Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 – odločba US RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS, št. U-I-285/94-105) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 9. seji dne 22. 5. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4319/93.

Sestavni deli odloka so:
– Obodna parcelacija (kataster) v merilu 1:1000,
– Razmejitve funkcionalnih enot (kataster) v merilu 1:1000,
– Regulacijski načrt v merilu 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
A) Tekstualni del:
– Obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– Soglasja pristojnih organov in organizacij.
B) Grafični del
– Izris iz dolgoročnega plana za obdobje (kataster) v merilu 1:5000,
– Topografski načrt v merilu 1:5000,
– Načrt primarnih komunalnih vodov v merilu 1:5000,
– Strukturne zakonitosti prostora v merilu 1:1000.

Meja območja urejanja poteka na:
– severu po osi Šmartinske ceste,
– vzhodu po osi Bratislavske ceste in na severovzhodu po robu območja severne obvozne ceste,
– na jugu po osi Letališke ceste in
– na zahodu po osi Kajuhove ceste (v južnem delu) in po osi elektrodaljnovodnega koridorja (v severnem delu).
Meja območja urejanja MP 1/2 Javna skladišča je določena tudi v regulacijskem načrtu, navedenem v 2. členu tega odloka.
Območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča je namenjeno proizvodnim, skladiščnim, obrtnim, storitvenim, servisnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Prednost ima tista vrsta trgovine, za katero ni možno zagotoviti ustreznih pogojev v mestnem središču. To je trgovina, ki zahteva večje razstavne, manipulativne in parkirne površine. Odvoz blaga je vezan na avtomobile.

Splošno določilo glede namembnosti območja urejanja velja, kolikor ni v posebnih merilih in pogojih za posamezne funkcionalne enote določeno drugače.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov:
– regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vhodi v objekt, vetrolovi in slično,
– označene so fasade ob javnih cestah, ki morajo biti oblikovane na podlagi variantnih rešitev različnih avtorjev,
– označene so površine, ki jih je treba zasaditi z visoko vegetacijo,
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več funkcionalno zaključenih parcel. Znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba,
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi, lahko gre za interno cesto, predvideno cesto ali dostop,
– železniški odsek (Ž) je površina namenjena železniškemu tirnemu prometu (industrijski tir),
– višina (V) je max. višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba
– minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovarnostni predpisi.

Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, dopolnjujejo pa jih posebna merila in pogoji.
V primeru novih gradbenih in programskih posegov v prostor je treba predhodno izdelati urbanistično arhitektonsko zasnovo celotne morfološke enote.

Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je za novogradnje, dopolnitve, širitve in spremembe obstoječe dejavnosti treba pridobiti presojo vplivov obstoječe in predvidene dejavnosti na okolje. Ob tem je treba upoštevati:
– ugotovitve in zaključke izvedenskega mnenja o varovanju pred prekomernim hrupom in ogroženostjo pred požarom,
– celostno oceno vpliva na vodne vire Inštituta za varovanje zdravja RS,
– oceno vpliva na kakovost zraka,
– ugotoviti potrebo po dodatnih izvedenskih mnenjih glede na svojevrstnost primera,
– prometne obremenitve obstoječega in predvidenega mirujočega prometa.

Na celotnem območju so, razen če je v posebnih določilih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– nadomestne gradnje,
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve,
– spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti, še zlasti zaradi razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij. Nova dejavnost ne sme motilno vplivati na okolico,
– gradnja začasnih objektov, če ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč sosednjih objektov in naprav in ne zahtevajo bistvenega povečanja zmogljivosti komunalnih priključkov,
– postavitev mikrourbane opreme in ureditve odprtih površin za specifične namene – stalne razstave, sejmi, gostinstvo,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja športnih igrišč.

Objekte je možno na podlagi posebne urbanistične presoje, ki jo plača investitor, graditi tudi med gradbeno mejo in regulacijsko linijo, kadar to zahteva organizacija tehnološkega procesa.

Začasni objekti na javnih površinah in reklamna znamenja se lahko postavijo na prometno dostopnih zemljiščih tako, da dopolnjujejo javni prostor, se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov ter naprav.

Pogoji oblikovanja v obcestnem prostoru:
– posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih objektov, ki posegajo v obcestni prostor Šmartinske, Bratislavske in Letališke ceste in pripomorejo k postopnemu ustvarjanju enotne obcestne podobe. Investitor pridobi v postopku priprave lokacijske dokumentacije več variantnih rešitev objekta;
– ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne (žične). Masivne (polne) naj bodo le tedaj, če je to posebej utemeljeno.
Pogoji oblikovanja in urejanja obcestnega prostora ter notranjosti območja MP 1/2 Javna skladišča
V roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka je treba izdelati podrobnejšo strokovno podlago za:
– urbanistično oblikovalsko ureditev prostora ob Šmartinski, Bratislavski in Letališki cesti ter Kajuhovi ulici;
– urbanistično ureditev notranjega prostora: mikrourbana oprema, ureditev utrjenih in zelenih površin ter drevoredov, ki so skupni za več funkcionalnih enot in
– dimenzioniranje, oblikovanje in ureditev prostora notranjih prometnic.
Ta strokovna podlaga podrobneje določa vsebino tega odloka. Upoštevati jo je treba v postopku izdelave lokacijske dokumentacije za posege v prostor.
Pogoji oblikovanja začasnih objektov:
– začasni objekti se gradijo kot prizidki ali kot samostojni objekti, vendar morajo biti oblikovno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti,
– montažni objekti (šotori) in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve.

Javne prometnice so odseki obodnih cest, označeni s: C1 do C13.
Interne prometnice oziroma dostopi do posameznih funkcionalnih enot, ki omogočajo javno rabo so odseki, označeni s: C14 do 26.
Javne in interne prometnice, ki so zgrajene ohranjajo obstoječ prečni profil.
Novim internim prometnicam bo njihov prečni profil določen z lokacijsko dokumentacijo.
Na odseku C3 je obstoječ bencinski servis.
Na odseku C13 je izvedeno avtobusno obračališče.

Dostop tovornih, osebnih in urgentnih vozil ter pešcev v območje funkcionalne enote je omogočen z javnih prometnic:
– F1 s C1 in C2 ter tudi s C6,
– F2 s C6,
– F3 s C7 in C8,
– F4 s C2 in C3,
– F5 s C1 in C2,
– F6 s C7 in C8,
– F7 s C8 in C9,
– F8 za osebna vozila in pešce s C3 in C4 ter tudi s C8 in C9; za tovorna vozila izključno s C11 in C12
– F9 za osebna vozila in pešce s C3 in C4 ter tudi s C8 in C9; za tovorna vozila izključno s C11 in C12
– F10 za osebna vozila in pešce s C3 in C4, za tovorna vozila izključno s C11 in C12
– F11 s C9 in C10
– F12 s C9 in C10
– F13 s C13
V primeru odstopanja je treba izdelati strokovno presojo na stroške investitorja.

V območju javnih prometnic niso dovoljeni gradbeni posegi, vezani na dejavnosti v posamezni funkcionalni enoti.

Javni peš promet je omogočen po obojestranskem peščevem hodniku ob vseh javnih prometnicah.

Obstoječe površine za mirujoči promet zadoščajo za potrebe sedanjih uporabnikov posameznih funkcionalnih enot.
Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika, tudi v podzemnih etažah novozgrajenih objektov.
Deficit potrebnih parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabnika te enote na osnovi prometne preveritve celotnega območja.
Parkirišča za več funkcionalnih enot morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
Pri načrtovanju parkirnih površin je treba v čim večji meri vključiti zasaditev oziroma ureditev tudi manjših zelenih površin ter drevorednih ureditev ob prometnicah in na meji funkcionalnih enot.
Vse obstoječe površine za mirujoči promet je treba pregledati in po potrebi sanirati glede zahtev varovanja okolja.

Vse in vsaka funkcionalna enota v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča je dostopna po železniških tirnih napravah, ki so vezane na ranžirno postajo v območju urejanja MT1/1, po industrijskih tirih: Ž1, Ž2, Ž3.
Funkcionalna enota F8, ki je glede na vrste posegov in glede oblikovanja razdeljena na 12 funkcionalnih podenot (od F8a do F8l), ima 5 lastnih internih industrijskih tirov: skrajno zahodni je prostorsko neodvisen, naslednji štirje pa so vezani na skupni železniški tir Ž3.

Kanalizacijski sistem v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča je mešan. Kanalizacija za odpadno in padavinsko vodo se bo navezovala na že zgrajene kanale na zbiralnika A9, A10 in na zbiralnik A0 ter preko njega na CČN Ljubljana v Zalogu, kjer bo prečiščena.
Kanalske priključke, sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje je treba obravnavati v skladu z veljavnimi predpisi o odvodu odpadnih vod.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati odmike od primarnega kanala (2 × 5m) in od sekundarnih kanalov.
Kanalizacija mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi.
Padavinsko vodo s strešin in ostale čiste padavinske vode je možno speljati v ponikovalnice, ki morajo biti zavarovane in ne smejo biti v vplivnih območjih povoznih, skladiščnih in manipulativnih površin.
Padavinsko vodo iz manipulacijskih in utrjenih površin ter cestišč se načeloma odvaja v meteorno kanalizacijo, vendar predhodno očiščeno v lovilcih olj.
Odpadne sanitarne vode iz kletnih etaž je treba prečrpavati v zunanjo kanalizacijo.
Tehnološke odpadne vode je treba predhodno očistiti do predpisane stopnje, ko jo je možno odvajati v javno kanalizacijo.

Primarno vodovodno ali napajalno omrežje je v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča zgrajeno. Sekundarno vodovodno omrežje je pretežno zgrajeno.
Za nove potrošnike vode bo treba obstoječe vodovodno omrežje dopolniti z novimi vodovodi posebej za zagotovitev zadostnih količin požarne vode.
Po Šmartinski cesti poteka primarni vodovod Ø 500 mm oziroma Ø 400 mm, po Bratislavski primarni vodovod Ø 300 mm oziroma Ø 200 mm, po Letališki primarni vodovod Ø 300 mm in Ø 150 mm, po Kajuhovi primarni vodovod Ø 300 mm, Ø 200 mm, Ø 100 mm in Ø 80 mm.
Na to primarno vodovodno omrežje so vezani vodovodi javnega in internega značaja za posamezne objekte in hidrantno omrežje.

Plinovod poteka ob Letališki in Bratislavski cesti. Kapacitete plinovoda zadoščajo potrošnikom v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča za kuho in tehnologijo.

Obstoječe vročevodno omrežje v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča po kapacitetah zadošča za obstoječe in za eventualne nove potrošnike.

Električno omrežje v območju urejanja MP 1/2 Javna skladišča se napaja iz razdelilnih transformatorskih postaj RTP Polje in RTP Moste.
Za vzhodni del območja je projekt dopolnilne elektrifikacije že izdelan in predvideva postavitev nove TP v predelu jugovzhodno od Funkcionalne enote F7 (parcela Mineral).
Za posege v zahodnem delu območja urejanja MP 1/2 Javna skladišča bo treba pridobiti smernice JP Elektro Ljubljana ob prvem večjem novem posegu.
Območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča omejuje na zahodu 110kV elektrodaljnovodni koridor RTP Moste – RTP Toplarna.

Vse javne prometnice so opremljene z vodi javne razsvetljave.
Razsvetljava internih površin za ograjo ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za delovno ali dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.

Obstoječe PTT omrežje je vezano na ATC Moste in poteka v kanalizacijski izvedbi po Šmartinski ter Letališki cesti.
Obstoječe telefonsko omrežje je popolnoma izkoriščeno in ne omogoča vključevanja novih telefonskih naročnikov. Zanje bo treba potegniti nove priključke iz načrtovane digitalne telefonske centrale v Novih Jaršah.

Pretežni del območja urejanja MP1/2 Javna skladišča leži v 3. varstvenem pasu ljubljanskih vodnih virov, funkcionalna enota F13 pa v 2. varstvenem pasu.
Na obravnavanem območju je treba izvesti sanacijo v posameznih funkcionalnih enotah v skladu s posebnimi merili in pogoji tega odloka.
Investicije morajo biti primarno usmerjene v sanacijo obstoječih dejavnosti oziroma opuščanje neprimernih, in sicer na podlagi globalne presoje uporabnika, ne pa vsakega posamičnega objekta. V opredeljevanju namembnosti je potrebno upoštevati načela funkcionalnega združevanja.
Na obravnavano območje ne sodijo dejavnosti, ki uporabljajo, manipulirajo in skladiščijo radioaktivne, strupene, kužne, vnetljive, eksplozivne, jedke ter dražljive snovi in industrija, ki uporablja ali proizvaja velike količine odpadnih vod.
Za izpolnjevanje ekoloških pogojev dejavnosti na lokaciji, ne glede na to, če je ta v najemu, odgovarja lastnik zemljišča, ki je dolžan skrbeti za izvajanje zahtev tega odloka.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja ter:
– preveriti vse ponikovalnice in jih zaščititi pred vdorom nevarnih snovi in požarnih vod
– urediti zajem požarnih vod
– preveriti vse transformatorje in kondenzatorje.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odobritev neposrednega posega v prostor, oziroma določitev pogojev za:
– varovanje vodnih virov,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– varstvo zraka,
– zaščito pred požarom oziroma eksplozijo.
Pred gradnjo novih objektov je treba preveriti onesnaženost tal in izvesti ustrezno sanacijo.
Vse manipulativne površine, predvsem pa transportne poti, morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane preko tehnološke kanalizacije.
Zagotoviti je treba zajetje vseh iztrošenih požarnih vod oziroma drugih gasilnih sredstev.
Posamezni objekti ali celotni proizvodno poslovni kompleksi morajo biti zasnovani na principu lovilne sklede, kolikor to v celostni ekološki oceni ni posebej omenjeno kot nepotrebno in nadomeščeno z drugačno tehnološko rešitvijo.
Temelji novogradenj morajo biti najmanj 2 m oddaljeni od najvišjega znanega nivoja podtalnice.
Pri zasnovi vseh skladiščnih objektov ali prostorov morajo biti smiselno upoštevana določila pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
Vse dopustne ekološko nevarne dejavnosti in dopustno skladiščenje nevarnih snovih mora biti nad površino.
Skladišča ne smejo biti zasnovana polivalentno. Skupni lovilni sistemi morajo zagotavljati kompatibilnost zajetih snovi.
Rešeno mora biti ekološko učinkovito razstrupljanje, varno začasno skladiščenje oziroma deponiranje vseh odpadkov.
Za energetsko preskrbo se ne smejo uporabljati tekoči derivati. Kjer se že uporabljajo, jih je treba postopno opustiti in nadomestiti z drugimi viri.
Na lokaciji se ne sme skladiščiti odpadkov za več kot enkraten odvoz oziroma jih zadrževati dlje kot tri mesece.

Pri vsakem posegu v prostor je treba ob izdelavi lokacijske dokumentacije izdelati strokovno požarnovarnostno oceno gradnje oziroma posega.

Komunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je treba do končne dispozicije ali nevtraliziranja odpadkov varno skladiščiti na za to posebno varnostno opremljenih in določenih mestih v okviru posamezne funkcionalne enote (parcele).

Nekatere funkcionalne enote so zaradi lažje identifikacije poimenovane po današnjih uporabnikih, določila za posamezne funkcionalne enote pa so vezana na posege oziroma dejavnosti in ne na trenutne uporabnike.
Posebna merila in pogoji za posamezne funkcionalne enote načeloma opredeljujejo maksimalne višine obstoječih in predvidenih objektov. Odstopanja od opredeljenih vertikalnih gabaritov za posamezne funkcionalne enote so dovoljena, vendar le na podlagi izdelane predlokacijske strokovne preveritve.

F1 EMONA
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih rešitev.
Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, skladiščne in servisne dejavnosti.
Varovanje okolja: Treba je sanirati prostore servisnih dejavnosti, skladišča olj, opuščeno kotlovnico in rezervoar goriva, sanirati kanalizacijo in urediti nadzor za odpadno vodo in ozeleniti okolico objektov.
F2 SCT
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekte ob Kajuhovi cesti je treba oblikovati tako, da je zagotovljena vizualna zaščita notranjega manipulativnega dvorišča pred javnostjo.
Varovanje okolja: Opustiti je treba skladiščenje naftnih derivatov in črpalko goriva, urediti in sanirati skladišča olj in barv, urediti opuščeno kotlovnico, preveriti kanalizacijo in pralnico, urediti manipulativne površine in parkirišča.
F3a CENTER
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekte ob Kajuhovi in Letališki cesti je treba oblikovati tako, da je zagotovljena vizualna zaščita notranjega manipulativnega dvorišča pred javnostjo.
Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, skladiščne in servisne dejavnosti.
F3b CENTER
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekte ob Letališki cesti je treba oblikovati tako, da je zagotovljena vizualna zaščita notranjega manipulativnega dvorišča pred javnostjo.
Varovanje okolja: Urediti je treba skladišče kemikalij na nivoju terena po principu lovilne sklede, sanirati mehanične delavnice, utrditi manipulativne površine in parkirišča.
F4 EMONA, LB, GRADIS, INTEREUROPA, BTC
Vertikalni gabariti: Vmax = 40 m, P + 13
Izraba: I = 2,0 max
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih rešitev.
Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, storitvene in servisne dejavnosti.
Varovanje okolja: V skladu s predpisi je potrebno sanirati in urediti tehnične naprave in prostore posameznih objektov in opustiti skladiščenje goriva (LB).
F5 GRADIS
Vertikalni gabariti: Vmax – zahodni del = 6 m
Vmax – vzhodni del = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Varovanje okolja: V skladu z določili zakona o varstvu okolja je treba za obstoječe dejavnosti izdelati sanacijski program.
F6 INDOS
Vertikalni gabariti: Vmax – zahodni del = 6 m
Vmax – vzhodni del = 10 m
Izraba: I = 1,5 max
Varovanje okolja: V skladu z določili zakona o varstvu okolja je treba za obstoječe dejavnosti izdelati sanacijski program.
F7 MINERAL
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 2
Izraba: I = 1,5 max
Varovanje okolja: Urediti je treba skladiščenje nevarnih snovi, praznih sodov in kondenzatorjev.
F8 BTC
Varovanje okolja: Na celotnem območju BTC je treba zmanjšati skladiščenje nevarnih snovi, oziroma centralizirati to dejavnost in jo urediti skladno s predpisi. Treba je utrditi in v čim večji meri ozeleniti vsa parkirna mesta BTC ter evidentirati in primerno urediti vse ponikovalnice atmosferske vode.
F8a
Vertikalni gabariti: Vmax = 15 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Poslovno-trgovske dejavnosti, gostinstvo.
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih reštiev.
F8b
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovine, dejavnosti športa in prostega časa, gostinske dejavnosti.
F8c
Vertikalni gabariti: Vmax – severni del = 7 m
Vmax – južni del = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti, drobno gospodarstvo, prodajna skladišča, tržnica, trgovina, dejavnosti športa in prostega časa, zabaviščne dejavnosti, sejemske in gostinske dejavnosti. Na jugozahodnem delu funkcionalne enote je predvidena lokacija za heliodrom v primeru elementarnih nesreč. Na obstoječi asfaltirani površini se zato ne sme postavljati ovir (luči, ograje, zelenje).
Dovoljeni posegi: Dovoljena je nadomestna gradnja na mestu obstoječega gasilskega doma, kot označitev vhoda v trgovsko poslovno območje. Tlorisna površina nadomestnega objekta je lahko večja od obstoječe max 20%, za novo dejavnost je treba v F8c zagotoviti nova parkirna mesta, gradnja ne sme prizadeti obstoječega drevja. Obstoječo dejavnost gasilskega doma je treba zagotoviti v okviru funkcionalnih površin F8a-m.
Varovanje okolja: Treba je opustiti skladiščenje nevarnih snovi.
F8d
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
F8e
Vertikalni gabariti: Vmax = 7 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih rešitev.
Varovanje okolja: Treba je zmanjšati skladiščenje nevarnih snovi in skladišče urediti za varno obratovanje v skladu s predpisi in tehničnimi rešitvami. Ukiniti je treba odprto skladiščenje nevarnih snovi.
F8f
Vertikalni gabariti: Vmax = 7 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
Varovanje okolja: Treba je opustiti skladiščenje nevarnih snovi oziroma prostore ustrezno urediti.
F8g
Vertikalni gabariti: Vmax = 7 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
F8h
Vertikalni gabariti: Vmax = 15 m
Izraba: I = 2,0 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v trgovski center. Ob povečevanju trgovskih površin se lahko objekti funkcionalne enote F8h povežejo z objekti v F8i s tem, da se tem dosedanja namembnost spreminja glede na potrebe trgovskega centra.
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih rešitev.
F8i
Vertikalni gabariti: Vmax = 7 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
Varovanje okolja: Treba je opustiti skladiščenje nevarnih snovi oziroma prostore ustrezno urediti.
F8j
Vertikalni gabariti: Vmax = 7 m
Izraba: I = 1,5 max
F8k
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dosedanja namembnost pretežno odprtih skladiščnih površin se ohranja do realizacije novih programov.
F8l
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dosedanja namembnost pretežno odprtih skladiščnih površin se ohranja do realizacije novih programov.
F8m
Namembnost: Dovoljena je ureditev parkirišča za tovorna in osebna vozila in ozelenitev območja.
F9 ELEKTROTEHNA
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Namembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti pretežno skladiščnih objektov v kompatibilne spremljajoče dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, prodajna skladišča, trgovina, dejavnosti športa ter prostega časa in gostinske dejavnosti.
F10 ŽITO
Vertikalni gabariti: Vmax ob Šmartinski = P + 13
Vmax srednji del = 6 m
Vmax JV del = 15 m
Vmax južni srednji del = 24 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekti ob Šmartinski cesti morajo biti oblikovani na podlagi variantnih rešitev.
Varovanje okolja: Treba je urediti servisne dejavnosti, v celoti preiti na uporabo plina v tehnoloških procesih, opustiti skladiščenje tekočih naftnih derivatov ter urediti kontrolirani izpust vseh odpadnih voda.
F11 PIONIR
Vertikalni gabariti: Vmax = 8 m
Izraba: I = 1,5 max
Oblikovanje: Objekti ob Bratislavski cesti morajo zagotavljati vizualno zaščito notranjega manipulativnega dvorišča pred javnostjo.
Varovanje okolja: Treba je izvesti kanalizacijo na celotnem območju, ukiniti greznice in ponikovalnice iz avtopralnice in železokrivnice ter urediti zunanje deponije in parkirišča v skladu z veljavnimi predpisi.
F12
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m
Izraba: I = 0,5 max
Namembnost: Ohranjeni objekti prvega civilnega letališča Ljubljane: Nadzorni stolp, potniška hala in hangar naj postanejo v procesu prenove del zapuščine slovenske tehnične kulture. Dovoljene so poslovne, trgovske, gostinske in športne dejavnosti.
Dovoljeni posegi: Posegi določeni z 8. členom odloka so dopustni le v kompatibilni povezavi z revitalizacijo objektov tehnične kulture.
F13
Namembnost: Dovoljena je ureditev parkirišča (za mestno železnico).
Dovoljeni posegi: Do izvedbe parkirišč je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov za poslovne, trgovske, servisne in proizvodne dejavnosti in postavitev začasnih objektov.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– odlok o sprejetju Regulacijsko-zazidalnega načrta za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah – MM2/1, MM2/2, MM4, MP1/1, MP1/2, MP2 in MP3 (Glasnik, št. 10/69) in
– odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del območja urejanja MP 1/2 Javna skladišča (I. etapa) BTC, Žito, Yulon (Uradni list SRS, št. 4/90).

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 1 Zelena jama – Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88 in Uradni list RS, št. 2/91, 56/92) se črta: – peta alinea 2. člena, ki se glasi: “MP 1/2 Javna skladišča (del)” in – 28.a člen.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– Krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.