Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS, 74/98, 59/99 – odločba US RS in 70/00) je Občinski svet občine Krško na 17. seji dne 4. 9. 2000 sprejel

Ta statut ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine Krško (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Območje občine, ki je mejna občina, obsega območje naslednjih naselij:
Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Avguštine, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri Krškem, Črešnjevec pri Oštrcu, Črešnjice nad Pijavškim, Črneča vas, Dalce, Dedni Vrh, Dobe, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrava pri Kostanjevici, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dolnja Prekopa, Doljšce, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Globočice pri Kostanjevici, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dule, Gorenji Leskovec, Gorica, Gorica pri Rastezu, Gornja Prekopa, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Grič, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Ivanjše, Jablance, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Karlče, Kobile, Koprivnica, Koprivnik, Koritnica, Kostanjek, Kostanjevica na Krki, Kočarija, Kočno, Kremen, Kržišče, Krško, Leskovec pri Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Male Vodenice, Malence, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Orehovec, Osredek pri Trški gori, Oštrc, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podstrm, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Ržišče, Sajevce, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slinovce, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Velike Vodenice, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrbje, Vrh pri Površju, Vrhulje, Vrtača, Zaboršt, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek in Ženje.

Občina v okviru svojih pristojnosti skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov.
Občina v okviru pristojnosti, določenih z ustavo in zakoni, samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno, preko organov občine in preko krajevnih skupnosti.

Občani se lahko obračajo s pobudami in vprašanji na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet.

Občina je pravna oseba javnega prava.
Občino kot pravno osebo zastopa in predstavlja župan.
Sedež občine je v Krškem, Cesta krških žrtev 14.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. V zgornjem delu krožnice je napis “OBČINA KRŠKO”, v sredini pa znak Občine Krško. Občina ima tudi pečate, ki imajo pod znakom Občine Krško v spodnjem delu krožnice še napise: “OBČINSKI SVET”, “ŽUPAN”, “NADZORNI ODBOR”, “OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA” in “OBČINSKA UPRAVA”. Velikost, uporabo in hrambo pečatov določi župan s pravilnikom.”.

Občina ima svoj znak, zastavo in občinski praznik.
Znak Občine Krško ponazarja reko Savo, ki iz gričevnato-hribovitega predela občine prehaja v ravnino Krškega polja kot izrazita geografska in pomenska posebnost Občine Krško. Sestavni del znaka je tudi napis “OBČINA KRŠKO”.
Zastava Občine Krško je zelene barve, pokončne oblike v razmerju 2 : 1, z znakom občine v beli barvi.
Podrobnejša določila glede pomena, vsebine, oblike in uporabe znaka in zastave se določijo s posebnim odlokom.
Občina ima občinski praznik 7. junija in je posvečen spominu prvih padlih krških žrtev in vrnitvi izgnancev.

Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je skupnost, v katero se organizirajo prebivalci dela občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina se lahko povezuje v pokrajino, regijo, zvezo občin ali drugo obliko povezovanja občin po načelu enakopravnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelu prostovoljnosti in solidarnosti.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne gospodarske javne službe tako, da:
– določa izbirne gospodarske javne službe in način izvajanja gospodarskih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno, informacijsko, dokumentacijsko in društveno dejavnost ter dejavnost institucij civilne družbe in mladih ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost,
– skrbi za delo z mladimi in jim nudi strokovno podporo,
– pospešuje delovanje organizacij, ki delujejo na področju dejavnosti mladih,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– skrbi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitek od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– takse in povračila za obremenjevanje okolja,
– druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organa občine sta tudi občinska volilna komisija, katere naloge, pristojnosti in sestavo določa zakon o lokalnih volitvah ter komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj s svoje pristojnosti.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni seje, dokumenti in gradiva sveta ter drugih organov občine, ki so zaupne narave.

Če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno, lahko organi občine, ki delujejo na sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– izvršuje ustanoviteljske pravice občine glede zavodov v skladu z zakonom o zavodih, če zakon ne določa drugače,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta ter člane upravnih odborov skladov,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o višini zadolževanja v okviru sprejemanja občinskega proračuna,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih dejavnosti,
– določa davke, dajatve, takse in povračila, ki so v pristojnosti občine,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– sprejme akt o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter imenuje in razrešuje člane sveta,
– odloča o vlaganju občinskega kapitala v zasebno- pravne subjekte,
– predpisuje način upravljanja in gospodarjenja s premoženjem občine,
– daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov,
– daje pooblastila in soglasja za izvajanje posameznih nalog krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov občine,
– sprejema program varstva okolja,
– sprejema sanacijske programe odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja,
– določa način izvajanja gospodarskih javnih služb,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– normativno-pravno komisijo,
– komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami,
– komisijo za vloge in pritožbe.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in pripravlja predloge in mnenja, ki jih daje občinskemu svetu,
– predlaga izvolitev članov stalnih in občasnih delovnih teles in pripravi predlog za izvolitev ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po predpisih pristojen občinski svet,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja druge zadeve, ki jih določi občinski svet.
Normativno-pravna komisija zaradi skladnosti z ustavo, zakonom in statutom občine ter zaradi pravne obdelave obravnava:
– besedilo in spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema občinski svet in mu daje poročila s svojimi mnenji in predlogi,
– splošne akte organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje občinski svet ter mu v zvezi s tem daje mnenja, predloge in pripombe,
– predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem,
– prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov občinskega sveta.
Komisija za vloge in pritožbe opravlja naslednje naloge:
– obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta,
– obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije občinskemu svetu ali njegovim delovnim telesom in ugotavlja vzroke zanje,
– obvešča občinski svet in pristojna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe,
– obravnava tudi vloge in pritožbe, ki jih je odstopil v obravnavo republiški organ za prošnje in pritožbe, če je vlagatelj za območja občine, ukrepal v skladu z določili prejšnjega člena oziroma postopa po navodilih oziroma na zaprosilo pristojnega republiškega organa,
– obravnava vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno in obvesti o ugotovitvah občinski svet župana in načelnika upravne enote,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa občinski svet.
Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami opravlja naslednje naloge:
– v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih objavlja razpis za dajanje predlogov za občinska priznanja,
– obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajejo organizacije in društva in drugi predlagatelji ter jih s svojimi mnenji posreduje pristojnemu republiškemu organu,
– obravnava in oblikuje predloge za občinska priznanja ter jih predlaga občinskemu svetu v sprejem,
– daje predloge za odlikovanja ali daje pobude za predlaganje posameznikov, organizacij in društev ter organov za odlikovanja in občinska priznanja in jih daje v postopek v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih,
– usmerja aktivnosti za ohranjanje in krepitev odnosov med občino ter ostalimi občinami na področju gospodarstva, kulture, športa ...,
– skrbi za mednarodne stike in uveljavljanje občine v širšem prostoru.
V razpisnih komisijah za oddajo javnih naročil sodeluje tudi predstavnik matičnega odbora občinskega sveta. V primeru, ko ni mogoče določiti matičnega odbora, v razpisni komisiji sodeluje predstavnik odbora za finance in občinsko premoženje.
Občinski svet po potrebi s statutarnim sklepom ustanavlja nove komisije in ukinja ali združuje posamezne komisije.

Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za finance in občinsko premoženje,
– odbor za gospodarstvo in turizem,
– odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
– odbor za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za zaščito in reševanje,
– odbor za mladino.
Odbori občinskega sveta so stalna ali začasna delovna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo strokovne podlage in predloge za odločitve občinskega sveta za področja iz njegove delovne pristojnosti.

Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja in oblikuje politiko občine v zvezi z izobraževanjem, socialno, raziskovalno, kulturno, informacijsko-dokumentacijsko in društveno dejavnostjo ter športom in rekreacijo in jo predlaga občinskemu svetu,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– ocenjuje in spremlja izvajanje projektov kulturnih, športnih in drugih društev in klubov, katerim so bila na osnovi programa odobrena dodatna ali izredna sredstva iz občinskega proračuna,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga v sprejem občinskemu svetu,
– obravnava in predlaga občinskemu svetu in županu oblikovanje postavk znotraj proračuna, ki bodo zagotavljale določena sredstva za optimalne oblike enkratne pomoči socialno najbolj ogroženim,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor za finance in občinsko premoženje opravlja naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenje občinskemu svetu o občinskem proračunu, njegovem izvajanju in zaključnem računu,
– daje mnenje občinskemu svetu na vsako spremembo občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupov osnovnih sredstev za potrebe občinske uprave,
– daje mnenje občinskemu svetu glede najema oziroma uporabe občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede potrebnosti pregleda občinskega proračuna ali njenega dela s strani računskega sodišča,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela.
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje,
Odbor za gospodarstvo in turizem opravlja naslednje naloge:
– obravnava letni gospodarski načrt občine,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj občine,
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja,
– obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti,
– spremlja izvajanje nalog s tega področja,
– predlaga občinskemu svetu sprejem ukrepov s področja razvoja malega gospodarstva in obrti,
– skrbi za promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– pripravlja izhodišča in daje mnenje občinskemu svetu na letne programe prireditev in promocij, ki služijo hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini,
– sodeluje s turističnimi in drugimi društvi, ki organizirajo različne prireditve.
Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge za financiranje krajevnih skupnosti,
– občinskemu svetu daje mnenje na statute krajevnih skupnosti in organizacijo krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu prenos nekaterih občinskih nalog in pristojnosti na krajevne skupnosti,
– koordinira in usklajuje delovanje krajevnih skupnosti,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih služb,
– občinskemu svetu predlaga prioritetni vrstni red investicij v komunalno infrastrukturo,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– občinskemu svetu daje mnenja na akte in predpise, ki jih iz njegovega področja predlagajo občinski upravni organi,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja in urejanje prostora,
– obravnava predloge za pridobivanje, financiranje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev.
Odbor za zaščito in reševanje opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz področja zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu na odloke in druge akte iz svojega področja,
– daje mnenje občinskemu svetu za načrte zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu pred imenovanji iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na področje zaščite in reševanja.
Odbor za mladino opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja na področju mladine, daje mnenje in predlaga občinskemu svetu ukrepe na različnih področjih pomembnih za mlade,
– oblikuje in predlaga v sprejem občinskemu svetu mladinsko politiko, da bi se ustvarile socialne, kulturne, pravne, ekonomske, zdravstvene, pedagoške, izobraževalne in druge razmere, ki pospešujejo individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo,
– predlaga pogoje, merila in postopke za sofinanciranje projektov iz občinskega proračuna, ki jih izvajajo društva in druge oblike prostovoljnih in neprofitnih organizacij, katerih dejavnost se nanaša na mlade,
– ocenjuje in spremlja izvajanje ukrepov za mlade in obravnava poročila o položaju mladih.
Odbori občinskega sveta opravljajo poleg zgoraj navedenih še naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s svojega delovnega področja preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja in predloge o teh vprašanjih,
– oblikujejo mnenja in podlage za odločanje občinskega sveta glede pipravljajočih se predpisov, ki neposredno zadevajo vprašanja občinske pristojnosti oziroma koristi,
– predlagajo občinskemu svetu ali županu odločitve s svojega področja.
Občinski svet po potrebi s statutarnim sklepom ustanavlja nove odbore in ukinja ali združuje posamezne odbore.

Črtan.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima enaintrideset članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volitve se izvajajo v skladu z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov, skliče pa jo dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi novega župana.
Do potrditve mandata novemu županu, vodi sejo občinskega sveta dotedanji župan.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Za vodenje seje občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njihovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

Črtan.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo, posamezne točke dnevnega reda pa lahko predlagajo tudi komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta.

Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Direktor občinske uprave in predsednik nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta, na zahtevo občinskega sveta ali župana pa so se dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta tudi predstojniki notranjih organizacijskih enot oziroma strokovni delavci občinske uprave.

Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ter poslovnik in kadar na predlog posameznega člana občinskega sveta tako odloči občinski svet z večino glasov.

Občinski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do odborov, komisij in občinskih organov. Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Občinski svet glasuje javno ob sprejetju statuta in poslovnika, tajno pa ob imenovanju podžupana.

Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini v okviru svojih nalog zlasti:
– opravlja nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– pregleduje in proučuje pravne predpise in akte s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregleduje listinsko dokumentacijo kot so pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– obravnava pripombe strank v postopku,
– sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– oblikuje zahteve za izvedbo revizije s strani Računskega sodišča Republike Slovenije,
– prijavlja sum storitve prekrška oziroma sum storitve kaznivega dejanja pristojnemu organu.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program dela.

Nadzorni odbor šteje sedem članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Po imenovanju vseh članov nadzornega odbora župan skliče konstitutivno sejo nadzornega odbora v roku 20 dni.

Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Kandidaturo za predsednika nadzornega odbora lahko vloži vsak član nadzornega odbora.
Kandidat je izvoljen z večino glasov članov nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora je lahko razrešen na predlog enega člana nadzornega odbora, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov nadzornega odbora.
Na enak način kot predsednika nadzornega odbora se voli in razrešuje tudi podpredsednika nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo ter pripravlja in vodi seje.
Podpredsednik nadzornega odbora pomaga predsedniku nadzornega odbora pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora, kadar je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana.
Seje nadzornega odbora so zaprte za javnost kadar je nadzorni odbor pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
Na sejah nadzornega odbora so lahko poleg župana oziroma z njegove strani pooblaščenega delavca občinske uprave, prisotni tudi vabljeni, zlasti kadar je njihova prisotnost potrebna za razjasnitev in v pomoč pri delu nadzornega odbora.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poda poročilo s priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj enkrat letno poroča o svojem delu in ugotovitvah.
S sklepom lahko nadzorni odbor zahteva od občinskega sveta, župana in članov poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev, da pooblaščenemu članu nadzornega odbora ali imenovanemu izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je potrebna za delo nadzornega odbora.

Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– obravnavati poročilo nadzornega odbora,
– upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Nadzorni odbor mora nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev pred sprejetjem dokončnega poročila zagotoviti možnost, da izrazi svoje mnenje in ugovarja njegovim ugotovitvam.
Nadzorni odbor pošlje predlog poročila nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev, občinskemu svetu in županu in po potrebi tudi računskemu sodišču.

Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidence in dokumentacije.

Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– odgovarja za izvrševanje proračuna,
– odloča o višini zadolževanja v okviru sprejemanja občinskega proračuna,
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja, katerih posamična vrednost, skupna vrednost v okviru enega posla ali skupna vrednost v obdobju enega leta ne presega 0,5% proračunskih sredstev za tekoče leto, vendar največ eno dvanajstino te vrednosti na mesec,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– po potrebi sklicuje predsednike krajevnih skupnosti z namenom posvetovanja in problematike krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu program varstva okolja, študije ranljivosti okolja in sanacijske programe odprave posledic čezmerne obremenitve okolja,
– aktivno sodeluje pri reševanju nastalih socialnih problemov,
– poroča občinskemu svetu o namenu in rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine v tujini na seji občinskega sveta.
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost takšne odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Črtan.

Podžupan oziroma podžupani pomaga (-jo) županu pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana (-e) za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
Župana nadomešča v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti podžupan, ki ga določi župan.
S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravico glasovati za odločitve občinskega sveta.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del (krajevna skupnost, naselje, ulica).
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom ali če tako zahteva najmanj 5% volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Zbor občanov:
– razpravlja o delu občinskih organov (občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov ter delovnih teles),
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– razpravlja in daje mnenja o zadevah v javni obravnavi,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.

Pobudo za sklic zbora občanov mora pobudnik pisno predložiti županu. V pobudi mora biti naveden pobudnik sklica zbora občanov, zadeve, ki naj bi jih občani obravnavali na zboru občanov ter ali se pobuda za sklic zbora občanov nanaša na vso občino ali njen posamezen del.
Kadar pobudo za sklic zbora občanov predloži najmanj 5% volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, mora pobuda vsebovati seznam osebno podpisanih volivcev z njihovimi osebnimi podatki: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Župan lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.

Župan mora sklicati zbor občanov v roku 30 dni od pravilno podane pobude za sklic zbora občanov. Najmanj 5 dni pred začetkom zbora občanov mora župan na krajevno običajen način javno objaviti datum in kraj zbora občanov ter zadeve, ki jih bodo obravnavali občani na zboru.

Pravico sodelovanja in glasovanja na zboru občanov imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Zbor občanov je sklepčen, če je na njem prisotnih najmanj 10% volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, razen če statut ali zakon ne določata drugače.
Sklepi zbora občanov so sprejeti, če je zanje glasovala večina občanov prisotnih na zboru občanov.

O zboru občanov se piše zapisnik, ki mora vsebovati zlasti datum in kraj sklica zbora občanov, število prisotnih občanov in glasovanje o zadevah, ki so jih občani obravnavali na zboru občanov.

Stališča, predloge, pobude ali mnenja sprejeta na zboru občanov mora obravnavati in se o njih opredeliti župan in občinski svet oziroma svet tiste krajevne skupnosti, v katero je bil zbor občanov sklican.

Občinski svet lahko o vsebini splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10% volivcev v občini ali njenem posameznem delu.
Rezultati svetovalnega referenduma ne zavezujejo občinskega sveta.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 42. in 43. člena tega statuta.

Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave, ki se določijo z odlokom iz prvega odstavka tega člena.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, predstojniki upravnih organov, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. Predstojnike organov občinske uprave imenuje in razrešuje župan.

Občinski funkcionarji so upravičeni do plače oziroma dela plače ter drugih prejemkov v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvršuje zakone, predpise in odločitve občinskega sveta, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev.

Občinska uprava izvaja odloke, pravilnike, odredbe in navodila, ki jih sprejema občinski svet in izdaja župan.
Občinska uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo direktor občinske uprave in predstojniki upravnih organov. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

Direktor občinske uprave je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev župana ali direktorja občinske uprave, o tem odloča občinski svet.
Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev uradne osebe, o tem odloča direktor občinske uprave.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, ki jih določajo zakoni (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Občina organizira obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– zbiranje in odlaganje odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstva pred požarom,
– vzdrževanje občinskih javnih cest in zimska služba,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.

Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba z industrijsko in požarno vodo,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč,
– pogrebne storitve,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic,
– urejanje in upravljanje sejmišč,
– oskrba s toplotno energijo,
– oskrba s plinom,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih,
– javni potniški promet,
– plakatiranje in okraševanje,
– deratizacija in dezinfekcija,
– ter organizira druge izbirne gospodarske javne službe.

Občinski svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanja proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Občinski svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode ali sklade.

Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Glede nadzora nad zakonitostjo uprave se uporabljajo določila zakona, ki urejajo to področje.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom.

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti občinskih organov in občinske uprave.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko uporabijo ukrepi predvideni z zakonom.

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.
Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za namene in po postopku določenim z zakonom.

Zaključni račun proračuna predloži župan v sprejem občinskemu svetu po postopku in v rokih določenih z zakonom.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. Sklep o zadolžitvi sprejme občinski svet.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, pod pogoji, ki jih določa zakon.
O soglasju odloča občinski svet.

Črtan.

Črtan.

Črtan.

Finančno poslovanje izvršuje pristojni upravni organ za finance, ki ga nadzira župan ali direktor občinske uprave in nadzorni odbor.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga občinski svet sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejema po dvofaznem postopku.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade ter proračun in zaključni račun občine.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča s koledarskim letom.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbori in komisije občinskega sveta ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlagani odlok pošlje predlagatelj županu.

Predlagani odlok mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega odloka na sejah občinskega sveta.

Župan pošlje predlagani odlok članom občinskega sveta najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlagani odlok.

Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, ali zaradi naravnih nesreč, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku, tako da se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Na predlog predlagatelja odloka, se lahko člani občinskega sveta odločijo, da se na isti seji obravnavata in sprejmeta osnutek in predlog odloka (skrajšani postopek), kadar gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov, manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni, spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča ter program dela občinskega sveta in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih interesov ima pri povezovanju v širšo lokalno skupnost prioriteto povezovanje občine v pokrajino Posavja.
Odločitev o vključitvi oziroma izstopu občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum, če o tem odloči občinski svet na pobudo četrtine svetnikov, župana ali 5% volivcev. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Člani pokrajinskega sveta so župan in člani občinskega sveta, ki jih izvoli občinski svet na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov.
Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

V občini so ustanovljene krajevne skupnosti; ki obsegajo naslednja naselja:
– KS Brestanica: Brestanica, Stolovnik, Raztez, Gorica, Lokve, Armeško, Dol. Leskovec, Anže;
– KS Dolenja vas: Dolenja vas, Pesje, Stari grad, Sp. Stari grad, Libna, Spodnja Libna;
– KS Gora: Gora, Cesta, Gunte, Čretež, Senožete, Golek, Osredek, Sp. Dule, Straža, Strmo rebro, Dunaj;
– KS Koprivnica: Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol;
– KS mesta Kostanjevica na Krki: Dobe, Globočice, Gornja Prekopa, Slinovce, Jablance, Karlče, Sajevce, Malence, Koprivnik, Zaboršt, Dolnja Prekopa, Dobrava, Oštrc, Avguštine, Dolšce, Črneča vas, Črešnjevec, Vrbje, Vrtača, Orehovec, Grič, Kočarija, Male Vodenice, Velike Vodenice, Podstrm, Ržišče, Ivanjše, Kostanjevica na Krki;
– KS mesta Krško: Bučerca, Kremen, Gunte, Krško, Sremič, Trška gora, Gor. Pijavško, Sp. Pijavško, Sr. Pijavško, Vrbina;
– KS Krško polje: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre;
– KS Leskovec: Gorenja vas, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec, Nemška gora, Selce, Velika vas, Volovnik, Veniše, Žadovinek;
– KS Podbočje: Selo, Slivje, Stari grad, Žabjek, Brezje, Gradec, Planina, Šutna, Dol, Brlog, Hrastek, Brezovica, Premagovce, Dobrava, Pristava, Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod, Veliko Mraševo, Mladje, Gradnje, Frluga, Prušnja vas, Podbočje;
– KS Raka: Ardro, Brezje, Celine, Cirje, Dolga Raka, Dobrava, Dolenja vas, Gmajna, Goli vrh, Gradišče, Jelenk, Koritnica, Kržišče, Zabukovje, Zaloke, Mali Koren, Mikote, Planina, Podlipa, Podulce, Pristava, Površje, Raka, Ravno, Smednik, Sela, Videm, Veliki Koren, Vrh pri Površju;
– KS Rožno-Presladol: Rožno, Presladol;
– KS Senovo: Brezje, Kališovec, Gor. Leskovec, Dovško, Stranje, Šedem, Mali Kamen, Reštanj, Dobrova, Senovo;
– KS Senuše: Brezje, Brezovska gora, Dedni vrh, Drenovec, Senuše, Straža;
– KS Veliki Podlog: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava, Veliki Podlog;
– KS Veliki Trn: Apnenik, Ardro, Črešnjice, Dalce, Dol. Lepa vas, Gorenje Dule, Gor. Lepa vas, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nova gora, Nemška vas, Pijana gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje, Ženje;
– KS Zdole: Anovec, Pleterje, Ravne, Zdole, Kostanjek;
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava in nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima svoj žig, lahko pa ima tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik.

Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in se ustanovi kot nova krajevna skupnost, če se za to na referendumu v tem delu krajevne skupnosti odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela krajevne skupnosti izpolnjujeta pogoje za novo krajevno skupnost.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k drugi krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če preostali del krajevne skupnosti izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
Pred izločitvijo in priključitvijo morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
Referendum razpiše občinski svet na pobudo zbora krajanov.
Sklep o ustanovitvi nove krajevne skupnosti oziroma priključitve k novi krajevni skupnosti sprejme občinski svet, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, določeni v statutu.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Naloge krajevnih skupnosti so:
– sprejmejo statut krajevne skupnosti,
– sprejmejo finančni plan in zaključni račun,
– sprejmejo program razvoja krajevne skupnosti,
– skrbijo za premoženje krajevne skupnosti,
– imenujejo volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti,
– sodelujejo pri sprejemanju prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov in dajejo mnenje pri sprejemanju teh aktov,
– dajejo mnenje o rabi prostora,
– dajejo mnenje pri gradnji gostinskih, trgovskih in drugih lokalov,
– dajejo mnenje za postavitev kioskov,
– dajejo mnenje za gradnjo zidanic, vikendov in drugih pomožnih objektov v naravi,
– urejajo in vzdržujejo javne poti, določene z odlokom in pravilnikom, ter izvajajo zimsko službo na teh poteh,
– vzdržujejo, urejajo in gradijo pokopališča in mrliške vežice,
– vzdržujejo parke, zelenice in druge javne površine,
– sodelujejo s službami socialnega skrbstva,
– sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije,
– sodelujejo in aktivno delujejo pri varstvu okolja in urejanju prostora,
– organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne ipd.),
– sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah,
– sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– spremljajo in sodelujejo na področju investicijskih vlaganj v objekte gospodarske infrastrukture v krajevni skupnosti,
– predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti,
– sodelujejo z občinsko upravo na področju kulture, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter namembnosti objektov v kraju,
– izvajajo in opravljajo tiste naloge, katere občinski svet prenese v pristojnost krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti so v enakopravnem položaju.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev.
Te naloge se natančneje določijo v statutih krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.
Te naloge se natančneje določijo v statutu Krajevne skupnosti mesta Krško.
Krajevna skupnost mesta Kostanjevica na Krki opravlja zaradi svojih tradicionalnih mestnih, zgodovinskih in turističnih posebnosti ter kot eno izmed kulturnih središč Slovenije in občine naloge, ki izhajajo iz teh danosti.
Te naloge se natančneje določijo v statutu krajevne skupnosti mesta Kostanjevica na Krki.
Krajevni skupnosti z naseljema mestnega značaja Brestanica in Senovo opravljata funkcije, ki izhajajo iz njihovih značilnosti.
Te naloge se natančneje določijo v statutih krajevnih skupnosti Brestanica in Senovo.

Skupne potrebe, interese in naloge zadovoljujejo in uresničujejo občani v krajevni skupnosti s sredstvi proračuna, s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari in s sredstvi, ki jih prispevajo občani, na osnovi letnega plana občine in krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so dolžne letno poročati in dostaviti finančni plan in zaključni račun občinskemu svetu in županu.

Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.

Občinski svet lahko po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti, z odlokom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti, če za to zagotovi potrebna sredstva.

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

Organa krajevne skupnosti sta svet krajevne skupnosti in nadzorni odbor.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.

Svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov se določi v statutu krajevne skupnosti.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in ki so podrobneje opredeljene v statutu krajevne skupnosti.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik.

Krajevne skupnosti, določene s tem statutom, so pravne naslednice prejšnjih krajevnih skupnosti.
Organi prejšnjih krajevnih skupnosti opravljajo svoje delo do izvolitve novih organov.
Za prve volitve v svete krajevnih skupnosti, ki se morajo izvesti v štirih mesecih po veljavnosti tega statuta, občinski svet z odlokom določi število članov svetov krajevnih skupnosti. Pri določanju števila se smiselno uporablja določba zakona o lokalnih volitvah, ki določa število članov občinskega sveta. Volilne komisije teh skupnosti za prve volitve imenuje občinska volilna komisija.

Odloke in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina prejšnje občine, ostanejo v veljavi do uskladitve z določbami tega statuta, razen določb, ki so v nasprotju z določbami tega statuta.
Spremembo odloka o skladu stavbnih zemljišč sprejme občinski svet v dveh mesecih po sprejetju tega statuta.

Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da četrtina članov občinskega sveta, župan ali 5% volilnih upravičencev.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.