Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 28. 3. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejemejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj.
Prostorske ureditvene pogoje je izdelala TILIA – podjetje za prostorski inženiring, Ljubljana, Malči Beličeve 125.

Sestavni del odloka je:
– regulacijska karta v merilu 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
Tekstualni del:
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– soglasja.
Grafični del:
– izvleček iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000, merilo 1:5000,
– kopija katastrskega načrta v merilu 1:1000.

Meja območja urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj je določena v regulacijski karti v merilu 1:1000, ki je navedena v 2. členu tega odloka.

Območje urejanja je razčlenjeno na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti)
9 – javno zelenje
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena, vrstna zazidava
C – svojstvena zazidalna struktura
D – vaška jedra.

Na celotnem območju veljajo splošna merila in pogoji tega odloka, dopolnjujejo pa jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne morfološke enote in posege natančneje dovoljujejo ali prepovedujejo.

Na celotnem območju urejanja tega odloka so dopustni naslednji posegi v prostor, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače:
– tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in obnavljanje vseh objektov in naprav,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru osnovne namembnosti morfološke enote,
– postavitve začasnih objektov,
– postavitve satelitskih anten in sončnih kolektorjev,
– urejanje odprtih površin (zelenic, otroških igrišč, peš poti in ploščadi)
– izgradnja prometnih objektov in naprav,
– postavitev mikrourbane opreme,
– izgradnja komunalnih, energetskih ter komunikacijskih vodov in naprav, katerih poteki morajo biti medsebojno usklajeni, ob upoštevanju meril in pogojev za različne pripadajoče morfološke enote tega odloka,
– rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
V obravnavanem območju ni dovoljeno postavljanje novih kioskov.

Vsi posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
Regulacijska linija (RL)
omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
Gradbena linija (GL)
je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Dovoljeni so le manjši zamiki fasad (delov fasad) od gradbene linije.
Gradbena meja (GM)
je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati. Lahko se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.

Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posamezne morfološke enote.
Posegi v prostor morajo ohranjati oblikovno enovitost v posamezni morfološki enoti in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
Vsi posegi v prostor se morajo prilagajati oblikovnim značilnostim morfološke enote predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli,
– gradbene črte in odmika od sosednjih objektov,
– orientacije objektov,
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– višine objektov,
– oblikovanja in naklona streh ter smeri slemen,
– oblikovanja in razmerja fasad,
– arhitekturnih elementov,
– uporabe materialov in barv,
– načina ureditve zunanjega prostora
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti v morfološki enoti le:
– kadar ima različnost namen opozoriti na drugo dejavnost,
– kadar predstavlja različnost prostorsko dominanto ali novo kvaliteto v prostoru.
Tovrstna odstopanja je potrebno preveriti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

Pri posegih v zelene površine je potrebno upoštevati ekološke značilnosti prostora ter saditi predvsem krajevno značilne rastlinske vrste.
Pri ureditvi živih mej je potrebno upoštevati merila in pogoje za postavitev ograj.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, konfiguracijo terena, poteke komunalnih vodov, odmike od prometnic in druge omejitve),
– urbanistične zahteve (dostope in dovoze, parkirna mesta, interventne poti, funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup)

Prometnice z dokončnim potekom in z že izvedenimi ureditvami imajo določeno mejo cestnega sveta.
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti, imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče prometnice.
Na zemljišču, ki je namenjeno bodoči prometnici, so poleg prometnih ureditev in ob soglasju prostojnega upravnega organa dovoljeni še neslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti ob soglasju upravljalca prometnic,
– prizidave in nadzidave, pod pogojem da so dovoljene tudi v pripadajoči morfološki enoti in ob soglasju upravljalca prometnice.
Vsa križanja in priključevanja na javno cestno omrežje morajo biti urejena tako, da ne ovirajo prometnih tokov, ne poškodujejo ceste, obcestnih ureditev in opreme in zagotavljajo največjo možno prometno varnost. Vsa priključevanja se uredijo v soglasju in pod pogoji pristojnega občinskega ali krajevnega organa in upravljalca ceste.
Pri izgradnji javnih prometnih površin je potrebno zagotoviti dostop za invalide in kolesarje.
Interni cestni dovozi morajo biti navezani na zbirno cestno omrežje in s skupnim priključkom na javno cestno omrežje višjega ranga.
Pri novogradnjah ali spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalnega zemljišča.
Urgentna in intervencijska vozila morajo imeti dovoz do vsakega objekta neposredno s ceste ali označen in varovan koridor posrednih dovozov (preko dvorišč ali drugih poti).
Postajališča javnega prometa morajo biti praviloma urejena izven voznih pasov. Novo postajališče na južni strani Zaloške ceste pri križišču s Klemenovo je zaradi neposredne bližine industrijskega tira dopustno izvesti na cestišču.
Za vse ureditve, ki bi segale v območje industrijskega tira, omejeno z regulacijsko linijo in za ureditve, ki bi kakorkoli funkcionalno vplivale na prostor industrijskega tira, je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in predpise s področja železniškega prometa (zakon o varnosti v železniškem prometu in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu ob industrijskih tirih).

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali novozgrajeno komunalno omrežje.
Na delih območja urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj, kjer je plinovodno omrežje že zgrajeno, je treba novogradnje in rekonstrukcije na le-to priključiti.
Sanitarne odplake je potrebno v končni fazi voditi na centralno čistilno napravo Zalog kot ločen sistem. Do izgradnje ustreznega zbiralnika je dovoljena priključitev objektov na individualne nepretočne triprekatne greznice. Za obrtne in druge objekte, ki s svojim tehnološkim procesom onesnažujejo vodo, je potrebno predpisati ustrezno čiščenje.
Čiste meteorne vode je dovoljeno na ustrezno propustnem terenu ponikati ali urediti novo meteorno kanalizacijo in jo speljati v Kašeljski potok. Meteorne vode z utrjenih površin, kjer se pričakuje večje onesnaženje, je potrebno predhodno očistiti z usedalniki, opremljenimi z lovilci olj.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene tako, da ob upoštevanju veljavnih predpisov in odlokov zagotavljajo ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in da ustrezajo obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).

Varstvo pred hrupom
Za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj je po “odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja” določena III. stopnja zahtevnosti glede obremenitve s hrupom.
Za zmanjšanje obremenitve območja s hrupom je treba ob Zaloški cesti do skladišč Petrola in južno od skladišč zgraditi aktivno protihrupno zaščito (pregrado ali nasip).
Do izvedbe aktivne protihrupne zaščite je pri novogradnjah obvezna izvedba pasivne zaščite (trislojna zasteklitev, zasaditev drevja ...)
Pri novih obrtno-storitvenih dejavnostih je potrebno ob izdelavi lokacijske dokumentacije ugotoviti upravičenost meritev nivojev hrupa (nulto stanje), ki ga nove dejavnosti prekomerno ne smejo presegati.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih in odvažati na centralno deponijo. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
Za zagotovitev varnosti stanovalcev in njihovega imetja pred požarom so ob južnem delu PETROLOVIH skladišč predvidena tri evakuacijska območja:
1. območje – do 150 m od nadzemnih rezervoarjev južnega dela
2. območje – do 300 m od nadzemnih rezervoarjev južnega dela
3. območje – do 450 m od nadzemnih rezervoarjev južnega dela.

V območjih varstva naselbinskega izročila in etnološke dediščine se morajo posegi podrejati morfološkim značilnostim območja.
Pri morfološko homogenih območjih (2D/1, 2D/2) in posameznih objektih za katere veljajo določila o varovanju naravne in kulturne dediščine se morajo vsi posegi izvajati v soglasju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pomožne prostore pri individualnih stanovanjskih hišah je potrebno zagotoviti znotraj obstoječih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali kot samostojni objekti.
Oblikovanje fasad in streh ter uporaba materialov pomožnih objektov morajo biti prilagojeni obstoječim objektom.
Največja dovoljena skupna velikost prizidanih ali samostojnih pomožnih objektov (garaže, lope, drvarnice) je 18 m˛.

MORFOLOŠKE ENOTE 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5
obsegajo območja za gradnjo prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš na različnih delih območja urejanja.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. novogradnja kot dopolnilna gradnja istovrstnih prostostoječih stanovanjskih objektov in objektov spremljajočih dejavnosti, pod pogoji, da:
– ni v vplivnem območju Petrola, označenem v regulacijski karti,
– intenzivnost izrabe zemljišč ne presega razmerja 40 % pozidane proti 60 % nepozidane površine;
– se novi objekt prilagaja gradbeni liniji obstoječih objektov;
– je odmik od zunanjega roba cestnega telesa v skladu s prometno tehničnimi predpisi;
– je odmik od sosednjega objekta in od parcelne meje v skladu s požarnimi in sanitarnimi predpisi: pri vseh novih posegih mora biti omogočena naravna osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov ob smiselnem upoštevanju študije osvetlitve oziroma svetlobno tehnične ocene;
– je maksimalni višinski gabarit novega objekta prilagojen obstoječi zazidavi in znaša P+1. Nivo pritličja mora biti prilagojen nivojem pritličij sosednjih objektov;
– so nakloni strešin, smer slemena strehe ter materiali in barve kritine prilagojeni sosednjim;
2. nadzidave, prizidave in nadomestne gradnje, pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;
3. ureditve podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov, oziroma da je maksimalni višinski gabarit P + 1;
4. postavitev vrtnih ograj do višine sosednjih. Maksimalna dovoljena višina ograj je 1,60 m – praviloma živa meja oziroma lesena ograja;
5. postavitev pomožnih objektov pod določili 15. člena odloka;
6. zasaditev drevoredov vzdolž predvidenih in obstoječih prometnih komunikacij;
7. v morfološki enoti 2A/2 je vzhodno od Klemenove ulice dovoljena ureditev parkovnih in športno rekreacijskih igrišč (igrišča za tenis, košarko ...).

MORFOLOŠKA ENOTA 2B/1
obsega območje VRSTNIH HIŠ vzhodno in zahodno od Klemenove ulice in se nahaja v vplivnem območju Petrola, kjer novogradnje objektov, dozidave in nadzidave niso dovoljene.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. gradnja pomožnih objektov na zunanji strani vrtnega dela funkcionalnega zemljišča, združena za dva sosednja objekta ob meji v skupni maksimalni izmeri 4 x 2 m ter ob enotni oblikovni izvedbi. Uporaba plastike in pločevine ni dovoljena.
2. preureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov (okna v naklonu strešin);
3. skupinska gradnja garažnih boksov na parcelah in pod pogoji, ki so navedeni v katalogu usmeritev za posege v prostor za to morfološko enoto in upoštevaje regulacijske elemente, ki so prikazani na regulacijski karti;
4. postavitev vrtne ograje do višine sosednjih ograj. Maksimalna dovoljena višina ograj je 1,60 m. Dovoljena je lesena ograja ali ograja iz žive meje;
Prepovedani so naslednji posegi:
Novogradnje, dozidave in nadzidave.

MORFOLOŠKA ENOTA 2B/2
obsega območje STANOVANJSKIH ČETVERČKOV na nasipu v podaljšku Ceste španskih borcev proti jugu.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. ureditev otroškega igrišča, počivališč ter igrišča za igre z žogo v osrednji površini;
2. ureditev parkirišč v osrednji površini na zunanjem obodu;
3. postavitev lesenih ograj ali ograj iz žive meje. Maksimalna višina ograje je 1,60 m;
Prepovedani so naslednji posegi:
1. novogradnje, dozidave in nadzidave;
2. gradnja pomožnih objektov, razen ograj.

MORFOLOŠKI ENOTI 2B/3, 2B/4
obsegata območji VRSTNIH HIŠ južno od Anžurjeve ulice in ob Berčičevi ulici.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. novogradnja kot dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov pod pogoji, da:
– intenzivnost izrabe zemljišča ne presega razmerja 40% pozidane proti 60 % nepozidane površine;
– je odmik od zunanjega roba cestnega telesa v skladu s prometno tehničnimi predpisi;
– je odmik od sosednjega objekta in od parcelne meje v skladu s požarnimi in sanitarnimi predpisi: pri vseh novih posegih mora biti omogočena naravna osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov ob smiselnem upoštevanju študije osvetlitev oziroma svetlobno tehnične ocene,
– je maksimalni višinski gabarit novega objekta P + 1. Nivo pritličja mora biti prilagojen nivoju pritličij sosednjih objektov;
– so nakloni strešin, smer slemena strehe ter materiali in barve kritine prilagojeni obstoječi sosednji zazidavi;
2. preureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov (okna v naklonu strešin);
3. gradnja pomožnih objektov na zunanji strani vrtnega dela funkcionalnega zemljišča, združena za dva sosednja objekta ob meji v skupni maksimalni izmeri 4 x 2 m ter ob enotni oblikovni izvedbi. Uporaba plastike in pločevine ni dovoljena.
4. postavitev vrtne ograje do višine sosednjih ograj. Maksimalna dovoljena višina ograje je 1,60 m. Dovoljena je živa meja oziroma lesena ograja.

MORFOLOŠKI ENOTI 2C/1, 2C/2
obsega območja za gradnjo prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš na obeh straneh Kašeljskega potoka južno od Kašeljske ceste, zahodno od Trtnikove ceste in severno od Ceste ob Studencu.
Pred posegi ob Kašeljskem potoku si mora investitor pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za varstvo in urejanje voda in pristojne ribiške družine.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. novogradnje kot dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov in spremljajočih dejavnosti, pod pogoji, da:
– ni v vplivnem območju Petrola (južni rob Kašeljske ceste), označenem v regulacijski karti,
– intenzivnost izrabe zemljišč ne presega razmerja 40 % pozidane proti 60 % nepozidane površine;
– se novi objekt prilagaja gradbeni liniji obstoječih objektov. Minimalni odmik objekta od roba Ceste ob Studencu je 4 m;
– je maksimalni gabarit novega objekta P+1; nivo pritličja mora biti prilagojen nivoju pritličij sosednjih objektov;
2. nadzidave, prizidave in nadomestne gradnje pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;
3. ureditve podstrešij v bivalne prostore, v okviru obstoječih gabaritov do maksimalne višine P+1;
4. postavitev vrtnih ograj do višine sosednjih. Maksimalna višina ograj je 1,60 m. Dovoljena je ograja iz žive meje ali lesena ograja.
5. gradnja pomožnih objektov pod določili 15. člena tega odloka.

MORFOLOŠKA ENOTA 2D/1
obsega del starega vaškega naselja Zgornji Kašelj severno od Kašeljske ceste do meje območja urejanja na severu in se nahaja v vplivnem območju Petrola.
Območje je opredeljeno kot urbanistična dediščina, kjer se varuje:
– tlorisne zasnove naselja in ambientov
– višinske gabarite
– strešne naklone in barve strešin (kritine)
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. nadomestne gradnje na temeljih dotrajanega objekta, ob upoštevanju vseh gabaritov in drugih konstant: horizontalni in vertikalni gabariti, smer slemena, naklon strehe, vrsta kritine, fasade (lokacija vhoda, strešna okna, značilni arhitekturni elementi, členitev fasade);
2. dopolnilne gradnje, ki dopolnjujejo obstoječo dejavnost (kmečka stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in pomožnimi objekti), v prečni smeri na cesto (v smeri obstoječe zazidave) ter v gradbeni liniji in gradbenih mejah, ki so podane v regulacijski karti;
Prepovedani so naslednji posegi:
1. sprememba namembnosti gospodarskih poslopij in pomožnih objektov v stanovanjsko namembnost.

MORFOLOŠKA ENOTA 2D/2
obsega del starega vaškega naselja Zgornji Kašelj južno od Kašeljske ceste in vzhodno od Trtnikove ulice.
Opredeljeno je kot urbanistična dediščina, kjer se varuje:
– tlorisne zasnove naselja in ambientov
– višinske gabarite
– strešne naklone in barve strešin (kritine)
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov in dopolnilna gradnja (kmečke stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in pomožnimi objekti) v smeri obstoječe zazidave, v prečni smeri na cesto;
2. nadomestne gradnje na temeljih dotrajanega objekta ob upoštevanju vseh gabaritov in drugih konstant: horizontalni in vertikalni gabariti, smer slemena, naklon strehe, vrste kritine, fasade (lokacija vhoda, strešna okna, značilni arhitekturni elementi, členitev fasade);

MORFOLOŠKA ENOTA 4C/1
Center Vevč, ki obsega območje Papirniškega trga med Cesto 30. avgusta, Vevško cesto ter industrijskim tirom in vključuje stanovanjski blok severovzhodno od industrijskega tira.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. nadomestna gradnja centralnega objekta (poslovna, trgovska, servisna, gostinska dejavnost) v jugovzhodnem delu morfološke enote. Obvezna je ureditev javnih površin, vključno s stopnicami do križišča Grajzerjeve in Vevške ceste. Gradbena linija in gradbene meje so podane v regulacijski karti;
Prepovedani so naslednji posegi:
Novogradnje, ki niso posebej opredeljene, nadzidave, dozidave.

MORFOLOŠKA ENOTA 4C/2
Obsega območje južno od Zaloške ceste, ob desni strani nove glavne vpadnice v naselje – Močilnikarjeve ulice;
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. izgradnja vogalnega trgovsko poslovnega objekta z javnim zakloniščem, v skladu z regulacijskimi elementi. Maksimalni višinski gabarit je P + 1 + M, tlorisna zasnova naj oblikuje vstopni trg z Zaloške ceste;
2. izgradnja stanovanjsko servisnih objektov v skladu z regulacijskimi elementi. Maksimalni višinski gabarit je P + 1 + M. Niz objektov ob Močilnikarjevi ulici naj bo med seboj povezan s pasažo, vzporedno z Močilnikarjevo;
3. zunanja ureditev ob objektih, navedenih pod tč. 1 in 2, mora biti zasnovana tako, da vsebuje:
– peš pot, ki naj poteka od Zaloške ceste (večinoma skozi pasažo) do zadnjega južnega stanovanjsko-servisnega objekta in se tu priključi na druge peš poti;
– vstopni trg ob severnem trgovsko poslovnem objektu;
– trg ob južnem stanovanjsko servisnem objektu;
– javne parkirne površine med predvideno zazidavo in novo Močilnikarjevo;
– ureditev javnega zelenja na celotnem območju morfološke enote vključno z drevoredom ob novi vpadnici;
Prepovedani so naslednji posegi:
sprememba trgovskih, servisnih ali poslovnih namembnosti v stanovanjsko.

MORFOLOŠKA ENOTA 5A/1
Obsega območje osnovne šole s pripadajočim rezervatom za širitev ter območje zdravstvenega doma.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. dopolnilna gradnja in prizidave za potrebe šolstva s pogojem, da velikost nezazidanega zemljišča zagotavlja 25 m˛/šolarja;
2. ureditev zunanjih športnih igrišč, otroških igrišč, zelenic in peš poti pri osnovni šoli;
3. nadzidava vzhodnega in zahodnega pritličnega trakta pri zdravstvenem domu za eno etažo.
Prepovedani so naslednji posegi:
gradnja pomožnih objektov.

MORFOLOŠKA ENOTA 9C
Obsega območje Kašeljskega potoka
Pred posegi ob Kašeljskem potoku si mora investitor pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za varstvo okolja in urejanje voda ter pristojne ribiške družine.
Dodatni dovoljeni posegi so:
1. ureditev brežin vodotoka, pri čemer je treba ohraniti naravne značilnosti. Korito vodotoka se ne sme zožiti in je lahko le kamnito ali naravno oblikovano,
2. postavitev mostov za pešce in kolesarje,
3. ureditev živih mej vzdolž pasu, rezerviranega za območje vodotoka (meja morfološke enote),
Prepovedani so naslednji posegi:
1. gradnja pomožnih objektov,
2. novogradnje.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje,
Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Moste-Polje,
Krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu za območje MS8/5 – Zg. Kašelj (Uradni list SRS, št. 24/87).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.