Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93) in 30. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 3/90) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. 11. 1994 sprejela
O D L O K
o ureditvenem načrtu Mestno jedro Kostanjevica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje mestnega jedra Kostanjevice, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko projekta UN 59/92 v juliju 1994.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
1. Tekstualni del
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Odlok
4. Grafični del:
U1 Izsek iz grafičnih prilog spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega plana
U2 Katastrski načrt 1 : 2880
U3 Topografski načrt 1 : 1000
U4 Lastništvo in pravica uporabe zemljišč 1 : 1000
U5 Arhitektonsko ureditvena situacija 1 : 1000
U6 Prereza A-A in B-B
U7 Načrt gradbenih parcel 1 : 1000
U8 Zakoličbena situacija objektov 1 : 1000
U9 Prometna situacija 1 : 1000
U10 Komunalna infrastruktura 1 : 1000
U11 Energetska in TK infrastruktura 1 : 1000
U12 Ureditev za obrambo in zaščito 1 : 1000
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja poteka po naslednjih obodnih parcelah: k. o. Kostanjevica: 1735-d, 805/2, 804-d, 1740/1-d, 802/12-d, 911/622, 823/2, 817/5, 1782-d, 842-d, 843-d, 844/2-d, 844/1, 832-d, 846/1-d, 1706-d, 1788, 1740/3-d, 1764/1-d, 1764/2-d, 1418/1, 1736, 88, 1787-d, 209/2, 214/1-d, 211-d, 1747/3-d, 431/2, 431/9, 1744/1-d, 437-d, 438-d, 441-d, 443-d, 445-d, 451-d, 454/1-d, 454/2-d, 454/3-d, 460-d (-d pomeni delno).
4. člen
Območje je razdeljeno na tri ureditvena območja, ki so razvidna iz grafičnih prilog:
– otok
– severno območje ureditvenega načrta
– južno območje ureditvenega načrta.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
Namembnost objektov in površin
5. člen
Območje ureditvenega načrta obravnava mestno jedro Kostanjevice, ki je po dolgoročnem družbenem planu občine Krško območje urbanističnega spomenika in kulturne krajine. Temu primerno se predvidi izraba prostora oziroma izbira dejavnosti, ki sodijo na to območje.
Prostor in objekti v mestnem jedru so predvideni za naslednjo rabo oziroma dejavnosti: stanovanjski prostori, poslovni prostori, trgovine, gostinstvo, nehrupna drobna obrt, šolstvo, kulturne dejavnosti, verske dejavnosti, športne in rekreacijske ter ostale mestotvorne dejavnosti, ki ne motijo obstoječih arhitektonsko-urbanističnih kvalitet mestnega jedra.
6. člen
V vseh ureditvenih območjih so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih, pomožnih in začasnih objektov;
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja;
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav;
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije;
– urejanje zelenih površin in odprtih prostorov;
– rušitve;
– spremembe namembnosti nekaterih objektov;
– tekoča vzdrževalna dela;
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja;
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nasreč ali vojne.
7. člen
Razporeditev namembnosti znotraj stanovanjsko-poslovnih objektov je sledeča:
– klet (če jo objekt ima) – shramba, lokal;
– pritličje - lokali, poslovni prostori z nemotečo dejavnostjo, stanovanje;
– nadstropje - stanovanje, poslovni prostori;
– podstrešje - stanovanje
Pritličja dvoriščnih dozidav ali objektov so namenjena tudi za pomožne prostore (garaže, drvarnice, shrambe, kotlovnice).
8. člen
Neprimerne objekte in provizorije je potrebno porušiti, oziroma jih nadomestiti v konceptu urejanja celotne parcele.
Iz obstoječe vsebine mestnega jedra je potrebno izseliti neustrezne dejavnosti, kot so trgovine, ki potrebujejo velika skladišča in manipulativne prostore oziroma povzročajo dodatne prometne obremenitve. Potrebno je izseliti klavnico, ki, se začasno rekonstruira za dobo desetih let, nato pa se preseli v industrijsko cono. Podobne dejavnosti je prepovedano ponovno locirati v jedro.
Nestanovanjska vsebina ne sme nameniti skladiščenju za svojo dejavnost preko 30 % površin od skupne površine lokala ali trgovine.
9. člen
Za vse posege v prostor, ki odstopajo od določil ureditvenega načrta, je potrebno izdelati strokovno lokacijsko preverbo, katere sestavni del mora biti prikaz oblikovanja in na to pridobljeno soglasje ustrezne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Začasni objekti (stojnice, kioski, prikolice, montažni in mobilni objekti, ograjene terase za gostinstvo, nadstrešnice in podobno...) se lahko postavljajo v območju ureditvenega načrta z upoštevanjem urbanistično arhitektonskih pogojev pristojne urbanistične službe, po predhodno izdelanem katalogu opreme, potrjene s strani spomeniškovarstvene službe.
10. člen
Za naravno in kulturno dediščino veljajo naslednji splošni pogoji:
– varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot z namenom njihove ohranitve, posegi v skladu z značilnimi lastnostmi prostora in arhitekture;
– usklajenost rabe pozidanega in nepozidanega prostora in arhitekture;
– možnost pozidav, dozidav ali rušenj z nadomestitvami tistih objektov, ki niso kulturna dediščina oziroma tistih za katere se pridobi predhodno soglasje ustrezne strokovne službe;
– na otoku je potrebno ohranjati značilnosti parcelacijske mreže z dolgimi, ozkimi parcelami, ki ima stavbišče ob ulici, v nadaljevanju pa dvorišče z adaptiranim nekdanjim gospodarskim poslopjem, naprej pa vrt in stik z vodo značilen za zahodne in vzhodne parcele na otoku;
– v območju urbanističnega spomenika so posegi podrejeni morfološkim značilnostim ureditvenega območja, predvsem po tlorisni zasnovi ter tipologiji objektov z upoštevanjem lege objekta na parceli;
– na območju značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti, niso dopustni posegi, ki bi motili ali zmanjševali njihovo vrednost v prostoru.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
Splošni pogoji za prenovo grajene strukture
11. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih območij.
Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno celoto v posameznem ureditvenem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
12. člen
Pri prenovi stavbnega fonda je potrebno upoštevati značilnosti kostanjeviške arhitekture predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli;
– odmika od sosednjega objekta;
– orientacija objekta;
– organizacija zunanje ureditve;
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas;
– oblikovanja fasad (osnost, členitev, strukture, barve, materiali);
– stavbih zasnov (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori);
– oblikovanja in opremljenosti stavb (stavbno pohištvo, tlaki, poslikave, kamnoseška oprema ipd.);
– oblikovanje, naklon strešin in raster kritine.
13. člen
Novi objekti, ki so predvideni ob ulicah, imajo gradbeno linijo isto, kot obstoječi objekti.
Objekta na sosednjih parcelah je možno graditi skupaj kot dvojčka.
Glavni vhodi v objekte so z ulice ali trga.
Horizontalni gabarit objektov je pravokotne oblike z daljšo stranico vzporedno z ulico.
Vsem objektom, katere je možno porušiti in zgraditi na novo, se definira kota pritličja na koto 20 - letne visoke vode (151,40 m.n.m.), vendar dvig kote pritličja ne sme biti višji od 50 cm.
Višinski gabarit se določi na osnovi idejnih zasnov in izmer sosednjih objektov.
Višina venca novih objektov lahko variira do 50 cm.
Pri vseh novo predvidenih objektih je prepovedana graditev kolenčnega zidu. Maksimalno možna nadzidava je do 60 cm.
Strehe za nove objekte, dozidave in pomožne objekte se oblikujejo kot simetrične dvokapnice.
Naklon strehe je 35–45 stopinj.
Za obstoječe objekte, ki nimajo primernega naklona, se predpiše popravek ob rekonstrukciji ali prenovi.
Smer slemena objekta ob ulici mora biti vzporedna z ulico. Višina slemena dozidave lahko variira do 50 cm od višine slemena obstoječega objekta.
Na območju ureditvenega načrta je dovoljena uporaba rdeče opečne kritine (bobrovec, opečni zareznik), lesene skodle in bakrene pločevine za izvedbo detajlov.
Prepovedana je uporaba cementnega, plastičnega in salonitnega strešnika ter vseh pločevin razen bakrene.
Kritina dozidave mora biti enaka kritini obstoječega objekta.
Osvetlitev podstrešij se izvede s frčadami na strehah. Razmestitev frčad mora biti v ustreznem razmerju do površine strehe in v ustrezni razmestitvi glede na odprtine na fasadi objekta.
14. člen
Vse odprtine za okna vrata ali izložbe morajo biti pravokotne oblike z daljšo stranico v smeri od tal proti strehi in v proporcionalnem razmerju do površine fasade.
Steklene površine (okna, vrata, izložbe) morajo biti deljene na manjše površine.
Vrata morajo biti pretežno lesena, možna je kombinacija s steklenimi in metalnimi detajli.
Izložbe morajo biti v proporcionalnem razmerju do okenskih odprtin, frčad in do ostale površine fasade.
15. člen
Na območju ureditvenega načrta je na glavni fasadi in čelnih strešinah, ki so orientirane na ulico ali trg, prepovedano postavljati TV satelitske antene, kolektorje, vgrajevati elektro in PTT omarice, graditi balkone in podobno.
Splošni pogoji za prenovo odprtega prostora
16. člen
Na območju ureditvenega načrta je prenova odprtega prostora poenotena. Za ureditev trgov, ulic, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev...) je potrebno izdelati poseben projekt oziroma katalog, ki bo enoten za celotno staro mestno jedro.
17. člen
Dvorišča imajo lahko zasebno, poljavno ali javno funkcijo.
Dvorišča so tlakovana, pri večjih pa je zaželena ureditev zelenice, cvetličnjaka ali vrta s postavitvijo ute, senčnice ali pergole.
Dvorišča se lahko uporabljajo tudi za parkiranje osebnih vozil.
18. člen
Dovoljena je postavitev ustrezno oblikovanih lesenih ograj na parcelnih mejah, vendar ne v obvodnem pasu. Ograje ne smejo biti zidane, betonske ali žičnate.
Nivojske razlike je potrebno premoščati s travnatimi brežinami brez opornih zidov.
Izrecno je prepovedano saniranje obale z betonskimi opornimi zidovi.
Ob vodni površini so dopustni naslednji posegi:
– ureditev brodišč v leseni izvedbi;
– postavitev montažnih, fleksibilnih elementov, ki dopolnjujejo posamezne dejavnosti (kopanje, tekmovanje, čolnarjenje...).
Posebna merila in pogoji za posege v prostor
Območje otoka – grajena struktura
19. člen
Na otoku so vsi objekti stanovanjsko-poslovnega značaja, razen dveh cerkva in objekta Oražnova ulica št. 5, ki je kulturno-poslovnega značaja.
20. člen
Novi stanovanjsko-poslovni objekti ob ulici so predvideni na parcelnih št. 49, 50, 51/1, 51/2, .61, 24/1, 14/1, 18 in 1792.
Gradbena linija objektov poteka vzporedno z ulico. Objekt na eni strani meji na sosednjo parcelno mejo, na drugi pa je od nje odmaknjen minimalno 5 m zaradi možnosti dostopa na dvorišče. Objekte je možno graditi po dva skupaj (dvojčki).
21. člen
Predvidene so dozidave že obstoječih objektov na parcelnih št. 63, .8, 40/6, 24/2, 504, 19, 29 in 58/3.
22. člen
Predvideni pomožni objekti na dvoriščih so do 8 m oddaljeni od osnovnega objekta, max površine do 30 m˛, pravokotne tlorisne oblike, dvokapne strehe naklona 35–45 stopinj, prekrite z rdečo opečno kritino, zidani ali leseni. Pomožni objekti se lahko namenijo za garaže, drvarnice ali shrambe.
Pomožni objekti se lahko gradijo kot dozidave osnovnemu objektu v obliki črke “L”, kadar ga ni možno zgraditi kot samostojnega iz varstvenih, estetskih ali drugih razlogov.
23. člen
Na dvoriščih je dovoljena gradnja stanovanjsko-poslovnih objektov max površine od 50 m˛ do 100 m˛, pravokotne tlorisne oblike, dvokapne strehe naklona 35–45 stopinj prekrite z rdečo opečno kritino.
Stanovanjsko-poslovni objekti na dvoriščih so predvideni na parcelah št. 3/1, 4, 46/2, 40/1, 13/1, 192, 43/2, 66, 64, 70/2, 61, 59, 60, 71, 25/2, 27, 28, 31, 32, 33, 35, 37, 38/1, 233, 234, in 57/1, oziroma po dodatni presoji lokacije na zahtevo investitorja.
24. člen
Na otoku je potrebno porušiti objekte na parcelnih št. .55, 17, 14 in .4., ki so v slabem gradbenotehničnem stanju in jih je potrebno ponovno zgraditi v enakem slogu kot obstoječe.
Območje otoka – proste površine
25. člen
Kambičev trg se tlakuje in opremi s sodobno ulično opremo. Višina tlaka na severovzhodu trga se zniža. Pri cerkvi sv. Miklavža ostanejo v tlaku drevesa robinij.
26. člen
Oražnov trg se tlakuje in opremi s sodobno ulično opremo. Pri gradu ostanejo obstoječa drevesa v tlaku. Objekt tehtnice se delno ohrani na obstoječi lokaciji, z možnostjo spremembe namembnosti. Obstoječa ograja ob Lamutovem salonu se odstrani. S tem je dana možnost širitve površine Oražnovega trga ob posebnih priložnostih.
27. člen
Novi trg pri cerkvi sv. Jakoba se oblikuje glede na novo pozidavo, tlakuje in opremi s sodobno ulično opremo. Južne neprimerno oblikovane fasade se zakrijejo z zasaditvijo visokega drevja. Na trgu se ohrani stari vodnjak in zid ob cerkvi.
28. člen
Prenova Ulice talcev in Oražnove ulice se izvede s tlakovanim voziščem in pločnikom, ki se razlikujeta v obliki, velikosti in barvi tlakovcev.
29. člen
Na območju ureditvenega načrta je potrebno urediti zelene površine, in sicer:
– obvodni zeleni pas kot travnik s sprehajalno stezo in parkovno opremo;
– park v osrednjem delu otoka na parcelnih št. 23, 30, 24/2, in 24/1, ob Ljubljanski ulici pri zadružnem domu na parcelni št. 1714/1 ter med hišama št. 2 in 4 na parcelnih št. 1722/1, 1722.2 in 1722/3 z visokim zelenjem in parkovno opremo;
– drevored visokega avtohtonega zelenja ob Ljubljanski ulici;
– ostale kmetijske površine.
30. člen
V obvodnem zelenem pasu so dopustne naslednje vrste posegov:
– urejanje zemljišč, ki so v funkciji vrtičkarstva;
– postavljanje infrastrukturnih objektov in naprav po ali pod površino
– zemlje;
– ureditev sprehajalnih stez, posutih s peskom;
– ureditev lesenih brodišč;
– saniranje brežin pred erozijo;
– zasaditev manjkajočih obvodnih dreves.
31. člen
Sprehajalne steze so posute s peskom. Stopnice, ki jih je potrebno izvesti v terenu, so iz naravnega materiala (les, kamen).
32. člen
V območju ureditvenega načrta je dopustna zasaditev z domačimi avtohtonimi vrstami zelenja.
V parku na otoku je dopustno vzdrževati obstoječe sadno drevje in vrtove, ki so v uporabi.
33. člen
Na severu ureditvenega načrta, na parcelnih št. 808/1, 808/2, 808/3, 808/3 in 808/6 se uredi mini športno rekreacijski center s športnimi igrišči.
Pri severnem mostu, na parcelnih št. 813/1 in 808/4 se uredi novo kopališče s sanitarijami, kabinami za preoblačenje in ureditvijo terena za sončenje.
Na jugu ureditvenega načrta, na polotoku med Krko in Studeno, na parcelnih št. 82 in 84 se obnovi že obstoječi zabaviščni prostor s kopališčem. Potrebno je urediti plesišče, paviljonski tip objekta in ohranjati visoko zelenje, med katerim je možna postavitev miz in stolov za veselice.
Območje južno od otoka
34. člen
Ljubljanska ulica se uredi z asfaltnim voziščem, tlakovanimi pločniki, urejenimi otoki za listnata drevesa, kamnitimi robniki in ostalo ulično opremo.
35. člen
Vsi objekti so stanovanjsko-poslovnega značaja razen objektov Ljubljanska ulica št. 4, 5, 6, 7, 10, 16, ki imajo poslovno funkcijo.
Vsi objekti so enonadstropni z možnostjo ureditve podstrešja.
36. člen
Novogradnje so predvidene na parcelnih št. 1727/1, 1727/2 in 1714/3. Gradbena linija novih objektov poteka ob pločniku vzporedno z gradbeno linijo že obstoječih objektov.
Dozidave so predvidene na parcelnih št. 1733, .489, 1427, 248, .360 in .359.
37. člen
Zaradi horizontalnega in vertikalnega gabarita, se funkcije pomožnega objekta organizirajo v pritličjih osnovnih objektov, razen pri stavbi policije na parcelni št. .82/1, kjer so predvidene garaže za policijo in za sosednji stanovanjski objekt na parcelni št. 83.
38. člen
Na območju Resljeve ulice so objekti stanovanjsko-poslovnega značaja.
Objekti so dvonadstropni s pritličnimi povezavami.
Pritlična novogradnja je predvidena na parcelni št. 1124.
39. člen
Na parcelnih št. 431/1, 431/2, 431/8 in 431/9 je rezervirana površina za širitev šolske dejavnosti.
Območje severno od otoka
40. člen
Dovoljene so dozidave obstoječih objektov na parcelnih št. 817/4, 817/5, 823/2 in 237/2.
Na parcelni št. 811/1 je dovoljena pritlična novogradnja poslovno-stanovanjskega objekta.
V. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Pogoji za prometno urejanje
41. člen
Rekonstrukcija in obnova cest se izvede tako, da se ne poslabša dostopnost do objektov, ki so neposredno ob cesti. Praviloma je višina rekonstruiranih cest enaka, kot je bila pred rekonstrukcijo.
42. člen
Na območju otoka se s posebnim odlokom uredi parkiranje, časovno omeji dostava in oskrba lokalov ter uredi režim poteka prometa na otoku.
43. člen
Prometnice
Ljubljansko cesto se uredi za dvosmerni motorni promet. Rekonstruira se cesta pri mostu čez Studeno in ovinek pri objektu št.1, odsek od objekta št. 1 do št. 13. Delno se rekonstruirajo vodi v cestnem telesu. Vozišče je v asfaltni izvedbi, široko 6 m, z vzdolžnim obojestranskim parkiriščem širine 2,5 m v asfaltni izvedbi. Parkirišče je potrebno na določenih mestih prekiniti zaradi možnosti dostopa do objektov.
Obojestranska pločnika sta tlakovana in različno široka od 2 do 6 m. Pločnika sta nižja od kote pritličja objektov najmanj 3 cm.
44. člen
Cesta Kostanjevica-Drnovo je namenjena kot obvoznica mesta za odvijanje dvosmernega motornega prometa, širine min. 6 m. Vozišče je asfaltirano.
Obojestranska pločnika sta min. širine 1,20 m, v asfaltni izvedbi.
45. člen
Cesta Kostanjevica-Podbočje je dvosmerna za ves motorni promet, v asfaltni izvedbi.
Obojestranska pločnika sta tlakovana, minimalne širine 1,20 m, potekata do sprehajalne steze, ki pelje na polotok med Studeno in Krko.
46. člen
Gorjanska cesta je namenjena dvosmernemu motornemu prometu, širine 6 m, v asfaltni izvedbi, z obojestranskim asfaltnim pločnikom, širine minimalno 1,20 m.
47. člen
Resljeva ulica je stanovanjska ulica, v asfaltni izvedbi minimalne širine 4 m.
48. člen
Ulica talcev in Oražnova ulica sta prioritetno namenjeni peš prometu. Dovoljen je omejen enosmerni motorni promet za stanovalce, oskrbo, dostavo in intervencijska vozila.
Ulici sta tlakovani, vozišče je minimalne širine 3,5 m, od pločnika je ločeno z robnikom ali muldo, ki se od vozišča razlikuje v barvi in obliki tlakovcev.
49. člen
Promet za pešce
Pešpoti potekajo po naslednji parcelnih št.: 1714/1, 7, 1756/1, 1740/2, 1754, 68, 69, 72, 70/1, 1753, 1755, 50, 7/2, .43 in 10/1.
Peš poti so tlakovane, minimalne širine 3 m.
50. člen
Sprehajalne steze so v makadamski izvedbi, minimalne širine 1,5 m, potekajo po naslednjih parcelnih št.:
– sprehajalna steza ob obali reke Krke na otoku - 43/2, 43/1, 43/3, 41, 42/3, 42/2, .35, 19, 18, 17, 16, 15/2, 14/2, 1789, 13/1, 13/2, 12, 11, 10/2, 10/1, .261, .262, 7, 46/2, 4, 3/2, 2/2, 2/1, .357, 78/1, 70/1, 57/1, 56/1, .270, 55/1, 54, 51/2, 7/3, 7/2, 50, 48/1, 48/2, 49;
– sprehajalne steze na levem bregu reke Krke na severnem območju ureditvenega načrta - 813/1, 808/3, 808/4, 808/5, 808/7, 237/1, 808/1, 808/6;
– sprehajalne steze na polotoku med Krko in Studeno – 84, 85/2, 740/3.
51. člen
Parkirišča
Vsa parkirišča so v asfaltni izvedbi in namenjena parkiranju osebnih avtomobilov ali avtobusov.
52. člen
Na območju ureditvenega načrta se zgradijo nova parkirišča:
– parkirišče pri zadružnem domu na parcelni št. 1714/1 za osebne avtomobile;
– parkirišče pri zdravstvenem domu na parcelni št. 1707, 1709/2 1710/1 za osebne avtomobile in avtobuse;
– parkirišče pri severnem mostu na parcelni št. 814/1, 814/2, 1740/1, 817/3 za osebne avtomobile in avtobuse;
– parkirišče pri športno rekreacijskem centru na parcelni št. 804, 811/1, .237/3, 237/1, 808/1 za osebne avtomobile.
Ostala manjša parkirišča so urejena na dvoriščih.
Izven ureditvenega območja se ob vpadnicah na otok uredijo dodatna parkirišča, ki pa so predmet druge dokumentacije.
53. člen
Avtobusna postaja
Ob Ljubljanski ulici, na parcelni št. 1709/2 in 1710/1 se zgradi nova avtobusna postaja z obračališčem avtobusov.
54. člen
Na območju ureditvenega načrta se zgradi novo avtobusno postajališče na Gorjanski cesti ob šoli na parcelni št. 95 in 96.
Pogoji za komunalno urejanje
55. člen
Vodovod
Na otoku se zgradi nov cevovod iz PVC Φ 160 mm, dolžine 75 m. Trasa cevovoda poteka po severni strani novoformirane ulice.
Rekonstruira se cevovod PE Φ 110 mm na prehodu preko reke Krke gorvodno od južnega mostu. Nova trasa je vzporedna z obstoječo. Novi cevovod je iz jeklenih cevi Φ 200 mm.
Za zagotavljanje požarne varnosti služijo obstoječi podzemni hidranti, ki se bodo ob rekonstrukcijah postopno zamenjevali z nadzemnimi. Na novo se postavi en hidrant na Ulici talcev ob hiši št. 22.
56. člen
Kanalizacija
Na otoku se na novo zgradi zbirni kanalizacijski vod v novi prečni ulici. Izvede se iz BC Φ 30, dolžine 35 m, ki se priključi na kanal v Ulici talcev.
Obstoječi izliv kanalizacije v Krko na severu otoka se ukine in preuredi v razbremenilnik visokih voda.
Zgradi se novo črpališče in tlačni vod dolžine 280 m in iz cevi PVC Φ 200 mm. Od gostilne Žolnir dalje se tlačni vod nadaljuje s kanalom BC Φ 40 proti predvideni čistilni napravi.
Izliv kolektorja izpod Gorjanske ceste v Studeno se opusti, zgradi se nov kanal iz BC Φ 100 dolžine 100 m do novega razbremenilnika visokih voda ob izlivu Studene v Krko.
Zgradi se nov kanal iz BC Φ 40, dolžine 20 m od razbremenilnika do črpališča.
Izliv kolektorja iz Ljubljanske ulice v Studeno se opusti, zgradi se nov kanal iz BC Φ 35, dolžine 40 m do črpališča.
V črpališču se obe veji kanalizacije združita in prečrpavata po tlačnem vodu iz PVC Φ 200 mm, dolžine 170 m do trstične čistilne naprave, ki je locirana med cesto Kostanjevica–Podbočje in obalo reke Krke.
57. člen
Na večjih parkiriščih in avtobusni postaji se zgradi meteorna kanalizacija iz BC Φ 20, ki se preko lovilcev olj odvede v Krko ali obstoječo kanalizacijo.
Meteorne vode iz rekonstruiranih ulic se odvedejo v obstoječo kanalizacijo.
58. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov v Spodnji Stari grad. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS, št. 40/92).
Pogoji za energetsko urejanje območja
59. člen
Na otoku se zgradi nova kabelska TP, ki se bo z visokonapetostnim kablovodom 20 kV napajala iz TP Kostanjevica. Kablovod se položi v dno korita Krke, naprej pa v skupno energetsko kabelsko kanalizacijo po levi strani Ulice talcev. Energetska kabelska kanalizacija je šestcevna, izvedena iz cevi PVC Φ 110 mm. Za potrebe napajanja objektov se po desni strani ulice izvede enocevna KK in trikratno prečkanje ulice s cevmi 2 × PVC Φ 110 mm.
Trasa kabelske kanalizacije se nadaljuje po levi strani Ulice talcev do zadnjega jaška na Kambičevem Trgu. Na trasi se naredijo odcepi proti Oražnovi ulici do Lamutovega likovnega salona. V kabelsko kanalizacijo se položijo tipizirani energetski kabli.
Po Oražnovi ulici se predvidi na levi strani dvocevna, na desni strani pa enocevna kabelska kanalizacija.
60. člen
Če zaradi nedostopnosti ni mogoče napajati starih in na novo predvidenih objektov z zemeljskimi kabli, se izjemoma lahko preide iz zemeljskega na prostozračno omrežje s samonosilnimi kabli.
Delno bo potrebno kablirati omrežje od TP Kostanevica šola po Ljubljanski cesti do meje napajanja iz TP Grajska. Od TP Kostanjevica šola do mosta se predvidi šestcevna KK, za povezavo s prevideno TP Otok in obojestranska KK 2 × PVC Φ 110 mm po Ljubljanski cesti do objekta št. 6.
Za potrebe javne razsvetljave se predvidi ločena cev v energetski kabelski kanalizaciji po levi strani Ulice talcev in Oražnove ulice.
Telekomunikacijsko omrežje
61. člen
Obstoječa KATC Kostanjevica se zamenja, sočasno z izgradnjo medkrajevne optične povezave na VATC Krško.
62. člen
V starem mestnem jedru na otoku se zgradi nova PTT kabelska kanalizacija po desni strani Ulice talcev. Jaški PTT kabelske kanalizacije se izvedejo v takem razporedu, da je mogoče priti s kabli v najbližja fasadna kabelska razvodišča in iz njih nadaljevati priključevanje obstoječih in predvidenih objektov.
VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
63. člen
Rušitve
Za potrebe urejanja otoka se morajo porušiti vsi objekti in provizoriji na parcelnih št. 45, 7/2, 7/3, 7/4, 50, 54, .270, 57/1, 59, 61, 63, .63, .64, .66, .72 delno, 45/5, 81, .73/2 delno, 46/2, 271 delno, 10/1, 12, 192, 42/2.
Za potrebe urejanja južnega dela ureditvenega načrta je potrebno porušiti objekte in provizorije na parcelnih št. 1733, .83 delno, 489 delno, 1426, 1415, .360 delno, 84.
Za potrebe urejanja severnega dela ureditvenega načrta je potrebno porušiti objekte in provizorije na parcelnih št. 171, 237/1.
64. člen
Hrup
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega.
Zaščita pred hrupom se mora v območju ureditvenega načrta zagotavljati s pasivnimi protihrupnimi ukrepi.
65. člen
Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati ter z obdelavo prostora z negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med samostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta nemen je potrebno zgraditi ustrezne radije krivin za nemoten promet intervencijskih vozil. Pri urejanju bregov reke Krke se zagotovijo dostopi za zajemanje požarne vode.
66. člen
Obramba in zaščita
Vsi objekti v ureditvenem načrtu morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
67. člen
Zagotovi se nemoten dostop do zaklonišča, ki je na Resljevi cesti.
68. člen
Ekološke ureditve
Za izboljšanje delovnega in bivalnega okolja je na območju ureditvenega načrta potrebno izvesti naslednje:
– zgraditi novo kanalizacijsko omrežje
– izseliti klavnico in klasične kmetije
– zgraditi novo čistilno napravo za Kostanjevico.
69.člen
Za posege, ki niso definirani v ureditvenem načrtu, je potrebno izdelati študijo vplivov na okolje.
70. člen
Tolerance
Posegi, ki odstopajo od definiranih ureditev se definirajo s strokovno lokacijsko preverbo.
VII. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA
NAČRTA
71. člen
V prvi fazi se uredi infrastruktura mesta, sanira ali poruši objekte ter zgradi nove objekte. Uredijo se sprehajalne steze in brodišča.
V drugi fazi se uredijo ulice, trgi, nove prečne ulice, peš poti, dvorišča in novi objekti.
Po izgradnji severne obvoznice za mesto Kostanjevica je potrebno tranzitni promet izločiti z otoka. Ostali lokalni in mestni promet se izloči z otoka v času ko to določi visoka stopnja gospodarskega in turističnega razvoja mesta.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
72. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
73. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora občine Krško in v podjetju Savaprojekt v Krškem.
75. člen
Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica.
76. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka o Ureditvenem načrtu prenehata veljati:
– zazidalni načrt Kostanjevica št. 10/68, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 15/68 za območje, ki ga obravnava predmetni UN,
– zazidalni načrt Grajska cesta Kostanjevica, št. 311/77, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 23/78 za območje, ki ga obravnava predmetni UN,
– odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87).
77. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 5-352-9/92
Krško, dne 10. novembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine Krško
Danilo Siter l. r.
