Na podlagi 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92 in 29/95) v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97 in 87/97) in na podlagi 7. in 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 31. 5. 2000 sprejel

V Mestni občini Murska Sobota se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mesta Murska Sobota.
Stavbno zemljišče po tem odloku je zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki leži v ureditvenem območju mesta Murska Sobota.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje:
1. Za zazidana stavbna zemljišča:
a) stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti in garaže;
b) poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, skladišča, garaže, garderobe, pisarne, hodniki ipd.);
c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki niso zajete pod točko b) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6. člen tega odloka.
2. Za nezazidana stavbna zemljišča od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskim izvedbenim aktom določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami,
2. namembnost rabe stavbnega zemljišča.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.

Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva dejanska možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk za m2 :

1.  vodovod                                   20 točk
2.  javna kanalizacija                        20 točk
3.  cesta (asfaltna, tlakovana, betonska)     20 točk
4.  električno omrežje                        10 točk
5.  telefonsko omrežje                        10 točk
6.  javna razsvetljava                        10 točk
7.  cesta v gramozirani izvedbi               10 točk
8.  plinsko omrežje                           10 točk

Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A) Stavbna zemljišča za poslovne namene:
finančno posredništvo – bančništvo, hranilništvo, zavarovalništvo, posredništvo z vrednostnimi papirji, poštne in telekomunikacijske storitve.
B) Stavbna zemljišča za druge poslovne namene in storitveno dejavnost:
trgovina na drobno in debelo, zunanja trgovina, gostinstvo, servisne, tehnične, ekonomske, računovodske, davčne in druge poslovne storitve, poslovanje z nepremičninami, odvetništvo, notariat, časopisna, radijska in televizijska dejavnost, zasebne zdravstvene in veterinarske storitve.
C) Stavbna zemljišča za gospodarske namene in gospodarske javne službe:
kmetijstvo, gozdarstvo, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, dejavnost oskrbe z elektriko, plinom, vodo, prometna in skladiščna dejavnost, stanovanjsko-komunalna dejavnost, proizvodna obrt.
D) Stavbna zemljišča za namen javne uprave in družbenih dejavnosti:
dejavnost javne uprave, obrambe, socialnega zavarovanja, izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, veterinarstva, športna in kulturna dejavnost, dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev, dejavnost društev in političnih organizacij.
E) Stavbna zemljišča za stanovanjske namene:
večstanovanjski objekti, individualni stanovanjski objekti, samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele občane.
Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v skupine dejavnosti pod A, B, C in D se upošteva uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99).
Po kriteriju namembnosti rabe se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk za m2 :

A)  Za poslovne namene               500 točk
B)  Za druge poslovne namene
    in storitveno dejavnost          250 točk
C)  Za gospodarske namene in
    gospodarske javne službe         150 točk
D)  Za namen javne uprave in
    družbenih dejavnosti              50 točk
E)  Za stanovanjske namene            20 točk

Odprti prostori, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine in niso zajeti v 3. členu točke b), se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6.člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje:

– za razstavno prodajne površine                         0,7
– za zunanje gostinske površine                          0,5
– za zemljišča na območju bencinske črpalke              0,5
– za interna parkirišča, odprta skladišča,
nadstrešnice, delavnice na prostem                       0,3
– za javne površine (letni vrtovi, razstavni
prostori, parkirišča, komunalne
naprave), za katere se ne plačujejo druga
nadomestila za uporabo javnih površin                    0,3
– za ostale primere                                      0,3

Za nezazidana stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorsko izvedbenim aktom določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem se nezazidano stavbno zemljišče ovrednoti glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo iz 5. člena in namembnost rabe zemljišča iz 6. člena tega odloka ter upošteva korekcijski faktor 0,5.

Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6. in 7. člena sešteje ter seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine v skladu s 3. členom tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. in 6. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča, korekcijskim faktorjem iz 8. člena ter ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.

Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične in pravne osebe, ki so neposredni uporabniki zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastniki, najemniki, zakupniki in drugi imetniki pravice razpolaganja).
Nadomestilo odmeri davčni organ zavezancu z odločbo za odmerno leto.
Fizične osebe plačujejo odmerjeno nadomestilo za odmerno leto v enkratnem znesku, pravne osebe pa plačujejo v mesečnem znesku do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Glede postopka za odmero, pobiranja in prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi s sklepom Mestni svet mestne občine Murska Sobota na predlog župana.

Za izračun nadomestila se uporabljajo evidence in registri podatkov, s katerimi razpolaga mestna uprava. Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni mestni upravi v roku 15 dni prijaviti nastanek obveznosti plačila nadomestila ter dostaviti podatke za odmero nadomestila in javiti vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča, ki so podlaga za odmero nadomestila.
V primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami in registrom podatkov, s katerimi razpolaga mestna uprava, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi ogled na terenu.

Sredstva iz naslova plačila nadomestila se namenjajo za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

Poleg primerov iz 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) lahko mestna uprava na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve ustreznih dokazil tega oprosti plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 150.000 SIT posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi.
Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/87).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 7. 2000.