Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni Ust SRS, št. 38/91 in 29/86), 10. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi in sestavo zborov Skupščine občine Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, št. 1/80) ter 5. čl. odloka o organizaciji in delu občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89) sta Skupščina občine Tolmin na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 7. 1991 ter Skupščina občine Radovljica na 11. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. 11. 1991 sprejeli

Odlok določa varstvene pasove, varovalna območja in varstvene ukrepe za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode zajetja Zadlaščica pred onesnaženjem.

Varstvena območja vodnega zajetja Zadlaščica zajemajo:
1. najožje varstveno območje – cona 1 a. z najstrožjim režimom,
2. najožje varstveno območje – cona 1 b. z najstrožjim režimom,
3. ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom,
4. širše Varstveno območje – 3. cona, za katero velja enak režim kot za 2. cono.

Za vsak izjemen poseg v varstvenih pasovih, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti, količine in kakovosti vode vodnega zajetja Zadlaščica, si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa po predhodnem vodnogospodarskem mnenju, soglasje sanitarne inšpekcije in upravljalca vodovoda.

Najožje varstveno območje – cona 1 a. z najstrožjim režimom obsega najožje območje okoli izvira in zajetja Zadlaščice, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna okužba pitne vode in se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka) 476/7, k.o. Žabče.

Najožje varstveno območje – cona 1 b. z najstrožjim režimom obsega neporasel skalnati breg in strugo neposredno nad izvirom ter se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka):
del 476, 476/5, 476/6
del 480/1, 480/8, 480/14, 480/21, 848/1 del, 848/3 del, 848/4, 845/1 vse k.o. Žabče.

Ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom obsega območje zakraselih apnencev, ki gradijo dobršen del zaledja Zadlaščice, polkrožni dolomitni pas v bližini izvira ter površje v bližnji okolici izvira pokrito z morenami, skalnimi podori in pobočnimi grušči in se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka):
475/1, 475/12, 476/1, 476/2, 476/3, 476/4, 476/8 465/1, 465/2, 454/1, 454/2, 454/3, 459/1, del 450/22, del 480/1, 480/9, 480/20, 475/2, 475/6, del 471, 473/1, 473/2, 468, 457, 458, 451, 450/4, 848/2, 847, 848/1, del, 845/1, 450/17, 452, 450/17, 475/3, 475/4, 475/8, 480/3, 475/5, 475/11, 475/7, 480/4, 475/9 del, 478/1, 478/2, 479, 480/2, 480/16, 465/3, 465/4, 475/10, 450/16, 477/1, 477/2, 459/2, 459/3, 450/18, del 450/20 k.o. Žabče.
408/2, 411/1, 413/1 del, 413/17 del, 413/20, 413/21, 413/22, 408/3, 411/2, 413/6, 407/1, 410/2, 412, 413/24, 413/9, 413/27 k.o. Čadrg
391/1, 390/1, 391/2 k.o. Ljubinj.

Širše varstveno območje za katerega velja enak režim kot za 2. cono in obsega območje področja v zaledju vodnega vira tj. pas dolomita od Bohinjskega Migavca do Vogla, prečni pas preko Zabiškega Kuka ter krpi dolomita – severozahodno od Govnjaškega Kuka in jugozahodno od Tolminskega Migovca.
V to območje so zajeta naslednja zemljišča (z oznako parcel v času sprejema odloka):
del 465 del 476, delno 471, delno 473/1, delno 473/2, 848/3 k. o. Žabče
404/3, 404/4, 406, 407/2, 407/3, 408/1, 408/3, 407/1 del, 407/5, 404/2 k.o. Čadrg.
Na območju občine Radovljica pa so v ožjem varstvenem območju – 2. cona s strogim režimom in širšem varstvenem območju zajeta naslednja zemljiška (z oznako parcel v času sprejema odloka): deli parcel 1839, 1838/1, 1842/2 in 1842/1 k. o. Studor.

Opredelitev vodozbirnega območja in meje varstvenih pasov vodnega zajetja Zadlaščica so grafično prikazane v kartografski prilogi v merilu 1:5000.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnem upravnem organu.

Varstveni ukrepi se seštevajo tako, da ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožjega.

Za to območje veljajo naslednja določila:
– v tem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnih objektov,
– potrebna je zaščitna ograja zajetja tako, da je vstop dovoljen samo zaposlenim oziroma upravljalcu vodovoda,
– površje okoli zajetja mora biti urejeno kot zahtevajo pravila v območju TNP,
– upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.

Za to območje veljajo stroge prepovedi:
– splošna prepoved gradnje,
– kakršnakoli zemeljska dela,
– zadrževanje pašne živine,
– prepovedana je uporaba vseh gnojil in biocidov,
– planinske in druge poti morajo biti speljane izven tega območja,
– prepoved odlaganja smeti in odlagališč vseh vrst.

V teh varstvenih območjih so:
Prepovedane dejavnosti:
– novogradnje (novi stanovanjski, industrijski, turistični objekti, hlevi idr.)
– urejena in neurejena hišna smetišča ter odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov,
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– javni promet z izjemo prevozov za oskrbovanje planinske koče in pašne planine,
– gnojenje z umetnim gnojem, z naravnim gnojem pa le v omejenih količinah,
– uporaba kemičnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu,
– gibanje prebivalstva zunaj obstoječih poti.
Obvezno je:
– stalen odvoz smeti s planine Razor,
– stalno praznjenje greznice koče na planini Razor in hlevskega gnoja izven vodovarstvenih območij,
– kontrolirati in sanirati neprepustne greznice planinske koče,
– urediti neprepustna in pokrita hlevska gnojišča,
– nadomestiti sedanjo uporabo naftnih derivatov v planinski koči z drugim, čistim energetskim virom,
– ukiniti pranje perila v koči na planini Razor in zmanjšati uporabo detergentov za pomivanje posode.

Varstveno območje in pasovi se označijo z opozorilnimi tablami ob cestah na meji posameznih območij.

Upravljalec vodovoda je dolžan:
– v roku 6 mesecev od sprejetja tega odloka pripraviti sanacijski program sanacije obstoječih objektov,
– v roku 1. leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiško-knjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Če bo z ukrepi iz 9., 10. in 11. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine na podlagi ocene zmanjšanja proizvodnje zmogljivosti zemljišča, ki jo poda sodni izvedenec.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov z oskrbo z vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni. Predlog za odškodnino morajo oškodovanci posredovati upravljalcu vodovoda.

Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 SLT se kaznuje za prekršek delovna organizacija, druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti in krši določila 9., 10. in 11. člen tega odloka.
Z denarno kaznijo od 25. do 5.000 SLT se kaznuje za prekršek odgovora oseba pravne osebe ali posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo vodnogospodarske, sanitarne in komunalne inšpekcije Medobčinskega inšpektorata občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ter Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin in v Uradnem listu Republike Slovenije.