Na podlagi 18. in 19. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), ter 52. in 59. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 53/95) je Svet krajevne skupnosti Kuzma na seji dne 17. januarja 1997, sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Kuzma
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Kuzma je kot ožji del Občine Kuzma, samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju naselij: Kuzma, Dolič, Gornji Slaveči, Trdkova in Matjaševci.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba. Sedež krajevne skupnosti je: Kuzma 24. Krajevna skupnost ima svoj žig.
3. člen
V skladu z zakonom, statutom Občine Kuzma in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.
4. člen
Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi in premoženjem, ki so njena last, s sredstvi, ki so jih v krajevni skupnosti združili občani, sredstvi dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog, ter sredstvi ustvarjenimi z lastno dejavnostjo.
5. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost gospodari s premoženjem, kot dober gospodar.
6. člen
Krajevna skupnost se sme zadolževati le po predhodnem soglasju občinskega sveta.
7. člen
Krajevna skupnost ima svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim občanom priznanja in plakete.
Svet krajevne skupnosti s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti.
8. člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine, samostojno ureja in opravlja svoje naloge in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.
9. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.
Z izraženo voljo večine volilcev na zborih občanov (50% + 1 glas) določene vasi, se lahko posamezna vas ali več vasi izloči iz obtoječe KS in ustanovi lastno KS.
Krajevna skupnost sodeluje tudi z drugimi KS in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
10. člen
Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine in ta statut.
V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge:
– obravnavajo vsa vprašanja pomembna za delo in življenje krajevne skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem;
– obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter dajejo k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude;
– dajejo soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine;
– sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte KS;
– obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS;
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti;
– razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti;
– razpiše referendum o samoprispevku občanov in odloča o uvedbi samoprispevka;
– dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj;
– opravljajo druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
11. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje petnajst članov.
12. člen
Kot stalni organ, ki ga imenuje svet KS, je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje delovna telesa – komisije.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
13. člen
Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – to so volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
14. člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne.
Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno, kot redne volitve v občinski svet.
15. člen
Za volitve sveta KS se v krajevni skupnosti določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti se oblikujejo naslednje volilne enote in določi naslednje število članov sveta iz posamezne volilne enote:
– v svet KS, se volijo po trije člani iz vasi Kuzma, Gornji Slaveči, Dolič, Trdkova in Matjaševci.
16. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Kuzma.
Volilni odbor po volilnih enotah sestavljajo prav tako predsednik in dva člana, ter njihovi namestniki.
Kandidate v volilni odbor po volilnih enotah, predlagajo člani vaške skupnosti in sicer vsak član vaške skupnosti predlaga enega člana in enega namestnika. Svet KS pa jih potrdi.
2. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
17. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti;
– sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti;
– sprejema finančni načrt in zaključni račun KS;
– razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese občanov KS;
– razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o uvedbi samoprispevka;
– obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj;
– v primerih, ko je tako določeno s statutom občine daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti;
– imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS;
– voli predsednika in podpredsednika sveta KS;
– voli nadzorni odbor KS;
– voli volilno komisijo;
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi KS,
– odloča o zadolževanju KS, po predhodnem soglasju občinskega sveta;
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS;
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti KS in iz pristojnosti, ki jih določa statut občine.
3. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS
18. člen
Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS.
19. člen
Prvo sejo sveta KS skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS.
20. člen
Do izvolitve predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta KS.
21. člen
Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta – predsednika sveta KS. Predsednik sveta KS se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta KS izvoli svet KS na predlog predsednika.
22. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, četrtine članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporablja nenamensko.
23. člen
Predsednik sveta KS je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta KS. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta KS.
24. člen
Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.
25. člen
Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta KS.
Predsednik sveta KS je dolžan v roku petnajst dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep, ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
26. člen
Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta KS.
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta KS. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 21. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS.
4. Pravice in dolžnosti članov sveta KS
27. člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
28. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
29. člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
30. člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
31. člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta lahko svet KS skliče zbor občanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma pobudo.
32. člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora občanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
5. Predsednik in podpredsednik sveta KS
33. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja KS,
– sklicuje in vodi seje sveta KS,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet KS.
34. člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
35. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta KS.
6. Seje sveta KS
36. člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
37. člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen član sveta glasuje “ZA” sprejem predlagane odločitve, “PROTI” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “VZDRŽAN”.
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali 1/4 članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu člana sveta, vsak pa se izreče z besedo “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
38. člen
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom krajevne skupnosti.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Član sveta KS glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh članov sveta, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja strokovno-tehnična delavka.
Članom sveta se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenim za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani sveta so dvignili glasovnico.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena člana sveta ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
39. člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta KS ne skliče seje v petnajstih dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS.
Vabilo za sejo sveta KS se pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine, se skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
40. člen
Seje sveta KS so javne.
7. Delovna telesa sveta KS
41. člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj in za opravljanje drugih nalog in proučevanje posameznih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa.
V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo komisije.
8. Strokovna opravila za potrebe KS
42. člen
Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS opravlja občinska uprava v skladu s statutom občine.
9. Zapisnik seje sveta KS
43. člen
O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi oseba (član sveta, delavec), ki je zadolžena za sekretarska dela.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik sveta KS in zapisnikar.
10. Nadzorni odbor
44. člen
Nadzorni odbor KS sestavlja pet članov in sicer po en član iz vasi: Kuzma, Gornji Slaveči, Trdkova, Matjaševci in Dolič.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
45. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
– nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
– nadzoruje finančno poslovanje KS.
46. člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu očine. Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.
11. Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
47. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
48. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene namene.
49. člen
Lastni viri prihodkov KS so: sredstva zbrana s samoprispevki občanov, sredstva, ki jih občani združujejo v KS za določene namene, dotacije, darila, volila, sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS, sredstva iz občinskega proračuna.
50. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom KS.
51. člen
Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.
52. člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS, sprejme pa se potem, ko je že sprejet občinski proračun.
Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt KS sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
53. člen
Krajevna skupnost se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave.
Krajevna skupnost se lahko zadolži le v soglasju s pristojnim organom občine. O zadolžitvi KS odloča svet KS.
54. člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS.
IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
55. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut KS,
– poslovnik o delu sveta KS,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– pravilnike,
– sklepe.
56. člen
Svet krajevne skupnosti pri sprejemanju aktov, kot so: statut KS, poslovnik o delu sveta KS, finančni načrt, zaključni račun, pravilnike, ter sklepe skupnih investicij, veljavno sklepa, če je na seji prisotnih 2/3 članov sveta KS, ter so hkrati zastopane vse vasi v krajevni skupnosti.
Kolikor se za sprejemanje omenjenih aktov, odsotnost članov sveta KS ene in iste vasi, ponovi tudi na naslednji seji, se odloča brez njihove prisotnosti.
57. člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
58. člen
S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta KS.
59. člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v KS.
60. člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
61. člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo in način finančno-materialnega in knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom občine.
62. člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na osnovi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
63. člen
Neposredni obliki odločanja občanov v KS sta zbor občanov in referendum.
64. člen
Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor občanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, na zahtevo župana ali predsednika vaškega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v KS oziroma na območju, za katero je zbor sklican.
Če predsednik zbora občanov ne skliče v petnajstih dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
65. člen
Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih več kot polovica volivcev. Kolikor zbor občanov ob napovedanem času, ni sklepčen, se sklicani zbor preloži za pol ure. Po preteku le-tega, je zbor občanov sklepčen, če je navzočih najmanj 10% volivcev.
Takšna oblika sklepčnosti zbora občanov, velja tudi za zbore občanov po posameznih delih krajevne skupnosti.
Kolikor je zbor kljub temu nesklepčen, izvaja nadaljnjo problematiko, ki je bila na dnevnem redu zbora, vaški odbor posamezne vasi in o tem obvesti svet KS in župana.
66. člen
Občani na zboru občanov:
– razpravljajo o problematiki v KS,
– razpravljajo o delu sveta KS,
– dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj v KS,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja stališča do teh vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.
67. člen
Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overovatelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
68. člen
Zbor občanov sprejema in potrjuje sklepe in dogovore z večino glasov prisotnih članov.
Glasovanje je lahko javno ali tajno, o tem odloči zbor z javnim glasovanjem.
69. člen
Svet KS lahko o svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu s katerim se določa samoprispevek občanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volilcev v KS.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
Krajevna skupnost objavlja akte s katerimi se posega v pravice in obveznosti občanov v KS v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu občine, druge akte pa na krajevno običajen način.
71. člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil dosedanji (prejšnji) svet krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta KS izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
72. člen
Pred objavo tega statuta mora dati soglasje k njemu Občinski svet občine Kuzma.
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 84/96
Kuzma, dne 20. februarja 1997.
Predsednik
Sveta KS Kuzma
Jožef Škalič l. r.
