Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih skladih (ZJS)
Razglašam zakon o javnih skladih (ZJS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. februarja 2000.
Št. 001-22-30/00
Ljubljana, dne 3. marca 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O JAVNIH SKLADIH (ZJS)
1. TEMELJNE DOLOČBE
Javni sklad
1. člen
(1) Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
(2) Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti:
– če so obveznosti nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen, z namenskim premoženjem,
– za druge obveznosti s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo javnega sklada zagotovi ustanovitelj.
(3) Ustanovitelj za obveznosti javnega sklada ne odgovarja.
Oblike javnih skladov
2. člen
(1) Javni sklad se lahko ustanovi kot javni finančni sklad, javni nepremičninski sklad ali javna ustanova.
(2) Javni finančni sklad je javni sklad, ki se ustanovi z namenom vzpodbujanja razvoja na določenem področju z dajanjem kreditov oziroma poroštev in drugih oblik vzpodbujanja razvoja oziroma za druge namene, določene z zakonom.
(3) Javni nepremičninski sklad je javni sklad, ki se ustanovi z namenom poslovanja z nepremičninami.
(4) Javna ustanova je javni sklad, ki se ustanovi z namenom vzpodbujanja razvoja in ustvarjalnosti na posameznih področjih z dodeljevanjem nagrad, štipendij, drugih nepovratnih sredstev ter drugih oblik vzpodbud.
(5) Javni sklad se lahko ustanovi tudi z obema namenoma iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(6) Namen javnega sklada se določi z zakonom ali ustanovitvenim aktom.
2. USTANOVITEV JAVNEGA SKLADA
Ustanovitelji
3. člen
(1) Javni sklad lahko ustanovi Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) ali samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost).
(2) Če javni sklad ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice in obveznosti uredijo z ustanovitvenim aktom.
Način ustanovitve
4. člen
(1) Javni sklad se ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejme ustanovitelj.
(2) Če z zakonom ni drugače določeno, ustanovi javni sklad v imenu države Vlada Republike Slovenije. V imenu lokalne skupnosti ustanovi javni sklad svet lokalne skupnosti.
(3) Če je ustanoviteljev več, se javni sklad ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejmejo vsi ustanovitelji.
Ustanovitveni akt
5. člen
(1) V ustanovitvenem aktu se določi:
– namen,
– ime in sedež,
– vrednost namenskega premoženja,
– pristojnosti organov,
– sestavo organov javnega sklada ter število in mandatno dobo članov teh organov,
– vrste premoženja, ki bo kot namensko premoženje vloženo ob ustanovitvi javnega sklada,
– čas, za katerega je javni sklad ustanovljen, če je ustanovljen za določen čas,
– če je ustanovitelj država, ministrstvo, ki je pristojno za področje delovanja javnega sklada (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo),
– ocenjeno višino ustanovitvenih stroškov in sredstev, potrebnih za začetek dela javnega sklada,
– druga vprašanja, za katere ta ali drug zakon določa, da morajo biti urejena v ustanovitvenem aktu.
(2) Če je ustanoviteljev več, se v ustanovitvenem aktu določi tudi njihova medsebojna razmerja pri upravljanju javnega sklada.
Splošni pogoji poslovanja
6. člen
(1) Javni sklad mora sprejeti splošne pogoje poslovanja.
(2) Splošni pogoji poslovanja javnega finančnega sklada morajo določati:
– merila za določitev upravičencev do kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 2. člena tega zakona,
– merila za določitev namenske rabe kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 2. člena tega zakona,
– vsebino pravic in obveznosti javnega finančnega sklada in upravičencev na podlagi danih kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 2. člena tega zakona.
(3) Splošni pogoji poslovanja javnega nepremičninskega sklada morajo določati:
– merila za določitev načina zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin (npr. oddajanje v najem oziroma zakup, dodeljevanje pravic gradnje na nepremičninah),
– merila za določitev upravičencev,
– vsebino pravic in obveznosti javnega nepremičninskega sklada in upravičencev na podlagi najemne oziroma zakupne pogodbe oziroma drugih pogodb, ki jih sklepa javni nepremičninski sklad zaradi zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin.
Pristojnosti ustanovitelja
7. člen
(1) Ustanovitelj odloča o:
– imenovanju in razrešitvi članov uprave in nadzornega sveta,
– povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja,
– razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– drugih zadevah, določenih z zakonom oziroma ustanovitvenim aktom.
(2) Ustanovitelj lahko odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen.
Ime in sedež
8. člen
(1) Ime javnega sklada mora vsebovati:
– poimenovanje “javni sklad”,
– kratko označbo namena,
– ime ustanovitelja.
(2) Če je ustanoviteljev več, se kot ime ustanovitelja v imenu uporablja označba, ki jo ustanovitelji določijo v ustanovitvenem aktu.
(3) Sedež javnega sklada mora biti v Republiki Sloveniji.
Vpis v sodni register
9. člen
(1) Ustanovitev javnega sklada se vpiše v sodni register.
(2) Javni sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register.
(3) Poleg podatkov, ki se vpišejo v sodni register pri vseh subjektih vpisa po zakonu, se vpiše tudi vrednost namenskega premoženja.
(4) Ustanovitelj mora predlogu za vpis ustanovitve javnega sklada priložiti:
– ustanovitveni akt,
– dokazila o izvršenih razpolagalnih pravnih dejanjih za prenos premoženja,
– sklep o imenovanju prvih članov organov.
3. NAMENSKO PREMOŽENJE SKLADA
Namensko premoženje
10. člen
(1) Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada.
(2) Javni sklad upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem samo v skladu z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen.
Vrednost namenskega premoženja
11. člen
(1) Ob ustanovitvi mora biti vrednost namenskega premoženja najmanj 15,000.000 tolarjev.
(2) Kadar predmet namenskega premoženja ni denar (stvarni vložek), mora vrednost stvarnih vložkov oceniti pooblaščeni ocenjevalec premoženja.
Predmet namenskega premoženja
12. člen
(1) Predmet namenskega premoženja javnega finančnega sklada in javne ustanove je denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki je po svojih lastnostih primerno za zagotavljanje namena javnega finančnega sklada in javne ustanove.
(2) Predmet namenskega premoženja javnega nepremičninskega sklada so predvsem nepremičnine.
Prenos namenskega premoženja ob ustanovitvi
13. člen
Ustanovitelj mora pred vpisom javnega sklada v sodni register opraviti ustrezna razpolagalna pravna dejanja, ki so potrebna, da bo javni sklad z vpisom v sodni register postal lastnik tega premoženja.
4. ORGANI JAVNEGA SKLADA
Organi javnega sklada
14. člen
Organa javnega sklada sta nadzorni svet in uprava.
Nadzorni svet
15. člen
(1) Nadzorni svet ima predsednika in največ šest članov.
(2) Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo največ petih let, na predlog funkcionarja, ki je po tretjem odstavku tega člena po svoji funkciji predsednik nadzornega sveta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Po svoji funkciji je predsednik nadzornega sveta:
– pristojni minister, če je ustanovitelj javnega sklada država,
– župan, če je ustanovitelj javnega sklada lokalna skupnost.
(4) Član nadzornega sveta, katerega ustanovitelj je država, je tudi delavec ministrstva, pristojnega za finance.
(5) Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v javnem skladu ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
(6) Člani nadzornega sveta so lahko tudi funkcionarji in višji upravni delavci.
Pristojnosti nadzornega sveta
16. člen
(1) Nadzorni svet:
– skrbi za zagotavljanje delovanja v javnem interesu,
– sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo javnega sklada, ki jih predloži v soglasje ustanovitelju,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov uprave,
– daje ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali ustanovitvenim aktom.
(2) Nadzorni svet lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada.
(3) Uprava mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
Dolžnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta
17. člen
(1) Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada.
(2) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov, skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(3) Člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
(4) Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
Odločanje nadzornega sveta
18. člen
Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
Uprava
19. člen
(1) Uprava ima lahko največ tri člane.
(2) Število članov uprave določa ustanovitveni akt.
Imenovanje članov uprave
20. člen
(1) Člane uprave imenuje in razrešuje ustanovitelj na podlagi javnega natečaja ter pod pogoji, na način in po postopku, določenimi z zakonom in ustanovitvenim aktom. Član uprave je imenovan za dobo največ štirih let in je lahko ponovno imenovan.
(2) Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če še ni izbrisana.
(3) Za člane uprave se lahko imenujejo tudi višji upravni delavci.
Obveznosti in odgovornosti članov uprave
21. člen
(1) Člani uprave zastopajo in predstavljajo javni sklad. Člani uprave organizirajo in vodijo delo ter poslovanje javnega sklada. Pri svojem delu so dolžni varovati poslovno tajnost javnega sklada.
(2) Člani uprave morajo zagotoviti, da javni sklad posluje v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom.
(3) Član uprave odgovarja javnemu skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali protipravnega ravnanja.
Pristojnost in postopek odločanja
22. člen
(1) Uprava izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javnega sklada.
(2) Pri odločanju o javnopravnih stvareh se uporablja postopek, določen z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99).
(3) Zoper odločbo uprave ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča pristojno ministrstvo. Če je ustanovitelj javnega sklada lokalna skupnost, odloča o pritožbi pristojni organ lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Predčasna razrešitev članov uprave in nadzornega sveta
23. člen
(1) Član uprave je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma ustanovitvenem aktu javnega sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 21. člena tega zakona.
(2) Če član uprave umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen ali mu je potekel mandat in zaradi tega uprava ne more zastopati in predstavljati javnega sklada, opravlja funkcijo uprave predsednik nadzornega sveta, vendar najdlje eno leto.
(3) Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma ustanovitvenem aktu javnega sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 17. člena tega zakona.
5. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJU
Povečanje in zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja
24. člen
(1) Vrednost namenskega premoženja javnega sklada se poveča:
– z zagotovitvijo dodatnega namenskega premoženja,
– z razporeditvijo pozitivnega rezultata upravljanja v namensko premoženje.
(2) Vrednost namenskega premoženja se zmanjša:
– z izplačilom ustanovitelju,
– zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem.
(3) Rezultat upravljanja z namenskim premoženjem je razlika med prihodki in odhodki, izkazana v letnem izkazu uspeha javnega sklada.
Povečanje vrednosti namenskega premoženja z zagotovitvijo dodatnega namenskega premoženja
25. člen
(1) Če ustanovitelj tako sklene, se vrednost namenskega premoženja poveča z zagotovitvijo dodatnega namenskega premoženja.
(2) V sklepu iz prejšnjega odstavka ustanovitelj določi:
– vrednost dodatnega namenskega premoženja,
– vrste premoženja, ki se zagotovi kot dodatno namensko premoženje.
(3) Za povečanje namenskega premoženja z zagotovitvijo dodatnega namenskega premoženja se uporabljajo določbe drugega odstavka 11. člena, 12. člen in 13. člen tega zakona.
(4) Povečanje namenskega premoženja zaradi zagotovitve dodatnega namenskega premoženja se vpiše v sodni register. Hkrati se vpiše vrednost in vrsta dodatnega namenskega premoženja.
Povečanje vrednosti namenskega premoženja z razporeditvijo pozitivnega rezultata upravljanja
26. člen
(1) Če je rezultat upravljanja z namenskim premoženjem pozitiven, lahko ustanovitelj sklene, da se vrednost namenskega premoženja poveča z razporeditvijo celotnega ali dela pozitivnega rezultata upravljanja v namensko premoženje.
(2) Za povečanje namenskega premoženja iz prejšnjega odstavka se uporabljata določbi drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena.
Zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja z izplačilom ustanovitelju
27. člen
(1) Ustanovitelj lahko sklene, da se vrednost namenskega premoženja zmanjša z izplačilom ustanovitelju.
(2) V sklepu iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj določiti:
– vrednost, za katero se namensko premoženje zmanjša,
– vrsto namenskega premoženja, ki se izplača ustanovitelju.
(3) Za zmanjšanje namenskega premoženja z izplačilom ustanovitelju se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(4) Ustanovitelj ne sme zmanjšati vrednosti namenskega premoženja z izplačilom ustanovitelju:
– če javni sklad izkazuje nepokrit negativen rezultat upravljanja preteklih oziroma tekočega poslovnega leta, ali
– če bi se zaradi tega vrednost namenskega premoženja zmanjšala pod 15,000.000 tolarjev.
(5) Zmanjšanje namenskega premoženja z izplačilom ustanovitelju se vpiše v sodni register. Hkrati se vpiše vrednost, za katero se je namensko premoženje zmanjšalo.
(6) Določbe prvega odstavka in prve alinee četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo ustanovitelju iz naslova pozitivnega rezultata upravljanja, ki se ne razporedi v namensko premoženje po prejšnjem členu.
Zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja
28. člen
(1) Ustanovitelj lahko sklene, da se vrednost namenskega premoženja zmanjša zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja.
(2) Za zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja se smiselno uporabljajo določbe drugega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če bi se zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja vrednost namenskega premoženja zmanjšala pod 15,000.000 tolarjev, mora ustanovitelj hkrati z zmanjšanjem opraviti postopek povečanja vrednosti namenskega premoženja z zagotovitvijo dodatnega premoženja.
6. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA
6.1. Ločitev namenskega premoženja od premoženja javnega sklada
Ločitev premoženja
29. člen
(1) Javni sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstva za delo javnega sklada zagotovi ustanovitelj.
(2) Na namensko premoženje je dovoljenja izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem z namenskim premoženjem.
Ločitev naložb v vrednostne papirje
30. člen
(1) Javni sklad sklene s Klirinško depotno družbo pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in ima v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili slednji izdani v nematerializirani obliki, najmanj naslednje pravice:
– neposreden vpogled v stanja vrednostnih papirjev na računu namenskega premoženja, ki jih upravlja;
– neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na podlagi poslov, ki jih je za račun namenskega premoženja sklenil javni sklad oziroma po njegovem pooblastilu borzno posredniška družba.
(2) Javni sklad mora zagotoviti, da Klirinško depotna družba odpre poseben račun namenskega premoženja, ki ga upravlja, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka.
(3) V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora javni sklad s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo teh vrednostnih papirjev.
(4) Za hrambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Klirinško depotna družba oziroma banka iz tretjega odstavka tega člena mora nadzornemu organu na njegovo zahtevo posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani na računu namenskega premoženja, in ji omogočiti pregled teh stanj.
Naložbe v bančne denarne depozite oziroma posojila
31. člen
(1) Javni sklad mora v zvezi z naložbami namenskega premoženja v bančne denarne depozite oziroma posojila skleniti pogodbo z banko oziroma posojilojemalcem v svojem imenu in za račun namenskega premoženja. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun namenskega premoženja.
(2) Kadar je posojilo iz prejšnjega odstavka zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini, mora javni sklad zagotoviti, da se zastavna pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist namenskega premoženja kot zastavnega upnika.
(3) Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena zavarovano z zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so bili izdani v nematerializirani obliki, mora javni sklad zagotoviti, da se zastavna pravica v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev vknjiži v korist namenskega premoženja kot zastavnega upnika.
(4) V vseh drugih primerih zavarovanja posojila iz prvega odstavka tega člena mora biti zastavna pravica ustanovljena v korist namenskega premoženja kot zastavnega upnika v skladu s pravili, ki veljajo za ustanovitev zastavne pravice na premoženju, ki je predmet zastave.
Poseben denarni račun namenskega premoženja
32. člen
Javni sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun namenskega premoženja, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi namenskim premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja.
6.2. Ohranjanje vrednosti in naložbe namenskega premoženja
Ohranjanje vrednosti namenskega premoženja
33. člen
Javni sklad mora z namenskim premoženjem upravljati tako, da se ohranja oziroma povečuje vrednost tega premoženja.
Prosto namensko premoženje
34. člen
(1) Prosto namensko premoženje je tisti del namenskega premoženja, ki v določenem obdobju ni potrebno za zagotavljanje namena, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen.
(2) Prosto namensko premoženje sme javni sklad naložiti samo v skladu z določbami tega zakona.
(3) Pri izbiri naložb prostega namenskega premoženja mora javni sklad ravnati tako, da je zagotovljena varnost, donosnost in tržnost naložb ter ustrezna raznovrstnost in razpršitev teh naložb.
Vrste dovoljenih naložb
35. člen
Prosto namensko premoženje lahko predstavljajo samo naslednje vrste naložb:
– vrednostni papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) oziroma država članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
– obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
– delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
– investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje z namenom razpršitve in omejitve tveganj,
– naložbe v depozite pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
– gotovino v blagajni oziroma na upoglednem denarnem računu.
Omejitev posameznih naložb
36. člen
Vrednost posameznih vrst naložb prostega namenskega premoženja ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti prostega namenskega premoženja:
– naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz druge do tretje alinee prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 10% vrednosti prostega namenskega premoženja;
– naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alinee prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5% vrednosti prostega namenskega premoženja;
– naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz četrte alinee prejšnjega člena, ki morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, ne smejo skupno presegati 30% vrednosti prostega namenskega premoženja;
– naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz četrte alinee prejšnjega člena, ki morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, ne smejo skupno presegati 40% vrednosti prostega namenskega premoženja;
– naložbe v depozite iz pete alinee prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 40% vrednosti prostega namenskega premoženja, pri čemer naložbe v depozite pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 5% vrednosti prostega namenskega premoženja;
– naložbe v obliki gotovine v blagajni in na upoglednem denarnem računu ne smejo skupno presegati 3% vrednosti prostega namenskega premoženja.
6.3. Zadolževanje
Omejitev zadolževanja
37. člen
(1) Javni sklad ne sme najemati kreditov oziroma se kakorkoli zadolževati zaradi zagotavljanja sredstev za delo javnega sklada.
(2) Javni sklad se sme zadolžiti samo zaradi zagotavljanja sredstev za doseganje namena, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen, če je to določeno v finančnem načrtu, in največ v obsegu, določenim s tem zakonom.
(3) Skupni obseg zadolženosti javnega sklada iz prejšnjega odstavka ne sme presegati nobene od naslednjih omejitev:
– 10% vrednosti iz namenskega premoženja,
– skupnih prihodkov namenskega premoženja v posameznem poslovnem letu.
(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za poroštva, ki jih javni sklad izdaja zaradi uresničevanja namena, zaradi katerega je bil ustanovljen.
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za posojila ali druge oblike zadolževanja javnega sklada po posebnih zakonih ali odločitvi ustanovitelja, vendar skupni obseg ne sme presegati vrednosti namenskega premoženja.
6.4. Finančno poslovanje javnega sklada
Finančno poslovanje javnega sklada
38. člen
(1) Za finančno poslovanje javnega sklada se smiselno uporabljajo določbe 4. do 21. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99), če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Določbe zakona iz prejšnjega odstavka:
– ki se nanašajo na družbenike, se uporabljajo za ustanovitelja javnega sklada,
– ki se nanašajo na osnovni kapital in kapitalsko ustreznost kapitalske družbe, se uporabljajo za vrednost namenskega premoženja.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za ustanovitelja ne uporablja določba prvega odstavka 21. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij.
6.5. Posebne določbe za javne finančne sklade
Obvladovanje kreditnih tveganj
39. člen
(1) Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do javnega finančnega sklada, ki je nastala na podlagi kredita oziroma poroštva.
(2) Javni finančni sklad mora obvladovati kreditna tveganja z izvajanjem naslednjih ukrepov:
– s spremljanjem in ocenjevanjem dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti in z ustreznimi zavarovanji izpolnitve dolžnikove obveznosti,
– s spremljanjem in ocenjevanjem skupnih kreditnih tveganj.
(3) Za obvladovanje kreditnih tveganj se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, izdani na podlagi 74. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99).
Obvladovanje kreditnega tveganja posameznega dolžnika
40. člen
(1) Pred odločitvijo o odobritvi vsakega kredita oziroma poroštva mora javni finančni sklad oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznost do javnega finančnega sklada.
(2) Javni finančni sklad ne sme izplačati kredita oziroma dati poroštva, če ni njegova terjatev do dolžnika, ki bo nastala na podlagi kredita oziroma poroštva, zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini oziroma drugem premoženju, ki je glede na vrednost in druge lastnostih primerno za poplačilo terjatve, oziroma na drug ustrezen način.
(3) Javni finančni sklad mora ves čas trajanja pravnega razmerja z dolžnikom spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja njegovih terjatev do tega dolžnika.
Spremljanje in ocenjevanje skupnih kreditnih tveganj
41. člen
(1) Javni finančni sklad mora v okviru predpisanih in internih meril tekoče razvrščati aktivne bilančne in zunajbilančne postavke po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub iz naslova kreditnih tveganj.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka mora javni finančni sklad razvrščati v skupine na podlagi ocene sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do javnega finančnega sklada ob dospelosti.
(3) Dolžnikova sposobnost izpolnjevati obveznosti do javnega finančnega sklada ob dospelosti mora temeljiti na:
– oceni finančnega položaja posameznega dolžnika,
– oceni njegove zmožnosti zagotavljati denarni pritok, v obsegu, potrebnem za redno izpolnjevanje obveznosti do javnega finančnega sklada,
– vrsti in obsegu zavarovanja terjatev javnega finančnega sklada do posameznega dolžnika,
– izpolnjevanju dolžnikovih obveznosti do javnega finančnega sklada v preteklih obdobjih.
Rezervacije za kreditna tveganja
42. člen
Javni finančni sklad mora oblikovati rezervacije za kritje morebitnih izgub zaradi kreditnih tveganj.
7. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA SKLADA
Sredstva za delo javnega sklada
43. člen
(1) Sredstva za delo javnega sklada so:
– denarna sredstva za izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih, in za izplačilo sejnih in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja,
– oprema in poslovni prostori.
(2) Javni sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo javnega sklada.
Dolžnost ustanovitelja
44. člen
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za delo sklada, in tekoče zagotavljati denarna sredstva za izplačila iz prve in druge alinee prejšnjega člena.
8. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE
Splošna določba
45. člen
Javni sklad mora voditi poslovne knjige in poslovna poročila, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska poročila v skladu z zakonom o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 – v nadaljnjem besedilu: ZR) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Ločeno spremljanje poslovanja z namenskim premoženjem
46. člen
Poslovne knjige in poslovna poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja z namenskim premoženjem.
Notranje revidiranje
47. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZR morajo javni finančni skladi organizirati notranje revidiranje.
Revidiranje letnega poročila
48. člen
(1) Letno poročilo javnega sklada mora pregledati pooblaščeni revizor.
(2) Revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila javnega sklada mora v posebnem dodatku obsegati tudi mnenje o:
– skladnosti naložb prostega namenskega premoženja s 35. in 36. členom tega zakona,
– skladnosti obveznosti s 37. členom tega zakona,
– v primeru javnega finančnega sklada o izpolnjevanju pravil o obvladovanju kreditnih tveganj.
9. NADZOR NAD JAVNIM SKLADOM
Upravni nadzor
49. člen
Nadzor nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja:
– pristojni minister, če je ustanovitelj javnega sklada država,
– nadzorni svet lokalne skupnosti, če je ustanovitelj lokalna skupnost in Državni zbor Republike Slovenije oziroma občinski svet v skladu z zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99).
Nadzor nad smotrnim upravljanjem
50. člen
Nadzor nad smotrnim upravljanjem z namenskim premoženjem javnega sklada opravlja ustanovitelj.
10. PRENEHANJE JAVNEGA SKLADA
Razlogi za prenehanje
51. člen
Javni sklad preneha:
– če je bil ustanovljen za določen čas,
– če tako odloči ustanovitelj,
– s stečajem.
Likvidacija javnega sklada
52. člen
(1) V primerih iz prve in druge alinee prejšnjega člena se izvede likvidacija javnega sklada.
(2) Za likvidacijo javnega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99) o likvidaciji delniške družbe.
Stečaj javnega sklada
53. člen
(1) Nad javnim skladom se lahko izvede stečaj.
(2) Za stečaj javnega sklada se uporabljajo določbe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96 – odločba US, 39/97 in 52/99).
11. POSEBNE DOLOČBE ZA JAVNE USTANOVE
Sestava nadzornega sveta in drugih organov javne ustanove
54. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona ima lahko nadzorni svet predsednika in največ 14 članov. Za nadzorni svet javne ustanove se ne uporabljajo določbe tretjega odstavka 15. člena tega zakona.
(2) Javna ustanova ima lahko tudi strokovne in druge posvetovalne organe, če ustanovitveni akt tako določa.
Uprava javne ustanove
55. člen
(1) Ne glede na določbo 14. člena tega zakona javna ustanova nima uprave, če ustanovitveni akt ne določa drugače.
(2) Če javna ustanova nima uprave, opravlja funkcijo uprave predsednik nadzornega sveta.
(3) Če javna ustanova ima upravo, člane uprave ne glede na določbo prvega odstavka 20. člena tega zakona imenuje in razrešuje nadzorni svet.
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 22. do 28. člen zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94),
– 6. člen zakona o Tehnološko razvojnem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/94),
– sedma alinea 31. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 127. člena, 128. do 131. člen, 133. in 134. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96 – popr.),
– 4. člen, peti in šesti odstavek 6. člena in 7. do 15. člen zakona o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96),
– 4. člen, četrti odstavek 8. člena, tretji in četrti odstavek 9. člena, 10. do 13. člen, prvi in tretji odstavek 14. člena in 15. do 18. člen zakona o filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/94),
– drugi, tretji, četrti in peti odstavek 3. člena, druga alinea prvega odstavka 4. člena, 5. do 9. člen, 12. do 15. člen in 17. in 18. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 24/96),
– drugi in tretji odstavek 8. člena, tretji in četrti odstavek 9. člena in 10. do 15. člen zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91-I),
– drugi, tretji in četrti odstavek 12. člena, drugi odstavek 13. člena, 15. in 16. člen, 19. do 26. člen zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96),
– drugi stavek tretjega odstavka 3. člena, 5. člen, 6. do 9. člen, 11. člen, 12. člen zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99 in 53/99),
– drugi in tretji odstavek 79. člena, drugi odstavek 81. člena, in 84. do 89. člen stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I – popr., 9/94 – odločba US, 21/94, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US in 1/00 – odločba US),
– drugi, tretji, četrti in peti odstavek 84. člena, 85. in 86. člen, 5. točka prvega odstavka 87. člena drugi, tretji in četrti odstavek 87. člena, četrti in peti odstavek 88. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96),
uporabljajo pa se do preoblikovanja skladov v javne sklade po prvem odstavku 57. člena tega zakona.
(2) V besedilu členov zakonov iz prejšnjega odstavka se besedilo “upravni odbor” nadomesti z besedilom “nadzorni svet” in beseda “statut” z besedilom “ustanovitveni akt oziroma splošni pogoji poslovanja” v ustreznem sklonu.
(3) Ustanovitelj je dolžan pri sprejetju ustanovitvenega akta javnega sklada iz prvega odstavka tega člena ohraniti sedež v kraju, kjer je sklad imel sedež do dneva uveljavitve tega zakona.
57. člen
(1) Skladi Republike Slovenije, ki jih urejajo zakoni, navedeni v prejšnjem členu, nadaljujejo z delom kot javni skladi po tem zakonu na podlagi sprejema prvega akta o ustanovitvi, ki ga pripravijo skladi na podlagi revidiranega letnega poročila za leto 1999. Prvi akt o ustanovitvi sprejme ustanovitelj najkasneje do 30. 9. 2000.
(2) Na podlagi letnega poročila iz prejšnjega odstavka se zagotovi dodatno namensko premoženje za izpolnitev pogojev za ustanovitev javnega sklada po tem zakonu.
(3) Do poteka mandata poslovodnega organa sklada Republike Slovenije, ki nadaljuje delo kot javni sklad po tem zakonu, opravlja ta poslovodni organ naloge uprave po določbah tega zakona.
(4) Skladi, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, se preoblikujejo v javne sklade po tem zakonu ob smiselni uporabi določb prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, razen tistih skladov lokalnih skupnosti, pri katerih v tem roku ni bilo razdeljeno skupno premoženje zaradi ustanovitve novih občin.
(5) Nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do 10. 3. 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, postanejo last občine na območju katere ležijo.
(6) Zemljišča se prenesejo v last občine skupaj z vsemi bremeni. Stroške potrebnih parcelacij nosi občina.
(7) Če se skladi lokalnih skupnosti, pri katerih v roku iz četrtega odstavka tega člena ni bilo razdeljeno skupno premoženje zaradi ustanovitve novih občin, ne preoblikujejo v javne sklade po tem zakonu najkasneje do 30. 3. 2001, lahko katerakoli novonastala občina zahteva ureditev premoženjskopravnih razmerij in razdelitev skupnega premoženja v skladih pred sodiščem, ki odloči na podlagi predpisov, ki urejajo premoženjskopravna razmerja in delitev skupnega premoženja, upošteva pa pri tem:
– nepremičnine postanejo premoženje občine, na območju katere ležijo, razen če v celoti služijo izvrševanju komunalnih nalog ali storitev občanom druge občine;
– premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine, postane premoženje občine, katere premoženje postane nepremičnina iz prejšnje alinee.
(8) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za Nepremičninski sklad, katerega ustanovitelj je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(9) Določbe prvega odstavka 11. člena, četrtega odstavka 25. člena in petega odstavka 27. člena tega zakona, se za Jamstveni sklad Republike Slovenije ne uporabljajo. Določba 33. člena tega zakona se uporablja za Jamstveni sklad Republike Slovenije le smiselno.
58. člen
Do sprejema zakona, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za zaposlene v javnih skladih uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih in določbe ter količniki zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96), ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih.
59. člen
Če ustanovitelj ne sprejme akta o preoblikovanju sklada po prvem odstavku 57. člena tega zakona, prosta denarna sredstva in vrednostni papirji sklada preidejo v last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti. Osnovna sredstva, nepremičnine in drugo premoženje sklada preidejo v last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti. Če je ustanoviteljev sklada več, se premoženje in obveznosti sklada razdelijo sorazmerno z vloženimi sredstvi.
60. člen
(1) Pravne osebe, organizacijske enote in posamezniki, ki v svojem imenu ali firmi uporabljajo besedo “sklad”, pa niso organizirani in ne delujejo v skladu s tem zakonom, morajo najkasneje do 30. 9. 2000 v pravnem prometu prenehati uporabljati kot ime besedo “sklad”.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za:
– vzajemne sklade, ustanovljene po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr., 10/98 in 26/99);
– pokojninske sklade, ustanovljene po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99),
– proračunske sklade po zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se spremeni ime naslednjih pravnih oseb:
– ime Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustanovljen po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 56/92, 13/93, 43/93, 67/93, 5/94, 67/94, 7/96, 1/97, 29/97, 7/98 in 54/98) se spremeni v Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
– ime Slovenski odškodninski sklad, ustanovljen po zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94) se spremeni v Slovenska odškodninska družba.
(4) Do vpisa sprememb imen, sklada iz prejšnjega odstavka poslujeta z obstoječim imenom, dolžna pa sta predlagati spremembo imena v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 412-01/98-22/7
Ljubljana, dne 24. februarja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
