Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS, in 44/96 – odločba US RS, in Uradni list RS, št. 26/97) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 27. seji dne 23. 10. 1997 sprejel
O D L O K
o Ureditvenem načrtu za naselje Podbočje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Podbočje, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko projekta UN 108/94.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
1. Odlok
2. Tekstualni del
– uvodni del,
– ureditvena situacija,
– rešitve v zvezi s prenovo grajene strukture in predvidenih objektov,
– rešitve v zvezi prenovo, dograditvijo ali novogradnjo prometnega, energetskega in komunalnega omrežja,
– usmeritve za krajinsko oblikovanje,
– varovanje območij in objektov naravne in kulturne dediščine,
– vodnogospodarske ureditve,
– omejitve in pogoji glede varovanja okolja in zaščite,
– načrt gradbenih parcel in elementi za zakoličbo,
– ocena stroškov za izvedbo UN,
3. Pogoji pristojnih organov in organizacij
4. Soglasja pristojnih organov in organizacij
5. Grafični del
U1 – katastrski načrt M 1: 2500
U2 – katastrski načrt M 1: 1250
U3 – topografski načrt M 1: 1000
U4 – ureditvena situacija M 1: 1000
U5– Prometna situacija in načrt
gradbenih parcel M 1: 1000
U6– komunalna in energetska
infrastruktura M 1: 1000
U7– ureditve za obrambo in zaščito M 1: 1000
U8– elementi za zakoličbo M 1: 1000
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja ureditvenega načrta Podbočje poteka po naslednjih obodnih parcelah:
K.o. Podbočje
2851/1d, 643/11, 2854d, s 300, 666/2, 667d, 669/1d, 669/2d, 670/1d, 670/2d, 673/1d, 677/1d, 678/1d, 679/2d, 680/1d, 681/1d, 682/2d, 683/2d, 684/2, 2855d, 17d, 686/2d, 688d, 689d, 690d, 691d, 2850/1d, 719d, 2870/1d, 720/2d, 2870/2d, 727/2d, 2838/1d, 723/2, 2837/157d, 2837/184d, 2837/158d, 2837/159d, 24, 30/3d, 30/2d, 31d, 29d, 36/1d, 35/1d, 34/1d, 34/2, 37, 73d, 68/1d, 80d, 82/1, 83/2, 2848d, 409/1d, 411d, 413/1d, 2870/1d, 416, 2850d, 418/1d, s 6/3, 630/3, 630/5d, 631/3, 632/3, 632/4, 633/2d, 634/1d, 635/2d, 635/5d, 635/6d, 635/3.
d – del parcele, s – stavbna parcela
4. člen
Območje je razdeljeno na posamezna ožja ureditvena območja, ki so razvidna iz grafičnih prilog:
– center naselja,
– območje šole in stanovanjske pozidave,
– poslovno stanovanjsko območje severno od lokalne ceste Križaj–Šutna,
– območje zahodno od Sušice,
– območje vzhodno od Sušice,
– območje južno od lokalne ceste Križaj–Šutna in Kostanjevica–Podbočje.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
Razporeditev in namembnost obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih prostorov
5. člen
Prostor in objekti v centru naselja so predvideni za naslednje dejavnosti: poslovni prostori, poslovno stanovanjski prostori, stanovanjski prostori, trgovine, gostinstvo, nehrupna drobna obrt, kulturne dejavnosti, verske dejavnosti in ostale dejavnosti, ki ne posegajo negativno v obstoječe kvalitete centra naselja.
Na območju šolskega kompleksa je možna izvedba programov vezanih na šolske dejavnosti, ureditev šolskih igrišč in zelenih površin.
Ostalo območje naselja je prvenstveno namenjeno stanovanjski gradnji in razvoju kmetijskih dejavnosti. Ob glavnih cestah je v obstoječih objektih dovoljena ureditev manjših poslovnih prostorov.
6. člen
Center naselja
Uredi se trg pred župno cerkvijo, peš površine se tlakuje, uredijo se površine okoli varovanih dreves s klopmi. Plato pri cerkvi je namenjen tudi za shode vernikov in verske obrede na odprtem ter druge prireditve.
Objekt na trgu Podbočje št. 68 se adaptira. V objektu se uredi poslovne prostore za potrebe naselja.
Zgradi se novi poslovno stanovanjski objekt nasproti gasilskega doma. Proizvodnja betonskih izdelkov nasproti cerkve se preseli iz centra naselja v območje obrtnih ali proizvodnih dejavnosti. Na obstoječi lokaciji se z adaptacijo obstoječih objektov in dozidavo uredijo poslovni prostori z mirno uslužnostno dejavnostjo. Objekt se mora oblikovno prilagoditi krajinski arhitekturi.
V objektih na tem območju je dopustna ureditev poslovnih prostorov.
V centru se uredijo parkirni prostori. Ob poslovnem objektu Podbočje št. 70 se uredi ca. 13 parkirnih prostorov.
7. člen
Območje šole in stanovanjske pozidave
V šolskem kompleksu je možna ureditev in dogradnja objektov za potrebe šole ter izgradnja šolskih igrišč in razširitev parkirišč.
Na robu individualne stanovanjske pozidave se zgradi stanovanjska ulica. Ob ulici se uredita dva parkirna prostora za avtobuse.
8. člen
Poslovno stanovanjsko območje severno od lokalne ceste Križaj–Šutna
Območje zahodno od Sušice
Na tem območju je možno dopolniti obstoječo pozidavo in pridobiti 11 novih gradbenih parcel. Objekti so pritlični z izkoriščenim podstrešjem. Dopustna je tudi izgradnja kleti pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v teren.
V pritličjih objektov lociranih ob glavni cesti je možna ureditev manjših nehrupnih poslovnih prostorov.
Na severu območja se zgradi nova stanovanjska cesta.
Gradnja gospodarskih objektov je predvidena v notranjosti dvorišč.
Pri proizvodnem objektu na začetku naselja se ob dovozni cesti uredijo parkirni prostori za potrebe dejavnosti.
9. člen
Območje vzhodno od Sušice
Zgradi se nova stanovanjska ulica med mlinskim potokom in lokalno cesto ter most čez Sušico. Ob novi ulici je možna zapolnitev območja z novimi enodružinskimi stanovanjskimi objekti. Objekti imajo podolžne tlorise, višinski gabarit je pritličje in izkoriščeno podstrešje. Kleti se zaradi visoke podtalnice ne priporočajo.
Rekonstruira se obstoječa cesta ob Mlinskem potoku in podaljša naprej do obstoječe dovozne ceste, ki je speljana preko mostu čez Sušico z zahodne strani. Stari mlin ob mlinščici se ob rekonstrukciji ceste poruši. Ohranijo se obstoječi leseni mostovi preko mlinščice. Možno jih je dopolniti tudi z novimi za potrebe peš povezav. Severno od ceste, na delu, kjer cesta poteka vzporedno z mlinščico, je možna zapolnitev obstoječe pozidave z novimi objekti.
Vzhodno od Minskega potoka je predvidena nova stanovanjska pozidava. Možna je gradnja 10 novih stanovanjskih objektov. Med objekti je potrebno urediti novo krožno stanovanjsko cesto, ki se na eni strani navezuje na rekonstruirano cesto ob Minskem potoku, na drugi strani pa na lokalno cesto za Dobravo.
Območje med Sušico in Mlinskim potokom se sanira, da ne bo prihajalo do poplav in dviga podtalnice na teren. Sanacija se izvede z dvigom terena in kote pritličja ca. 157,70 m ter izvedbo drenaže območja.
Potok Sušica se z obvodno vegetacijo varuje kot naravna dediščina območja. Brežine potoka se očistijo in uredijo.
Objekti Podbočje št. 31 (stanovanjska hiša, pod, kozolec na kozla) se pred rušenjem spomeniško varstveno dokumentirajo. Na zemljišču je možna gradnja nadomestne stanovanjske hiše.
Stanovanjski objekt Podbočje št. 32, predlagan za ohranitev kot kulturna dediščina se poruši.
Na vzhodnem robu je območje namenjeno športu in rekreaciji, kjer se uredi otroška igrišča, namesti klopi, postavi uto za druženje otrok in mladine.
Travniki nad novo stanovanjsko pozidavo vzhodno od mlinskega potoka se varujejo kot presledek med pozidavo in gozdom.
10. člen
Območje južno od lokalne ceste Križaj–Šutna in Kostanjevica–Podbočje
Na prostih površinah je možna zapolnitev pozidave s stanovanjskimi hišami s tem, da se objekti locirajo v gradbeni liniji obstoječe pozidave (ob potoku).
V vzhodnem delu območja, kjer so zgrajeni ribniki je dovoljena preureditev kmetije v poslovne prostore vezane na ponudbo ali predelavo lastnega proizvoda. Porušijo se obstoječa gospodarska poslopja zgrajena ob cesti za Šutno, ki so v slabem gradbenotehničnem stanju. Obstoječ gospodarski objekt se preuredi v objekt z gostinsko ponudbo vezano na lastno proizvodnjo rib in se tudi dozida za potrebe osnovne dejavnosti.
Obstoječi mlin pa se preuredi v ribarnico.
Rekreativni ribnik se uredi na mestu obstoječe ribogojnice.
Proizvodnja rib je v obstoječi ribogojnici urejeni med cesto za Šutno in potokom Sušica.
Objekti na celotnem delu območja zadržijo podolgovate tlorise. Vertikalni gabariti objektov so pritlični z izkoriščenim podstrešjem. Dvoetažni objekti niso dovoljeni.
Dostopi do objektov so preko potoka Sušica za kar je predvidena izgradnja novih mostov.
Obraščene brežine z avtohtono vegetacijo je potrebno ohranjati v naravnem stanju. Dovoljeno je le sanitarno čiščenje obrežne vegetacije.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
11. člen
V ureditvenem območju naselja so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov;
– gradnja pomožnih in začasnih objektov v skladu z določili odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 62/95);
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja;
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav;
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije;
– urejanje zelenih, rekreacijskih površin in odprtih prostorov;
– rušitve;
– spremembe namembnosti nekaterih objektov;
– tekoča vzdrževalna dela;
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja;
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne;
Za vse posege v prostor, ki nebistveno odstopajo od določil UN, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno lokacijsko preverbo. Osnova za preverbo je investitorjev program s prikazom potrebnih gabaritov.
Splošni pogoji za prenovo grajene strukture
12. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih območij.
Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno celoto v posameznem ureditvenem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
Pri varovanih objektih in območju kulturne dediščine (območje južno od lokalne ceste in potoka Sušica) je za predvidene posege v prostor potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
13. člen
Pri prenovi stavbnega fonda je potrebno upoštevati značilnosti “lokalne” arhitekture predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli;
– orientacije objekta;
– organizacije zunanje ureditve;
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas;
– oblikovanja fasad (osnost, členitev, strukture, barve, materiali);
– stavbih zasnov (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori);
– oblikovanja in opremljenosti stavb (stavbno pohištvo, tlaki, kamnoseška oprema ipd.);
– oblikovanje, naklon strešin in kritine.
Urbanistično arhitektonski pogoji
14. člen
Gabariti objektov
Na celotnem območju naselja so objekti podolgovatega tlorisa. Smer poteka daljše stranice je pravokotna na cesto. Paralelni potek daljše stranice s cesto je v primerih, kjer se objekti gradijo v brežini in daljša stranica sledi plastnicam. Velikost objektov je 8 x 11m do 10 x 14m. V centru naselja pri poslovnih objektih je lahko velikost objektov tudi večja.
V centru naselja so predvideni enonadstropni objekti z izkoriščenim podstrešjem, višinsko prilagojeni obstoječi pozidavi.
Na ostalem območju imajo objekti pritličje in izkoriščeno podstrešje.Možna je izgradnja kleti na območjih, kjer je izvedba možna zaradi podtalnice, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo.
15. člen
Strehe
Strehe so v glavnem strme simetrične dvokapnice. V centru naselja in pri objektih večjega gabarita so lahko strehe večkapne.
Na strehah je možna izvedba frčad za osvetlitev podstrešij.
Naklon strehe se pri adaptacijah in dozidavah prilagodi obstoječemu, novi objekti pa morajo slediti obstoječe naklone in to v povprečju 40 stopinj.
Kritina je opečna ali temnobarvana, vendar ne valoviti salonit. V centru naselja je obvezna opečna kritina.
16. člen
Fasade
V območju centra naselja se mora oblikovanje fasad prilagoditi značilnostim stare tipične lokalne arhitekture. Fasade so razčlenjene z okenskimi, vhodnimi in vratnimi odprtinami. Vhodne odprtine so ponavadi v osrednjem delu stavbe. Nad vhodnimi vrati se lahko pojavi tudi centralna frčada. Vrata so lesena, relijefno obdelana. Okna naj bodo razdeljena na manjše steklene površine.
Fasade se izvaja v zaglajenem zidarskem ometu. Balkoni na zatrepnih (čelnih) fasadah se ne izvajajo.
17. člen
Organiziranje novih programov po etažah
V centru naselja imajo objekti poslovno ali poslovno stanovanjsko funkcijo. Pritličja so namenjena za poslovne dejavnosti (trgovine, cvetličarne, gostilne, servise, manjše obrtne delavnice ipd.), nadstropja in podstrešja pa so namenjena stanovanjem. Možna je poslovna namembnost celotnega objekta. Na ostalih območjih ob glavnih cestah je v pritličjih stanovanjskih hiš možna ureditev manjših lokalov. Na ostalem območju pa prevladujejo čisti stanovanjski objekti ali objekti namenjeni kmetijstvu.
18. člen
Glavni dostopi, dovozi in vhodi
Glavni dovozi na dvorišče so z glavne ceste med dvema objektoma. Glavni vhodi v objekte so na daljši stranici objekta.
19. člen
Ureditev funkcionalnega zemljišča
Ob glavni prometnici se postavi glavni objekt, na dvorišču pa se organizirajo gospodarski objekti (garaža, drvarnica, kotlarna, kurnik, senik, hlevi…). Ob objektu se uredi zelenjavni in cvetlični vrt, ki se razteza do sosednjega objekta.
Usmeritve za krajinsko oblikovanje
20. člen
Površine na južni in severovzhodni strani naselja ostanejo nepozidane, tako da zelene kmetijske površine ločijo naselje od gozda.
Na zunanjem robu naselja se ohranja, in pri novih pozidavah pogojuje, zasaditev sadnega drevja krajinskega značaja.
Ob potoku, ki teče skozi naselje se varuje obvodna vegetacija. Na mestih, kjer je uničena, je potrebna ponovna zasaditev.
Značilen oblikovni element v naselju so tudi posamezna drevesa s svojo krajinsko estetsko vrednostjo, ki se varujejo. Bolana ali poškodovana drevesa se skuša pozdraviti, v primerih, ko to ni mogoče, se drevesa zamenja z novimi.
21. člen
Na območju ureditvenega načrta je prenova odprtega prostora poenotena. Za ureditev trga, ulic, mostov, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev…) se priporoča izdelava projekta oziroma kataloga, ki bo enoten za celotno naselje.
Varstvo naravne in kulturne dediščine
22. člen
Za vse posege v prostor, ki odstopajo od določil ueditvenega načrta, pa se ohranjajo kot elementi naravne in kulturne dediščine, je potrebno izdelati strokovno lokacijsko preverbo, katere sestavni del mora biti prikaz oblikovanja in na to pridobljeno soglasje pooblaščene institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
23. člen
V naselju se ohranjajo naslednji elementi naravne in kulturne dediščine:
– ž. c. sv. Križa, zgrajena 1907 na osnovi starejše romanske arhitekture;
– hiša Podbočje št. 68: opuščena, enonadstropna historično oblikovana zgradba;
– hiša Podbočje št. 64: enonadstropen objekt z bogato historično fasado;
– znamenje pri hiši št. 41;
– znamenja pri hiši št. 32;
– Podbočje št. 66. gostinski lokal;
– Podbočje št. 63. stanovanjski objekt;
– Podbočje št. 67. trgovina;
– celotni niz stanovanjskih in gospodarskih objektov južno od potoka Sušica, predvsem pa stanovanjski objekt Podbočje št. 51. Do vsakega posameznega gospodarskega sklopa vodi most čez Sušico, kar predstavlja kvaliteten oblikovalski element v naselju;
– Podbočje št. 39. stanovanjski objekt;
– Podbočje št. 36. stanovanjski objekt; mlin in kozolec na kozla;
– Podbočje št. 33. stanovanjski objekt;
– Podbočje št. 54. stanovanjski in gospodarski objekt;
– Podbočje št. 26. stanovanjski in gospodarski objekt;
– Podbočje št. 25. stanovanjski in gospodarski objekt;
– Podbočje št. 24. stanovanjski objekt;
– Podbočje št. 20. stanovanjski objekt z mlinom, hlevom in kozolcem;
– Podbočje št. 19. stanovanjski objekt;
– Podbočje št. 8. stanovanjski in gospodarski objekt;
– Podbočje št. 6. stanovanjski objekt;
– kamniti most čez potok Sušica;
– potok Sušica, varstveni režim za hidrološko naravno dediščino;
– lipa pri ž.c. sv. Križa;
– javor pred obnovljeno stanovanjsko hišo Podbočje št. 67;
– lipa v središču naselja pred gostilno Kerin;
– oreh pred hišo Podbočje št. 55;
– tepka ob cesti pri hiši Podbočje št. 36;
– oreh na dvorišču hiše Podbočje št. 54;
– oreh ob hiši Podbočje št. 19;
– lipa pred hišo Podbočje št. 73;
– pet topolov ob cesti nasproti Tovarne kovinske galanterije;
Za posege na omenjenih objektih ali v območju določenem za varovanje je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE
OBMOČJA POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
24. člen
Za izboljšanje prometnih razmer skozi center naselja je predvidena rekonstrukcija lokalne ceste, omeji se hitrost vožnje, ureditev parkirnih mest ob vozišču ni možno.
Varuje se koridor za izgradnjo obvoznice v centru naselja dolžine 130 m.
Ureditve cest
25. člen
Glavne lokalne ceste
Rekonstruira se glavne lokalne ceste skozi naselje:
– Krška vas–Šutna–Križaj št. L 2237,
– Podbočje–Kostanjevica št. L 3923,
– Podbočje–Dobrava št. L 3920,
Širina vozišča je 6 m. Ob vozišču se zgradi obojestranska pločnika širine 1,2 m v asfaltni izvedbi.
Na začetku naselja pri stari šoli in ob pošti ter ob Mlinskem potoku se uredi avtobusna postajališča.
Varuje se koridor za obvoznico v katerem ni možno izvajati posegov trajnega značaja.
26. člen
Stanovanjske ulice (komunalne ceste)
Center naselja
Trg pred cerkvijo se tlakuje in nameni peš prometu. Preko trga je dovoljen promet dostavnih in interventnih vozil. Asfaltira se nova dovozna cesta do župnišča mimo gasilskega doma dolžine ca. 70 m, širine 4 m.
27. člen
Območje šole in stanovanjske pozidave
Izvede se cestna povezava v stanovanjskem območju dolžine 60 m in širine 5,5 m. Ob cesti se uredita dva parkirna mesta za avtobuse in enostranski pločnik.
28. člen
Poslovno stanovanjsko območje severno od lokalne ceste – območje zahodno od Sušice
Na območju nove stanovanjske pozidave je potrebna izgradnja cest skupne dolžine 125 m in širine 5,5 m. Ob cestah se uredi vsaj enostranski pločnik širine 1,2 m.
Obstoječa cesta ob gostinskem objektu “Zlata gos” se asfaltira v dolžini ca. 70 m in širine 5,5 m.
29. člen
Poslovno stanovanjsko območje severno od lokalne ceste – območje vzhodno od Sušice
Rekonstruira se obstoječa cesta ob Mlinskem potoku dolžine ca. 290 m. Ob rekonstrukciji se zgradi novi most. Cesta se podaljša v smeri severozahoda do obstoječe dovozne ceste, urejene čez Sušico. Novi del ceste se zgradi v dolžini ca. 80 m. Med Mlinskim potokom in lokalno cesto se zgradi nova stanovanjska cesta do potoka Sušice, dolžine 280 m in most čez potok. Mostovi se izvedejo z naravnimi materiali kamen, les. Beton ne sme biti viden. Peš mostovi na Mlinskem potoku so leseni. Od rekonstruirane ceste ob Mlinskem potoku, v območju nove stanovanjske pozidave pa do lokalne ceste za Dobravo, se zgradi nova stanovanjska cesta dolžine ca. 230 m. Širine novih cest so 5,5 m. Obstoječa dovozna cesta ob potoku Sušica ostane kot dovoz do objektov Podbočje št. 25, naprej pa se uredi pešpot.
Ob predvideni stanovanjski pozidavi na severu naselja se asfaltira obstoječa poljska pot v dolžini ca. 150 m, širine 5,5 m.
Ob vseh cestah se zgradi vsaj enostranski pločnik širine 1,2 m v asfaltni izvedbi.
30. člen
Območje južno od lokalnih cest
Na tem območju ni predvidena izgradnja novih cest, potrebno je urediti dovoze do obstoječih in predvidenih objektov, za kar je potrebna izgradnja novih mostov čez potok Sušica.
Mostovi se izvedejo z naravnimi materiali kamen, les. Beton ne sme biti viden.
31. člen
Parkirišča
Na območju ureditvenega načrta se uredijo javni parkirni prostori v centru naselja. Ob poslovnem objektu (sedež KS, Podbočje št. 70) se na obeh straneh objekta uredi skupno 13 parkirnih prostorov. Na območju šolskega kompleksa se uredi 44 parkirnih mest v asfaltni izvedbi.
32. člen
Pešpoti
Pešpoti oziroma sprehajalne poti se izvedejo v makadamski izvedbi ob potoku Sušica severno od lokalne ceste na desnem bregu. Med šolo in centrom naselja se tlakuje povezovalna peš pot, ki delno poteka po pločniku ob stanovanjski cesti.
Pogoji za komunalno urejanje
33. člen
Kanalizacija
Načrtovano kanalizacijsko omrežje v naselju Podbočje je mešanega tipa.
Meteorne vode iz streh in drugih površin, ki niso onesnažene se vodijo direktno v potok. Onesnažene vode iz parkirišč in prometnih površin ter fekalne vode iz objektov se vodijo po kanalizaciji do čistilne naprave.
Čistilna naprava bo locirana izven območja UN in je predmet drugega prostorsko izvedbenega dokumenta. Na osnovi programa izgradnje čistilnih naprav za čiščenje onesnaženih voda na območju Občine Krško z dne. 27. 6. 1997 je izgradnja čistilne naprave Podbočje predvidena v drugem srednjeročnem obdobju (do leta 2007).
Do izgradnje čistilne naprave se fekalne vode vodijo v nepretočne greznice, ki se po potrebi praznijo. Odpadne vode, tako izpraznjenih greznic, se odvažajo na komunalno čistilno naprava.
Zbirna kanalizacija je zasnovana iz dveh primarnih kolektorjev:
– kanal “A”, dolžine ca. 580 m na levem bregu Sušice,
– kanal “B”, dolžine ca. 740 m na desnem bregu Sušice.
Posamezna območja v ureditvenem načrtu so reševana s sekundarnim kanalizacijskim omrežjem.
Iz sekundarnega kanala B1 v južnem delu naselja se, s črpališčem lociranim ob obstoječem mostu, fekalne in meteorne vode črpajo v primarni kolektor.
Ob izgradnji kanalizacije je potrebno sanirati obstoječe izpuste in izvesti priključitve vseh objektov na kanalizacijo.
Na območju naselja je potrebna sanacija in ureditev gnojišč in gnojnih jam v skladu z navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Načrtovano kanalizacijsko omrežje za naselje Podbočje je možno izvesti tudi kot ločeni tip kanalizacij. V tem primeru prevzamejo vlogo meteorne kanalizacije primarni kolektorji mešane kanalizacije, ki so že prikazani v situaciji komunalne in energetske infrastrukture U6. Fekalno kanalizacijo je potrebno načrtovati vzporedno s primarnimi kolektorji.
34. člen
Vodovod
Za zagotovitev pitne in požarne vode v novih stanovanjskih območjih je predvidena izgradnja vodovoda iz DLTŽ cevi premera 110mm. Za potrebe novogradenj je potrebna izgradnja vodovoda skupne dolžine ca. 870 m. Na mestih, kjer vodovod prečka prometne površine, potok ter druge komunalno energetske vode, se vodovod položi v zaščitne cevi.
Na vodovodni mreži se namestijo nadzemni hidranti.
Izvede se priključitev vseh stanovanjskih in poslovnih objektov na obstoječe ali novo vodovodno omrežje.
35. člen
Električno omrežje
V skladu z LD za 20 kV kablovod in Tp Podbočje – Ribnik št. 183/94 Savaprojekt, december 1994. se zgradi nova Tp Ribnik in kablovod 20 kV od Tp Šola do Tp Ribnik.
Napajanje nizko napetostnega omrežja v naselju je iz transformatorskih postaj TP Šola, TP Trg in TP Ribnik. Obstoječi zračni vodi se ob rekonstrukcijah omrežja nadomestijo s kabelskimi priključki.
Priključni 20 kV daljnovod do Tp Trg se ukine in se nadomesti z 20 kV kablom. Kablovod se položi dolžine ca. 180 m.
Vsi predvideni stanovanjski oziroma poslovni objekti se priključijo na eletrično omrežje s podzemnimi nizko napetostnimi elektro kabli iz obstoječih transformatorskih postaj.
36. člen
Telefon
Za priključitev novih telefonskih naročnikov se na območju načrtovanih novih objektov zgradi sekundarno telefonsko omrežje. Sekundarni telefonski vodi se izvedejo v zemeljski izvedbi. Kablovod se položi v enocevno kabelsko kanalizacijo iz plastičnih cevi premera 110 mm na globini 0,8 m.
Za predvidene objekte na severnem delu območja ureditvenega načrta, na levem in desnem bregu Sušice se zgradi sekundarni vod, ki se priključi na glavno kabelsko kanalizacijo v jašku na glavni ulici. Trasa sekundarnega voda poteka ob novih cestah in prečka tudi potok Sušico. Dolžina kablovoda je 400 m.
Za območje na severovzhodnem delu UN se zgradi sekundarni vod vzporedno z izgradnjo primarnega vodovoda premera 110 mm. Trasa enocevne kabelske kanalizacije poteka vzporedno s predvidenimi cestami in prečka mlinščico potoka Sušica. Dolžina trase je 250 m.
Prečkanja z ostalimi komunalnimi vodi, prometnicami in potoki se izvedejo z dodatno zaščito.
37. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov v Spodnji Stari grad. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško (Uradni list RS, št. 40/92, 66/96).
VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
38. člen
Hrup
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega.
Zmanjševanju vpliva hrupa cestnega prometa je poleg prometno varnostnih razlogov namenjena tudi omejitev hitrosti vožnje skozi naselje. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa v naselju se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi (predvsem dvojna zasteklitev oken idr.).
39. člen
Vodnogospodarske ureditve
Izboljšanje okolja, oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacije naselja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema,
– priključitvijo vseh “proizvajalcev odpadnih voda” na kanalizacijski sistem,
– sanacijo gnojnih jam in greznic,
– izgradnjo čistilne naprave,
– sanitarno čiščenje obrežne vegetacije.
Generalna rešitev zaščite voda na širšem območju je izgradnja biološke čistilne naprave.
40. člen
Zrak
Na območju naselja in v bližnji okolici ni večjih virov onesnaženja zraka. Pojavljajo se le individualna kurišča. V naselju ni dovoljena izgradnja objektov in lociranje dejavnosti, ki lahko vplivajo na prekomerno onesnaženje zraka.
41. člen
Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati, ter z obdelavo prostora z negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med samostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, pešpovršinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen je potrebno zgraditi ustrezne radije krivin za nemoten promet intervencijskih vozil.
42. člen
Obramba in zaščita
Vsi objekti v ureditvenem načrtu morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
VII. TOLERANCE
43. člen
Pri horizontalnih gabaritih predvidenih objektov je določen maksimalni in minimalni gabarit. Odstopanje je možno samo pri poslovnih objektih v centru naselja, za kar se izdela strokovna lokacijska preverba.
Odstopanje pri vertikalnih gabaritih je dovoljeno do višine sosednjih objektov, če ti bistveno ne odstopajo od osnovnega gabarita naselja.
Pri izvedbi komunalne infrastrukture so dopustne tolerance v takih mejah, da ne povzročajo sprememb predlaganih lokacij objektov in drugih predpisanih ureditev.
Posegi, ki odstopajo od definiranih ureditev se definirajo s strokovno lokacijsko preverbo.
VIII. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
44. člen
V prvi fazi je potrebna izgradnja komunalne infrastrukture, predvsem kanalizacije, rekonstrukcija cest ter ureditev pločnikov. Komunalna ureditev posameznih območij je možna fazno oziroma vzporedno z izgradnjo in ureditvijo novih stanovanjskih območij.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
45. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
46. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
– odlok o sprejetju določenih dopolnilnih zazidalnih načrtov (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/81), ki se nanaša na zazidavo v Podbočju in
– odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/79).
48. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško.
49. člen
Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta izvaja pristojna inšpekcijska služba in komunalni nadzornik v občini.
50. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-11/92-1/15
Krško, dne 23. oktobra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.
