uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja po načelu »od spodaj navzgor« v skladu z 32. in 33. členom Uredbe 2022/1060/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30. 6. 2021, str. 159–706).
(2) Nosilci podpornega okolja rokodelstva, ki v okviru svojih nalog v skladu s tem zakonom skrbijo za spodbujanje delovanja in povezovanja subjektov iz prejšnjega odstavka, so:
– Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije,
– rokodelski centri,
– konzorcij rokodelskih centrov,
– Zveza društev upokojencev Slovenije in
– Slovenski etnografski muzej.
(3) Rokodelski center je pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki deluje na področju rokodelstva najmanj pet let samostojno in tako, da združuje posamezne rokodelce ali rokodelske organizacije ter izpolnjuje naslednje pogoje:
1. razpolaga s prostori za izvajanje dejavnosti,
2. ima najmanj dva zaposlena,
3. sodeluje z najmanj petimi rokodelci, ki imajo vsak po najmanj en certificiran rokodelski izdelek ali imajo naziv priznani rokodelec,
4. omogoča vključenost vsakemu rokodelcu ali rokodelski organizaciji, ki za to izkaže interes,
5. je v obdobju treh let pred sklenitvijo pogodbe iz drugega odstavka 15. člena tega zakona samostojno ali v sodelovanju z drugimi subjekti izvedel vsaj tri projekte na področju rokodelstva v posameznem letu,
6. ima sprejet dvoletni program dela, v katerem so podrobno opredeljene tiste naloge iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki jih namerava izvajati v tekočem programskem obdobju.
(4) Konzorcij rokodelskih centrov je oblika prostovoljnega povezovanja rokodelskih centrov in rokodelskih organizacij za koordiniranje njihovih dejavnosti z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva. Konzorcij rokodelskih centrov povezuje najmanj pet rokodelskih centrov.
(5) Zveza društev upokojencev Slovenije v skladu s tem zakonom izvaja dejavnost ohranjanja in razvoja rokodelstva, razširjanja in prenosa rokodelskih znanj za različne rokodelske panoge glede na svojo krajevno organiziranost.
(6) Slovenski etnografski muzej v skladu s tem zakonom izvaja strokovne naloge ohranjanja in razvoja rokodelstva z vidika varovanja nesnovne kulturne dediščine, kot ga določa zakon, ki ureja varovanje kulturne dediščine. Slovenski etnografski muzej sodeluje z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pri pripravi seznama rokodelskih panog in s komisijo za častni naziv priznani rokodelec iz 6. člena tega zakona.
(7) Nosilce podpornega okolja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena izbere ministrstvo na javnem pozivu.
(Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
(1) S tem zakonom se podeli javno pooblastilo Obrtno- podjetniški zbornici Slovenije za naloge:
1. izdajanja listine iz 4. člena tega zakona,
2. določitev vsebine rokodelske sheme po posameznih rokodelskih panogah v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona,
3. izvajanja rokodelske sheme iz 5. člena tega zakona,
4. imenovanja in delovanja komisije za naziv priznani rokodelec iz 6. člena tega zakona,
5. vodenja javnega registra priznanih rokodelcev iz 7. člena tega zakona,
6. izdajanja certifikata za rokodelske izdelke iz 9. člena tega zakona,
7. imenovanja in delovanja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke iz 10. člena tega zakona,
8. opredelitev meril in postopka za ocenjevanje posameznih rokodelskih izdelkov v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona,
9. vodenja javne evidence certificiranih rokodelskih izdelkov iz 11. člena tega zakona.
(2) Naloge javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izvaja za vse rokodelce tako, da včlanitev v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije ni pogoj za dostop do teh upravičenj, ki izhajajo iz teh nalog.
(3) Sredstva za financiranje izvajanja nalog javnega pooblastila iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na podlagi programa dela za izvajanje javnih pooblastil na področju rokodelstva, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uskladi z ministrstvom. V programu dela za izvajanje javnih pooblastil se opredeli višina stroškov dela in materiala v zvezi s postopki izvajanja nalog javnega pooblastila in višina nadomestil za opravljeno delo, povračil stroškov in drugih izdatkov članov komisije za naziv priznani rokodelec iz 6. člena tega zakona in članov ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke iz 10. člena tega zakona.
(4) Financiranje izvajanja javnega pooblastila iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja po opravljenih storitvah na podlagi sklenjene pogodbe med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in ministrstvom za enako obdobje, kot je pripravljen program dela za izvajanje javnih pooblastil na področju rokodelstva. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije rokodelcem ne zaračunava stroškov za pridobitev naziva priznani rokodelec na podlagi 4. člena tega zakona in za pridobitev certifikata za rokodelske izdelke na podlagi 9. člena tega zakona.
(1) Naloge rokodelskih centrov, ki so usmerjene v uresničevanje namena ohranjanja in razvoja rokodelstva v skladu s tem zakonom, so:
1. povezovanje rokodelcev na regionalni in lokalni ravni,
2. sodelovanje z lokalnimi skupnostmi,
3. spremljanje in obravnavanje problematike rokodelstva, oblikovanje stališč in predlogov, s katerimi se podpira in uresničuje ohranjanje in razvoj rokodelstva,
4. izvajanje programskih in projektnih dejavnosti rokodelskih centrov in skrb za njihov razvoj,
5. organiziranje podpornih storitev za rokodelce,
6. organiziranje ali sodelovanje na razstavah, predstavitvah, sejmih, turističnih, kulturnih, promocijskih in drugih prireditvah, programih in projektih na regionalni in lokalni ravni,
7. sodelovanje v mednarodnih projektih s področja rokodelstva,
8. pomoč in svetovanje rokodelcem pri podjetniškem organiziranju,
9. spodbujanje medgeneracijskega povezovanja, vseživljenjskega učenja, ustvarjalnosti in razvoja rokodelskih panog,
10. evidentiranje in dokumentiranje zadev s področja rokodelstva,
11. spodbujanje prenosa rokodelskih znanj, sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter drugimi izvajalci izobraževanj in usposabljanj,
12. predlaganje svojega predstavnika konzorciju rokodelskih centrov za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
13. povezovanje in sodelovanje z nosilci podpornega okolja iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
14. izvajanje ukrepov v skladu s programom za ohranjanje in razvoj rokodelstva iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(2) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo po opravljenih storitvah v proračunu Republike Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe med posameznim rokodelskim centrom in ministrstvom, za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja. Obseg sredstev za izvajanje nalog v posameznem mesecu ne sme presegati višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za predhodno leto na dan sklenitve pogodbe. S pogodbo se določijo zlasti posamezne naloge in kazalniki za spremljanje njihovega uresničevanja.
(3) Rokodelski center pri zaračunavanju storitev na trgu odšteje strošek za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena, ki se povrne iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe o financiranju iz prejšnjega odstavka.
(konzorcij rokodelskih centrov)
(1) Naloge konzorcija rokodelskih centrov, ki so usmerjene v uresničevanje namena ohranjanja in razvoja rokodelstva v skladu s tem zakonom, so:
1. predstavljanje in zastopanje skupnih interesov rokodelskih centrov, ki so povezani v ta konzorcij (povezani rokodelski centri),
2. povezovanje programskih in projektnih dejavnosti med povezanimi rokodelskimi centri,
3. koordiniranje rokodelcev pri organizaciji ali sodelovanju na razstavah, predstavitvah, sejmih, turističnih, promocijskih in drugih prireditvah, programih in projektih,
4. vodenje postopka za določitev predstavnika konzorcija rokodelskih centrov za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
5. obveščanje povezanih rokodelskih centrov o postopkih ministrstva za dodeljevanje finančnih razvojnih spodbud na podlagi drugega odstavka 19. člena tega zakona in drugih ukrepih ohranjanja in razvoja rokodelstva,
6. predlaganje svojega predstavnika za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
7. povezovanje in sodelovanje z nosilci podpornega okolja iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
8. izvajanje ukrepov v skladu s programom za ohranjanje in razvoj rokodelstva iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(2) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo po opravljenih storitvah v proračunu Republike Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe med rokodelskim centrom, ki upravlja konzorcij rokodelskih centrov, in ministrstvom za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja. Obseg sredstev za izvajanje nalog v posameznem mesecu ne sme presegati višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za predhodno leto na dan sklenitve pogodbe. S pogodbo se določijo zlasti posamezne naloge in kazalniki za spremljanje njihovega uresničevanja.
(3) Konzorcij rokodelskih centrov pri zaračunavanju storitev na trgu odšteje strošek za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena, ki se povrne iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(Zveza društev upokojencev Slovenije)
(1) Naloge Zveze društev upokojencev Slovenije, ki so usmerjene v uresničevanje namena ohranjanja in razvoja rokodelstva v skladu s tem zakonom, so:
1. povezovanje rokodelcev iz različnih društev upokojencev,
2. izvajanje svojih programov in projektov ter omogočanje vključenosti vsakemu rokodelcu ali rokodelski organizaciji, ki za to izkaže interes,
3. koordiniranje rokodelcev pri organizaciji ali sodelovanju na razstavah, predstavitvah, sejmih, turističnih, promocijskih in drugih prireditvah, programih in projektih,
4. spodbujanje razvoja rokodelskih panog in prenos rokodelskih znanj, sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter drugimi izvajalci izobraževanj in usposabljanj,
5. predlaganje svojega predstavnika za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
6. povezovanje in sodelovanje z nosilci podpornega okolja iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
7. izvajanje ukrepov v skladu s programom za ohranjanje in razvoj rokodelstva iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(2) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo po opravljenih storitvah v proračunu Republike Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe med Zvezo društev upokojencev Slovenije in ministrstvom za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja. Obseg sredstev za izvajanje nalog v posameznem mesecu ne sme presegati višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za predhodno leto na dan sklenitve pogodbe. S pogodbo se določijo zlasti posamezne naloge in kazalniki za spremljanje njihovega uresničevanja.
(3) Zveza društev upokojencev Slovenije pri zaračunavanju storitev na trgu odšteje strošek za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena, ki se povrne iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(ukrepi in program za ohranjanje in razvoj rokodelstva)
(1) Ukrepi za ohranjanje in razvoj rokodelstva so:
1. celostno ohranjanje in razvoj rokodelstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z oblikovanjem programa za ohranjanje in razvoj rokodelstva,
2. certificiranje rokodelskih izdelkov,
3. prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, vključno z izvajanjem usposabljanj v obliki rokodelske sheme,
4. podeljevanje naziva priznani rokodelec,
5. izvajanje nalog nosilcev podpornega okolja rokodelstva, njihovo medsebojno povezovanje in povezovanje z rokodelci,
6. razvoj rokodelskih panog, vključno s poimenovanjem rokodelskih panog in spodbujanjem podjetništva na področju rokodelstva,
7. ohranjanje rokodelstva in njegove prepoznavnosti ter spodbujanje promocije in ponudbe certificiranih rokodelskih izdelkov, rokodelskih panog in rokodelcev, predvsem priznanih rokodelcev,
8. razvoj rokodelstva ter spodbujanje sodobnega umetniškega in oblikovalskega ustvarjanja rokodelskih izdelkov,
9. izvajanje rokodelstva na področju turizma in turistične ponudbe,
10. udejanjanje zaposlovanja na področju rokodelstva,
11. medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje na področju rokodelstva,
12. finančne razvojne spodbude in
13. drugi ukrepi.
(2) Minister sprejme program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, s katerim se določijo vsebinske rešitve in dejavnosti, potrebne za izvedbo posameznega ukrepa iz prejšnjega odstavka. Program se sprejme za obdobje dveh let in ga ministrstvo objavi na spletnih straneh državne uprave.
(3) Program iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi in po predhodnem posvetovanju z nosilci podpornega okolja rokodelstva iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(4) V programu iz drugega odstavka tega člena se za posamezni ukrep določijo:
1. cilji,
2. vsebina,
3. način izvajanja,
4. nosilci podpornega okolja rokodelstva iz drugega odstavka 13. člena, ki izvajajo ukrepe,
5. subjekti podpornega okolja rokodelstva iz 13. člena tega zakona, ki jim je ukrep namenjen,
6. obdobje izvajanja,
7. viri in obseg sredstev za financiranje ukrepa, ki je finančna razvojna spodbuda, ter opredelitev, ali ukrep predstavlja državno pomoč,
8. merila za ocenjevanje doseganja ciljev ukrepa,
9. način poročanja.
(postopki financiranja ukrepov)
(1) Ukrepom za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki so finančne razvojne spodbude v višini največ 10.000 eurov za posameznega prejemnika, namenjene subjektom iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona in katerih predmet je dodeljevanje sredstev za projekte, ki jim je mogoče vnaprej določiti:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projekti,
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, in
– merila za določitev višine sredstev upravičencem,
se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega poziva po vrstnem redu prispetja popolnih vlog do porabe sredstev. Za izvedbo postopka se uporabljajo četrti do deveti odstavek tega člena, ki urejajo javni poziv.
(2) Ukrepom za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki so finančne razvojne spodbude, namenjene rokodelskim centrom, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona, konzorciju rokodelskih centrov iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona, Zvezi društev upokojencev Slovenije in Slovenskemu etnografskemu muzeju ter katerih predmet je dodeljevanje sredstev za projekte, ki jim je mogoče vnaprej določiti:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projekti, in
– merila za določitev višine sredstev upravičencem,
se sredstva dodeljujejo na podlagi neposrednega poziva po vrstnem redu prispetja popolnih vlog do porabe sredstev. Za izvedbo postopka neposrednega poziva se uporabljajo peti do deseti odstavek tega člena. Ministrstvo za oddajo vlog neposredno pozove rokodelske centre, povezane rokodelske centre, Zvezo društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.
(3) Ukrepom za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki so finančne razvojne spodbude, namenjene subjektom iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakona, ki so fizične ali pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije, in katerih predmet je dodeljevanje sredstev za projekte, ki jim je mogoče vnaprej določiti le merila za ocenjevanje in vrednotenje projektov prijaviteljev, se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. Za izvedbo postopka javnega razpisa se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo postopek javnega razpisa za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.
(4) Minister ali od njega pooblaščena oseba sprejme sklep o začetku postopka javnega poziva za dodelitev sredstev za projekte v okviru posameznega ukrepa za ohranjanje in razvoj rokodelstva, določi datum objave javnega poziva, besedilo javnega poziva in tričlansko komisijo za odpiranje vlog, prispelih na javni poziv (v nadaljnjem besedilu: komisija za postopek poziva). Postopek se uvede z objavo javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo javnega poziva mora vsebovati najmanj:
1. področje in cilje poziva,
2. vrsto projektov, ki so predmet poziva,
3. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projekti,
4. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji,
5. okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet poziva,
6. določitev višine sredstev upravičencem,
7. vrsto, obliko in način financiranja upravičenih stroškov,
8. shemo državne ali de minimis pomoči, skladnost s pravili državnih pomoči,
9. obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,
10. rok za oddajo vlog na poziv,
11. način oddaje in vsebina vlog,
12. navedbo elektronskega naslova za dajanje informacij v zvezi s pozivom,
13. informacijo o morebitni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago,
14. druge podatke, če so potrebni glede na vrsto projekta, ki je predmet poziva.
(5) Na vsaki vlogi, prispeli na javni poziv, uradna oseba v vložišču ministrstva, ki sprejema vloge, jasno označi datum in uro vložitve vloge. Po poteku roka za oddajo vlog komisija za postopek poziva odpre vse vloge po vrstnem redu prispetja. Za vsako vlogo ugotovi, ali je pravočasna, ali je popolna in ali jo je podala upravičena oseba. Če je vloga formalno nepopolna, komisija za postopek poziva pozove upravičeno osebo, da jo dopolni najpozneje v petih dneh, vrstni red te vloge se določi z dnem, ko je vloga popolna. Če prijavitelj za isti projekt na javni poziv pošlje več vlog, se obravnava prva vloga, preostale pa se zavržejo, razen če jih je mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge v roku za oddajo vlog.
(6) Komisija za postopek poziva najpozneje v 60 dneh po prejemu vseh vlog, prispelih na javni poziv, pripravi poročilo o:
– vseh vlogah, prispelih na javni poziv, ki vsebuje podatke o odpiranju, dopolnjevanju in zavrženju vlog,
– neustreznih vlogah, ki se lahko zavrnejo, ker ne izpolnjujejo pogojev in zahtev javnega poziva,
– ustreznih vlogah, razvrščenih po prednostnem redu, ki se lahko odobrijo, ker izpolnjujejo pogoje in zahteve javnega poziva, ki vsebuje podatke o prijavitelju, vlogi, vsebini projekta in predlogu o višini dodelitve sredstev.
(7) Minister ali od njega pooblaščena oseba najpozneje v 15 dneh po prejemu poročila iz prejšnjega odstavka:
– s sklepom zavrže vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, ali nepopolno vlogo, ki ni bila dopolnjena v zahtevanem roku, ali vlogo, ki se ne šteje kot prva,
– o vsaki neustrezni vlogi, prispeli na javni poziv, izda sklep, s katerim odloči o zavrnitvi dodelitve sredstev za projekt,
– o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni poziv, izda sklep, s katerim odloči o odobritvi dodelitve sredstev za projekt in višini dodeljenih sredstev.
(8) Sklep o odobritvi dodelitve sredstev za projekt je podlaga za sklenitev pogodbe z upravičencem. Obvezne sestavine pogodbe so zlasti navedba strank pogodbe, projekta in namena, za katerega so sredstva dodeljena, višina dodeljenih sredstev, način nadzora nad namensko porabo sredstev, navedba pravic in obveznosti pogodbenih strank in navedba kršitev pogodbe, zaradi katerih je mogoče pogodbo razvezati.
(9) Minister ali od njega pooblaščena oseba lahko do izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka ustavi postopek javnega poziva, tako da sprejme sklep o ustavitvi postopka in ga objavi. Odločitev mora biti utemeljena in jo komisija za postopek poziva sporoči upravičenim osebam. Zoper sklep o ustavitvi postopka javnega poziva ni pritožbe.
(10) V postopkih iz prvega do četrtega odstavka tega člena je dopusten upravni spor.
(11) Sredstva za izvajanje ukrepov za ohranjanje in razvoj rokodelstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropskih virov tako, kot je določeno z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo javne finance.
(12) Ministrstvo pred dodelitvijo sredstev na podlagi tega člena pripravi vsebine državne pomoči za izvedbo postopka priglasitve Evropski komisiji ali izvede postopek za pridobitev mnenja o skladnosti dodeljevanja sredstev s pravili na področju državnih pomoči, ki pomenijo skupinsko izjemo, ali po pravilu de minimis po postopkih, kot jih določa zakon, ki ureja spremljanje državnih pomoči.
(letna višina proračunskih sredstev)
Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v višini do 1.500.000 eurov letno, od tega:
– do 150.000 eurov letno za naloge javnega pooblastila, ki jih izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije skladno s 14. členom tega zakona,
– do 1.350.000 eurov letno za izvajanje nalog rokodelskih centrov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, konzorcija rokodelskih centrov iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, Zveze društev upokojencev Slovenije iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in za izvajanje ukrepov za ohranjanje in razvoj rokodelstva skladno z 19. členom tega zakona.
(1) Nadzor nad izvajanjem nalog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pri izvrševanju javnih pooblastil na podlagi tega zakona opravlja ministrstvo.
(2) Ministrstvo opravlja nadzor nad izvajanjem pogodb o financiranju iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog:
– javnega pooblastila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije skladno s 14. členom tega zakona,
– rokodelskih centrov skladno s 15. členom tega zakona,
– konzorcija rokodelskih centrov skladno s 16. členom tega zakona,
– Zveze društev upokojencev Slovenije skladno s 17. členom tega zakona.
(3) Nadzor nad namensko porabo sredstev pogodb iz prejšnjega odstavka izvajajo organi, določeni z zakonom, ki ureja javne finance.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodne določbe za izvajanje nalog Obrtnega zakona)
(1) Izdani certifikati iz prvega odstavka 15. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZdavP-2, 102/07, 30/13 in 36/13 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Obrtni zakon) ostanejo v veljavi in se uporabljajo tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) Izdani certifikati iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo kot certifikati, izdani na podlagi 9. člena tega zakona.
(3) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše izdane certifikate iz prejšnjega odstavka v javno evidenco certificiranih rokodelskih izdelkov iz 11. člena tega zakona v dveh mesecih od začetka uporabe tega zakona.
(4) Postopki za izdajo certifikata iz prvega odstavka 15. člena Obrtnega zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso končani, se dokončajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(5) Do imenovanja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, vendar najkasneje do 31. decembra 2024, izdaja certifikate iz prvega odstavka 15. člena Obrtnega zakona komisija iz tretjega odstavka 15. člena Obrtnega zakona po dosedanjih predpisih.
(prehodne določbe za izvajanje nalog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije)
(1) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi vsebino rokodelske sheme iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opredeli merila in postopek za ocenjevanje posameznih rokodelskih izdelkov iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Podzakonski predpis iz drugega odstavka 12. člena tega zakona izda minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(rok za izbiro prvih nosilcev podpornega okolja rokodelstva z izvedbo javnega poziva)
Ministrstvo izbere prve nosilce podpornega okolja rokodelstva iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(uskladitev statuta Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije)
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uskladi statut z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije)
(1) Do prve izbire nosilca podpornega okolja skladno s 25. členom tega zakona opravlja naloge konzorcija rokodelskih centrov iz 16. člena tega zakona Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, ki je bil ustanovljen s Konzorcijsko pogodbo o ustanovitvi konzorcija »rokodelskih centrov Slovenije« za skupno delovanje na področju rokodelstva z dne 28. septembra 2014, z namenom sodelovanja in izboljšanja celostnega položaja rokodelcev ter domačih in umetnostnih obrti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije), ki so jo sklenile naslednje pogodbene stranke:
1. Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o., Kidričeva cesta 1, 1270 Litija, MŠ: 148920800, DŠ: SI35375701,
2. Kulturno izobraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja MAJOLIKA, Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica, MŠ: 1135848000, DŠ: 40136493,
3. Razvojna agencija Sora, d. o. o., Rokodelski center DUO Škofja Loka, Mestni trg 34, 4220 Škofja Loka, MŠ: 1490460000, DŠ: SI74303759,
4. Društvo rokodelcev Moravške doline, Vegova ulica 7, 1251 Moravče, MŠ: 1813641000, DŠ: 47301201,
5. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, Pot k ribniku 6, 3252 Rogatec, MŠ: 1569805000, DŠ: 84120312,
6. Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica, MŠ: 3824187000, DŠ: SI48383791,
7. Zavod Marianum Veržej – Center DUO, Puščenjakova 1, 9241 Veržej, MŠ: 2167999000, DŠ: SI6721560,
8. Gimnazija Jurija Vege Idrija – Čipkarska šola Idrija, Študentovska 16, 5280 Idrija, MŠ: 5085969000, DŠ: SI34857788 in
9. Podjetniški center Slovenj Gradec, d. o. o., MŠ: 1429779000, DŠ: SI13473000.
(2) Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije opravlja naslednje naloge za uresničevanje namena ohranjanja in razvoja rokodelstva v skladu s tem zakonom:
1. predstavljanje in zastopanje skupnih interesov rokodelskih centrov, ki so povezani v ta konzorcij (povezani rokodelski centri),
2. povezovanje programskih in projektnih dejavnosti med povezanimi rokodelskimi centri,
3. koordiniranje rokodelcev pri organizaciji ali sodelovanju na razstavah, predstavitvah, sejmih, turističnih, promocijskih in drugih prireditvah, programih in projektih,
4. vodenje postopka za določitev predstavnika konzorcija rokodelskih centrov za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
5. obveščanje povezanih rokodelskih centrov o postopkih ministrstva za dodeljevanje finančnih razvojnih spodbud na podlagi drugega odstavka 19. člena tega zakona in drugih ukrepih ohranjanja in razvoja rokodelstva,
6. predlaganje svojega predstavnika za člana komisije iz 6. člena tega zakona,
7. povezovanje in sodelovanje z nosilci podpornega okolja iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
8. izvajanje ukrepov v skladu s programom za ohranjanje in razvoj rokodelstva iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(3) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo po opravljenih storitvah v proračunu Republike Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe med rokodelskim centrom, ki upravlja Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, in ministrstvom, za obdobje do prve izbire nosilca podpornega okolja skladno s 25. členom tega zakona. Obseg sredstev za izvajanje nalog v posameznem mesecu ne sme presegati višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za predhodno leto na dan sklenitve pogodbe. S pogodbo se določijo zlasti posamezne naloge in kazalniki za spremljanje njihovega uresničevanja.
(4) Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije pri zaračunavanju storitev na trgu odšteje strošek za izvajanje nalog iz drugega odstavka tega člena, ki se povrne iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(prvi program za ohranjanje in razvoj rokodelstva)
(1) Minister sprejme prvi program za ohranjanje in razvoj rokodelstva iz drugega odstavka 18. člena tega zakona za obdobje od uveljavitve tega zakona do konca leta 2024.
(2) Minister sprejme program iz prejšnjega odstavka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(uskladitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno)
V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19 in 121/21 – ZJN-3B) se v 12. členu v tretjem odstavku besedilo »izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost« nadomesti z besedilom »rokodelske izdelke v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje in razvoj rokodelstva«.
(uskladitev Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) se v 62. členu v tretjem odstavku besedilo »dejavnosti domače in umetnostne obrti« nadomesti z besedilom »rokodelstvu«.
(uskladitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju)
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) se v 20. členu v tretjem odstavku v osmi alineji besedilo »dejavnost domače in umetnostne obrti« nadomesti z besedilom »rokodelstvo«.
(prenehanje veljavnosti določb Obrtnega zakona)
(1) V Obrtnem zakonu preneha veljati:
– v 1. členu besedilo »domačo in umetnostno obrt,« in
– v prvem odstavku 31. člena besedilo »ali domačo in umetnostno obrt«.
(2) V Obrtnem zakonu preneha veljati 15. člen, uporablja pa se še do izdaje certifikatov po četrtem in petem odstavku 22. člena tega zakona.
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-01/23-1/25
Ljubljana, dne 6. julija 2023
EPA 650-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
