Na podlagi 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji dne 11. 6. 2002 sprejel

S tem pravilnikom se določijo upravičenci, pogoji, merila in postopek za dodeljevanje sredstev, ki so v odloku o vsakoletnem proračunu Občine Ajdovščina namenjena za ohranjanje in razvoj kmetijstva in sicer za naslednje namene:
– za subvencioniranje agromelioracij kmetijskih zemljišč, obnove nasadov, investicij v vrtnarstvu, sadjarstvu in živinoreji, nakupa kmetijskih zemljišč in pospeševanja ekološkega kmetovanja, skladno s 3. členom tega pravilnika,
– za subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju investicij v objekte za kmetijsko proizvodnjo, investicij v nakup mehanizacije, investicij v dopolnilne dejavnosti in investicij v nakup kmetijskih zemljišč, skladno s 5. členom tega pravilnika,
– za sofinanciranje namenov s področja pospeševanja celostnega razvoja podeželja, povezanih z razvojem kmetijstva, skladno s 7. členom tega pravilnika,
– za sofinanciranje projektov za razvoj turistične ponudbe na kmetijah, skladno s V. poglavjem tega pravilnika.

Sredstva po tem pravilniku se dodelijo, če predstavljajo spodbudo za izvedbo investicij in projektov oziroma, če je pomoč nujno potrebna.
Do sredstev, ki se dodeljujejo po tem pravilniku, so upravičene:
a) fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pod pogojem, da ležijo zemljišča, ki se obdelujejo in investicije, ki se izvajajo in s katerimi kandidirajo za dodeljevanje sredstev po 3. in 5. členu tega pravilnika, na območju Občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene tudi fizične in pravne osebe, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež podjetja v Občini Ajdovščina, zemljišča ki se obdelujejo in s katerimi kandidirajo za dodelitev sredstev po 3. in 5. členu tega pravilnika, pa ležijo na območju katastrskih občin: Slap, Erzelj, Vrhpolje in Budanje.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati vsaj dva od naslednjih splošnih pogojev:
– nosilec kmetijske dejavnosti je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijstva,
– nosilec kmetijske dejavnosti je lastnik kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva,
– kmetija je aktivna: za aktivno se šteje tista kmetija, ki ima najmanj 0,5 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč in ima mladega gospodarja ali nosilca kmetije (starost do 40 let),
– kmetijsko gospodarstvo je aktivno, kar pomeni, da posluje pozitivno v predhodnem letu,
– vlaganja v investicijo so perspektivna,
– kmetijsko gospodarstvo usposablja opuščena in zaraščena kmetijska zemljišča.
Kot prvi prednostni kriterij se šteje izpolnjevanje prve alinee splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka.
Kot drugi (podrejeni) prednostni kriterij se šteje izpolnjevanje tretje alinee splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka.
Mnenje o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni, predloži kmetijsko svetovalna služba (v nadaljevanju: KSS), v obliki ugotovitve o izpolnjevanju pogojev, v okviru strokovnega mnenja, ki ga priloži k vsaki na razpis prispeli vlogi.
Pogoji in kriteriji za posamezne namene, ki veljajo po tem pravilniku za kmetijo, veljajo enako tudi za kmetijsko gospodarstvo.
V primeru, da je višina razpoložljivih sredstev nižja od višine zaprošenih sredstev po posameznem namenu, zadostuje pa najmanj za dodelitev v celoti tistim prosilcem, ki izpolnjujejo prednostne kriterije, se višina morebitnih preostalih sredstev odobri ostalim prosilcem, ki niso bili uvrščeni po prednostnih kriterijih, v sorazmerno nižjem znesku.
Če je višina preostalih sredstev tako nizka, da delitev med prosilce, ki niso bili uvrščeni po prednostnem kriteriju, ne bi bila smiselna, se sredstev ne dodeli.
b) fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost iz Občine Ajdovščina, društva oziroma združenja s področja kmetijstva, s sedežem in območjem delovanja v Občini Ajdovščina ter morebitni drugi prosilci, za dodeljevanje sredstev po 7. členu tega pravilnika.
c) Fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pod pogojem, da ležijo zemljišča, ki se obdelujejo in investicije, ki se izvajajo in s katerimi kandidirajo za dodeljevanje sredstev po V. poglavju tega pravilnika, na območju Občine Ajdovščina. Fizične osebe morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
– nosilec kmetijske dejavnosti je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijstva ali ima status kmeta,
– kmetija je aktivna: za aktivno se šteje tista kmetija, ki ima najmanj 0,5 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč in ima mladega gospodarja ali nosilca kmetije (starost do 40 let).
Pred dodelitvijo sredstev mora upravičenec do sredstev državne pomoči podpisati klavzulo o kumulaciji državne pomoči. Klavzula obsega izjavo upravičenca do državne pomoči, da za namen za katerega pridobiva državno pomoč ni prejel pomoči iz državnega proračuna ali ni pridobil mednarodne pomoči, oziroma koliko sredstev je že prejel.
Investicije za katere se dodelijo sredstva državne pomoči, morajo biti pričete v tekočem letu.
Podana mora biti ocena možnosti preživetja kmetije s strani Kmetijske svetovalne službe.

Pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev za subvencioniranje agromelioracij kmetijskih zemljišč, obnove nasadov, investicij v vrtnarstvu, sadjarstvu in živinoreji, nakupa kmetijskih zemljišč, pospeševanja ekološkega kmetovanja, sofinanciranja kemijske analize zemlje in sofinanciranja stroškov zbiranja in transporta mleka so po posameznih namenih naslednji:
a) za obnovo vinogradov in matičnjakov:
– za obnovo vinogradov in matičnjakov na površinah, ki so po katastrskih podatkih njiva ter ležijo v območju melioracij in komasacij se sredstev ne dodeli.
– najmanjša površina obstoječih vinogradov in matičnjakov na kmetijo je 0,5 ha,
– najmanjša letna površina obnove vinograda oziroma matičnjaka je 0,15 ha,
– najmanjša gostota sajenja vinograda je 3000 kom/ha bruto površine,
– sadijo se lahko le priporočene in dovoljene sorte za območje Vipavske doline.
Višina sredstev za obnovo vinograda oziroma matičnjaka znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije vendar največ, odvisna od naklona zemljišča pred obnovo:

naklon zemljišča              0–40%               nad 40%
višina sredstev               300.000 SIT/ha      400.000 SIT/ha

Med upravičene stroške investicije se šteje stroške: kolov, žice, sadilnega materiala, založnega gnojenja, zemeljskih del, fizičnega dela pri napravi ter ostale potrebne opreme.
b) za obnovo sadovnjakov:
– pri obnovi sadovnjakov za breskve, jablane in hruške je najmanjša površina obstoječih sadovnjakov na kmetijo 0,6 ha, za ostale sadne vrste 0,2 ha,
– najmanjša letna površina obnove intenzivnega sadovnjaka je 0,15 ha za vse sadne vrste,
– pri prvi napravi sadovnjaka na kmetiji je najmanjša letna obnova za breskve, jablane in hruške 0,4 ha, za ostale sadne vrste pa 0,2 ha,
– najmanjši letni obseg ureditve travniškega nasada je omejen s številom sadik na 50 sadik,
– nasad je urejen po sodobnih tehnoloških standardih,
– zastopane so sorte, ki so priporočene za pridelavo v Sloveniji.
Višina sredstev za napravo travniškega nasada znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije vendar ne več kot znesek, ki bi ga dobili, če bi dodelili po 1000 SIT na posajeno sadilo.
Višina sredstev za napravo sadovnjaka znaša do 30% upravičenih stroškov investicije vendar največ, odvisna od naklona zemljišča pred obnovo:

naklon zemljišča             0–40%             nad 40%
višina sredstev              300.000 SIT/ha    350.000 SIT/ha

Med upravičene stroške investicije se šteje stroške: kolov, žice, sadilnega materiala, založnega gnojenja, zemeljskih del, fizičnega dela pri napravi ter ostale potrebne opreme.
c) za agromelioracijo travnikov in urejanje pašnikov:
– najmanjša površina obstoječih travnikov in pašnikov na kmetiji je 2 ha,
– najmanjša letna površina agromelioracije travnikov oziroma ureditve pašnikov je 1 ha,
– živinoreja je dejavnost kmetije,
– agromelioracija je v skladu s sodobnimi tehnološkimi navodili,
– za urejene površine je zagotovljeno koriščenje po normativu najmanj 0,5 GVŽ/ha in največ 2 GVŽ/ha,
– izdelan je popis potrebnih del.
Višina sredstev za agromelioracijo travnika oziroma pašnika znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar največ 50.000 SIT/ha.
Med upravičene stroške investicije se šteje stroške: kolov, žice, mreže, zemeljskih del, založnega gnojenja, postavitve napajališča, fizičnega dela pri agromelioraciji travnikov oziroma urejanju pašnikov ter ostale potrebne opreme.
d) za investicije v vrtnarstvu, in sicer:
– nakup novega rastlinjaka:
– najmanjša površina novega rastlinjaka je 200 m2, oziroma v primeru dogradnje 100 m2,
– izdelan je program trženja pridelkov,
– nakup mreže proti toči in slani:
– najmanjša površina mreže je 3.000 m2,
– izdelan je program trženja pridelkov,
– nakup specialne mehanizacije in opreme za vrtnarstvo:
– kriterij koriščenja za kupljeno mehanizacijo in opremo: za površine rastlinjaka najmanj 200 m2, za zunanje površine najmanj 3.000 m2,
– izdelan je program trženja pridelkov.
Višina sredstev znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije.
Upravičeni stroški investicije so stroški nakupa opreme, ki so predmet zahtevka za dodelitev sredstev in se izkažejo z ustreznim računom.
e) za urejanje nasadov jagodičevja:
– najmanjše število posajenih sadik je 5000 kosov,
– sadi se le priporočene in dovoljene sorte za Slovenijo,
– nasad je urejen po sodobnih tehnoloških priporočilih,
– izdelan je program trženja pridelkov.
Višina sredstev znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije, ne smejo pa presegati 30% vrednosti sadik.
Med upravičene stroške investicije se šteje stroške: ograditve nasada, zemeljskih del, založnega gnojenja, fizičnega dela pri napravi nasada ter ostale potrebne opreme.
f) za nakup kmetijskih zemljišč:
– kmetija ima obdelana vsa svoja obdelovalna kmetijska zemljišča,
– kupljeno kmetijsko zemljišče je večje od 0,3 ha ali predstavlja zaokrožitev oziroma povečanje obdelovalnega kosa zemljišča istega lastnika nad skupno površino 0,5 ha,
– kupljeno zemljišče se uporablja za intenzivno kmetijsko pridelavo, oziroma se na njem že izvajajo agromelioracijska dela.
Višina sredstev znaša do 30% vrednosti kupnine, vendar največ 535.000 SIT/ha.
Med upravičene stroške investicije spada kupnina kmetijskega zemljišča.
g) za investicije v živinoreji, povezane z novogradnjo ali adaptacijo objektov:
– vselitev dodatnih živali na dodatno zgrajenih stojiščih,
– potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis.
1. Sredstva se pri novogradnjah dodeli za dodatno zgrajena stojišča za živali v najmanjšem obsegu kot sledi:
– za najmanj 10 krav v dolini oziroma za najmanj 5 krav na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, v višini 74.900 SIT/stojišče,
– za najmanj 40 govejih pitancev in krav dojilj v dolini, oziroma za najmanj 15 govejih pitancev in krav dojilj na območjih z omejenimi dejavniki, v višini 42.800 SIT/stojišče,
– za najmanj 20 živali drobnice mlečnih pasem, v višini 10.700 SIT/stojišče,
– za najmanj 50 živali drobnice mesnih pasem, v višini 10.700 SIT/stojišče,
– za najmanj 10 plemenskih svinj, v višini 32.100 SIT/stojišče,
– za najmanj 40 prašičev pitancev, v višini 18.300 SIT/stojišče,
– za najmanj 2 konja v okviru kmetije, v višini 74.900 SIT/stojišče.
2. Sredstva se pri adaptacijah dodeli za dodatno zgrajena stojišča za živali v najmanjšem obsegu kot sledi:
– za najmanj 3 krave, v višini 42.800 SIT/stojišče,
– za najmanj 8 govejih pitancev in krav dojilj, v višini 26.750 SIT/stojišče,
– za najmanj 10 živali drobnice mlečnih pasem, v višini 5.350 SIT/stojišče,
– za najmanj 10 živali drobnice mesnih pasem, v višini 5.350 SIT/stojišče,
– za najmanj 2 plemenski svinji, v višini 16.050 SIT/stojišče,
– za najmanj 20 prašičev pitancev, v višini 10.000 SIT/stojišče,
– za najmanj 1 konja v okviru kmetije, v višini 37.450 SIT/stojišče.
Višina sredstev znaša do 30% upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot znesek, ki bi ga dobili, če bi dodelili na dodatno zgrajeno oziroma adaptirano stojišče, znesek, ki je določen po 1. in 2. alinei g) odstavka 3. člena tega pravilnika.
Med upravičene stroške investicij v novogradnje oziroma adaptacije živinorejskih objektov se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala) ter stroški inženiringa in nadzora.
h) za nakup opreme namakalnih sistemov:
– nakup opreme potrebne za namakanje,
– kmetija ima najmanj 0,5 ha nasadov oziroma 0,3 ha kmetijskih površin, na katerih je vzpostavljena vrtnarska proizvodnja,
– za kupljeno opremo je zagotovljeno koriščenje.
Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije.
Med upravičene stroške investicije se štejejo stroški kupljene namakalne opreme. Med upravičene stroške investicije se ne štejejo stroški postavitve oziroma vgradnje namakalne opreme.
j) za spodbujanje ekološkega kmetovanja:
– prosilec je vključen v združenje ali društvo, ki združuje ekološke kmetovalce,
– kmetijsko gospodarstvo mora biti vključeno v kontrolo vsaj še 3 leta od prejema zadnje podpore.
Višina sredstev znaša do 100% upravičenih stroškov ekološkega nadzora kmetijskih gospodarstev.
Med upravičene stroške se šteje strošek ekološke kontrole kmetijskega gospodarstva, ki se izkaže z ustreznim računom.
k) za spodbujanje premeščanja živinorejskih kmetij iz mestnih jeder ter spodbujanje tehnološkega posodabljanja živinorejskih objektov:
– pri premestitvi živinorejske kmetije se stalež živali ne zmanjša,
– živinorejska dejavnost na stari lokaciji se prekine,
– potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis,
– pozitivno mnenje Komisije za pripravo predloga investicij v kmetijstvu,
– izkazana nujnost posodobitve živinorejske kmetije,
– izdelan elaborat tehnološke posodobitve živinorejske kmetije.
Višina sredstev za premestitev oziroma tehnološko posodobitev živinorejske kmetije znaša do 10% vrednosti upravičenih stroškov investicije, oziroma največ 1,5 MIO SIT.
Med upravičene stroške investicije se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala), stroški opreme ter stroški inženiringa in nadzora.
l) za spodbujanje adaptacij malih hlevov:
– z adaptacijo se stalež živali ne zmanjša,
– potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis,
– sredstev za urejanje hlevov s sistemom izplakovanja se ne dodeli.
Višina sredstev znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot znesek, ki ga dobimo, če bi dodelili po 20.000 SIT na adaptirano stojišče za krave oziroma 15.000 SIT na stojišče za bike oziroma telice. Višina sredstev je sorazmerna obsegu adaptacije hleva.
Med upravičene stroške se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala) ter stroški inženiringa in nadzora.
m) za spodbujanje urejanja starih, obstoječih gnojišč:
– mnenje Krajevne skupnosti o predvideni sanaciji,
– potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis,
– za gnojišča, ki so z gradbenim dovoljenjem že predvidena v sklopu izgradnje živinorejskega objekta, se sredstev ne dodeli,
– ureditev gnojišča je skladna s predpisi o graditvi tovrstnih objektov.
Višina sredstev znaša do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar največ 2.000 SIT/m2.
Med upravičene stroške se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala) ter stroški inženiringa in nadzora.
n) sofinanciranje analiz zemlje
– sofinancira se stroške izdelave kemijske analize zemlje.
Višina sredstev znaša do 50% vrednosti upravičenih stroškov.
Med upravičene stroške se šteje strošek kemijske analize zemlje.
o) sofinanciranje stroškov zbiranja mleka
– sofinancira se strošek zbiranja mleka,
– pozitivno mnenje Komisije za pripravo predloga investicij v kmetijstvu.
Višina sredstev znaša do 50% upravičenih stroškov, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma do 40% upravičenih stroškov, na ostalih območjih.
Med upravičene stroške pri sofinanciranju stroškov zbiranja mleka se štejejo stroški zbiranja in transporta mleka od proizvajalca do mlekarne ter stroški organizacije zbiranja.

Višino subvencij določi občinski svet za vsako leto oziroma za vsak razpis posebej. Če tega ne določi posebej, veljajo pogoji iz prejšnjega razpisa za naslednji razpis. Višina subvencij v tem pravilniku je določena za leto 2002.
Vse subvencije po namenih iz 3. člena tega pravilnika se izplača po izvedenih delih oziroma opravljenih nakupih, na podlagi ogleda izvedene investicije.
Ogled izvedenih investicij opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Ogled se opravi v sestavi najmanj dveh članov strokovne komisije. Ta komisija je lahko sestavljena iz istih članov kot strokovna komisija, ki vodi postopek odpiranja vlog in izbora prejemnikov sredstev in iz istih članov kot strokovna komisija, ki nadzira namensko rabo dodeljenih sredstev.

Splošni pogoji in kriteriji za subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju investicij v objekte za kmetijsko proizvodnjo, investicij v nakup mehanizacije, investicij v dopolnilne dejavnosti in investicij v nakup kmetijskih zemljišč, pod katerimi se sredstva delijo prejemnikom, so:
– doba odplačevanja kredita je odvisna od višine kredita, pri čemer je do višine kredita 1,5 mio SIT doba odplačevanja 3 leta, od višine kredita 1,5 mio SIT do 5 mio SIT je doba odplačevanja 5 let ter nad 5 mio SIT je doba odplačevanja 10 let;
– prosilci lahko pridobijo kredit z bonificirano obrestno mero do tiste višine vrednosti investicije, kot jo za posamezno proračunsko obdobje določi občinski svet;
– najvišja vrednost kredita z bonificirano obrestno mero, ki ga investitor lahko pridobi je 10 mio SIT;
– jamstvo za vračilo kredita je zavarovanje oziroma hipoteka, z izjemo kredita do višine 1 mio SIT, kjer je skladno s pogoji banke, možnost zavarovanja kredita s poroki;
– enoletni moratorij odplačevanja kredita pripada prejemnikom sredstev, ki pridobijo kredit, višji od 3 mio SIT z dobo odplačevanja, daljšo od 5 let. V tem obdobju se kreditojemalcem subvencionira celotna obrestna mera;
– doba za odplačevanje kreditov za nakup premičnin (kmetijska oprema, mehanizacija) je največ 5 let, za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin (stavbe, zemljišča) pa 10 let;
– potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis.
Poleg splošnih pogojev in kriterijev, se glede na posamezne namene investicij upošteva še naslednje pogoje in kriterije:
a) za investicije za povečevanje prireje mleka in mesa na kmetijah se obrestna mera subvencionira pri bančnih kreditih:
– za novogradnje in adaptacije hlevov za govedo, drobnico in konje, kjer je vrednost investicije najmanj 2 mio SIT,
– za hlevsko in dvoriščno opremo (linija molže, linija spravila krme in drugo),
– za novogradnje prašičjih objektov, kombinirano z najmanj 10 plemenskimi svinjami in vzrejo mladičev,
– za novogradnje drugih živinorejskih objektov minimalnega obsega, najmanj za število živali, ki je opredeljeno za dodelitev podpor pri novogradnjah točke g) 3. člena tega pravilnika.
Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma do 10% na ostalih območjih. Sredstva se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere kreditom najetih v skladu s tem pravilnikom.
Med upravičene stroške investicij pri novogradnjah in adaptacijah hlevov se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala) ter stroški inženiringa in nadzora.
Upravičeni stroški investicij pri nakupu hlevske in dvoriščne opreme se štejejo stroški nakupa strojev oziroma opreme.
Prosilci morajo:
– imeti zagotovljenih toliko kmetijskih zemljišč v lasti oziroma v najemu, da zagotavljajo funkcioniranje dokončane investicije, kar strokovna komisija oceni iz priložene dokumentacije,
– pridobljena potrebna dovoljenja za izvedbo investicije, skupaj s predračuni,
– za kredit, ki je višji od zneska, določenega v javnem razpisu, mora biti izdelan poslovni načrt investicije z viri financiranja ter strokovnim mnenjem pristojne KSS,
– za kredit, ki je nižji od tega zneska, se zahteva opis investicije s strokovnim mnenjem pristojne KSS.
b) za investicije v posodabljanje strojnega parka na kmetijah se obrestna mera subvencionira pri bančnih kreditih:
– za nakup sodobnih kmetijskih traktorjev s štirikolesnim pogonom in varnostno kabino,
– za nakup sodobnih strojev v poljedelstvu, travništvu, trajnih nasadih in vrtnarstvu,
– za nakup sodobne dvoriščne mehanizacije,
– za nakup opreme in strojnih linij za predelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov na domu.
Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije. Sredstva se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere kreditom najetih v skladu s tem pravilnikom.
Med upravičene stroške investicije pri posodabljanju strojnega parka na kmetijah se štejejo stroški nakupa strojev oziroma opreme.
Prosilci morajo:
– dokazati upravičenost investicije,
– izdelati finančno konstrukcijo investicije,
– priložiti predračune oziroma račune o nakupu ter potrebno dovoljenje za gradnjo v primerih, ko je ta za izvedbo posamezne investicije potrebna.
c) za investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah se obrestna mera subvencionira pri bančnih kreditih:
– za investicije v posodabljanje in povečevanje zmogljivosti stacionarnega in izletniškega turizma na kmetijah,
– za investicije v posodabljanje in novogradnje kleti in objektov, povezanih s prodajo in promocijo vin,
– za investicije v skladiščne in hladilne kapacitete za skladiščenje sadja in zelenjave,
– za investicije v objekte za predelavo mleka, mesa in sadja na kmetijah,
– za investicije v sušilnice za mesne izdelke in sadje.
Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma do 10% na ostalih območjih. Sredstva se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere kreditom, najetih v skladu s tem pravilnikom.
Med upravičene stroške investicije pri investicijah v dopolnilne dejavnosti na kmetijah se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala), stroški opreme ter stroški inženiringa in nadzora.
Prosilci morajo:
– imeti zagotovljeno lastno surovino za izvajanje dopolnilne dejavnosti,
– pridobljena potrebna dovoljenja za izvedbo investicije, skupaj s predračuni,
– izdelan poslovni načrt, iz katerega je razvidna možnost zaposlitve najmanj enega družinskega člana,
– izdelan program trženja.
d) za nakup kmetijskih zemljišč se obrestna mera subvencionira pri bančnih kreditih pod naslednjimi pogoji:
– kmetija ima obdelana vsa svoja kmetijska zemljišča,
– kupljeno kmetijsko zemljišče predstavlja povečanje površine obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije,
– kupljeno kmetijsko zemljišče se bo uporabljalo za intenzivno kmetijsko pridelavo oziroma agromelioracijo, obnovo ali ureditev.
Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije. Sredstva se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere kreditom najetih v skladu s tem pravilnikom.
Med upravičene stroške investicije spada kupnina kmetijskega zemljišča.
Prosilci za ta namen predložijo predpogodbo oziroma overjeno kupno pogodbo. Kreditna pogodba z banko se sklene ob predložitvi overjene pogodbe o nakupu zemljišča.

Višino subvencionirane obrestne mere za najem bančnih kreditov in morebitne ostale ugodnosti, povezane z najemom kredita, določi občinski svet za vsako leto oziroma za vsak razpis posebej. Če tega ne določi posebej, veljajo pogoji prejšnjega razpisa tudi za naslednji razpis.

Sredstva za sofinanciranje programov pospeševanja celostnega razvoja podeželja in razvoja kmetijstva se dodeli za:
– delovanje društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja podeželja in kmetijstva,
– programe izobraževanja kmetijskih proizvajalcev,
– programe obveščanja in informiranja kmetijskih proizvajalcev,
– programe popularizacije kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih ter
– programe zaščite ter identifikacije avtohtonih sort.
Višina sredstev znaša do 40% upravičenih stroškov izvedbe programa.
Med upravičene stroške spadajo stroški pisarniškega materiala, stroški izobraževalnih gradiv, stroški strokovne literature, stroški izdelave strokovnih elaboratov, stroški predavateljev ter demonstratorjev v okviru izobraževanj, stroški izdelave in distribucije brošur letakov ter reklam.
Sredstva se dodeljujejo v nepovratni obliki, na osnovi javnega razpisa v katerem se določi, da rok oddaje vlog ni predpisan. Komisija za pripravo predloga investicij v kmetijstvo prispele vloge obravnava na svoji prvi naslednji seji in oceni njihovo upravičenost. Na predlog mnenja komisije odloči o dodelitvi sredstev pooblaščeni delavec občinske uprave s sklepom

Pogoji za dodeljevanje sredstev za razvoj turistične ponudbe na kmetijah, ki se dodelijo v nepovratni obliki so:
– dejavnost oziroma investicija zagotavlja polno zaposlitev vsaj enemu družinskemu članu,
– objekti zagotavljajo izvajanje dejavnosti v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi,
– pridobljeno pravnomočno dovoljenje za gradnjo v letih, ki jih natančneje določi javni razpis,
– izdelan je program trženja storitev oziroma proizvodov,
– izdelan je poslovni načrt investicije po metodologiji Kmetijsko svetovalne službe,
– izdelan je finančni načrt dokončanja investicije z oceno potrebnih vlaganj in z dinamiko koriščenja sredstev,
– kmetijska dejavnost je dejavnost prosilca ter predstavlja vir dohodka njegove družin,
– prosilcem, ki že imajo vpeljano turistično dejavnost oziroma kmečki turizem se sredstev ne dodeli.

Za ocenjevanje prispelih vlog se uporablja naslednje ocenjevalne kriterije:
– delež lastnih sredstev (višji delež lastnih sredstev pomeni višje število točk),
– faznost izvedbe oziroma stopnja realizacije investicij (višja faza pomeni višje število točk),
– prisotnost potrebne infrastrukture ter naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti (bližina potrebne infrastrukture ali že zgrajena infrastruktura in bližina kulturnih in naravnih znamenitosti prinese višje število točk),
– število ležišč za goste (višje število ležišč pomeni višje število točk),
– pričakovano število gostov in predvideni ekonomski učinek naložbe (ocena donosnosti naložbe),
– prilagodljivost naložbe razmeram na trgu, v okviru kmetijske dejavnosti (večja prilagodljivost pomeni višje število točk),
– finančno stanje investitorja (boljše finančno stanje pomeni višje število točk),
– raznovrstnost in obseg obstoječe in predvidene ponudbe (večja raznovrstnost in obseg prineseta višje število točk),
– kulturni in zgodovinski pomen objekta (obnova in revitalizacija spomeniško zaščitenih objektov prinese večje število točk).
Vloga, ki je po posameznih kriterijih najbolje ocenjena, dobi najvišje število točk.
V izbor se uvrstijo samo tisti projekti, ki na ocenjevanju prejmejo vsaj 70% vseh možnih točk. Število izbranih projektov je odvisno od višine razpoložljivih sredstev.
Negativno mnenje Komisije za pripravo predloga investicij v kmetijstvu, ki je izdano na osnovi opravljenega ogleda na kraju izvajanja projekta in mnenja KSS, je izločilni kriterij. Pozitivno mnenje se upošteva pri pripravi predloga prejemnikov sredstev.
Natančneje se uporaba kriterijev po posameznih namenih določi z javnim razpisom.

Višina sofinanciranja projektov namenjenih razvoju turistične ponudbe na kmetijah po tem pravilniku, znaša največ do 30% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 3 mio SIT za posamezen projekt.
Med upravičene stroške se štejejo stroški gradbeno-obrtnih del (stroški dela in materiala), stroški strojnih in elektro instalacij (stroški dela in materiala), stroški opreme ter stroški inženiringa in nadzora.
Sredstva se prejemniku dodeli po pravnomočnosti izdanega sklepa o odobritvi sredstev.

Za postopek javnega razpisa in postopek dodeljevanja sredstev po II., III. in V. poglavju tega pravilnika, se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/00), kolikor ni v tem pravilniku določeno drugače.
Prosilci morajo vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso dokumentacijo, ki verodostojno dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem pravilniku, po namenu, za katerega se prijavljajo. Obvezno je potrebno priložiti tudi strokovno mnenje KSS o upravičenosti investicije. Natančneje se zahtevana dokazila za vsak posamezen namen določijo v vsakokratnem javnem razpisu.

Strokovna komisija, ki jo imenuje župan, opravi pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz tega pravilnika.
Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev. Ta predlog podpišejo predsednik in člani komisije ter ga predložijo pooblaščeni osebi občinske uprave v potrditev.
Prosilec, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva niso bila dodeljena neopravičeno, lahko pri občini vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev oziroma pritožbo, ki jo obravnava Komisija za pripravo predloga investicij v kmetijstvo, na njen predlog pa o ugovoru odloči župan.

V primeru, da višina sredstev, ki bi morala biti dodeljena tistim prosilcem, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, presega proračunski znesek, določen za ta namen, se višina odobrenih sredstev sorazmerno zniža vsem prejemnikom sredstev.

S prejemnikom sredstev se sklene pogodba o dodelitvi sredstev, ki med drugim določa tudi pogoje koriščenja sredstev. S pogodbo se, glede na posamezne namene dodeljenih sredstev določi, da mora prejemnik sredstev:
– ohranjati in obdelovati vinograde in matičnjake, za agromelioracijo katerih so prejeli sredstva še najmanj 15 let, sadovnjake pa še najmanj 10 let po pridobitvi sredstev,
– vzdrževati površine in ohranjati s tem pravilnikom predpisano obremenitev živali za koriščenje pašnikov in travnikov še najmanj 5 let po pridobitvi sredstev,
– ohranjati število stojišč v živinoreji še najmanj 5 let po pridobitvi sredstev,
– kupljeno kmetijsko zemljišče obdržati v svoji lasti vsaj še 10 let po prejemu sredstev,
– imeti v lasti osnovno sredstvo, ki ga nabavi ali objekt, ki ga zgradi s kreditnimi sredstvi III. poglavja tega pravilnika, še najmanj 5 let po pridobitvi kredita in do njegovega popolnega plačila ter skladno s pogoji banke, če gre za premičnino in najmanj 10 let, če gre za nepremičnino,
– imeti v lasti objekt in opravljati dejavnost, sofinancirano v skladu s V. poglavjem tega pravilnika, vsaj še 8 let po pričetku opravljanja dejavnosti, razen če ni z Občino Ajdovščina dogovorjeno drugače; obvezna je vknjižba prepovedi odtujitve v zemljiško knjigo,
– prednostno nuditi na razpolago objekt in dejavnost iz prejšnje alinee za potrebe Občine Ajdovščina, odplačnost in trajanje storitve se za vsak posamezen primer dogovori s to pogodbo,
– imeti v lasti objekt, za katerega so prejeli sredstva po II. poglavju tega pravilnika, še najmanj 10 let po pridobitvi sredstev.

Namensko rabo dodeljenih sredstev nadzira strokovna komisija občine, ki jo imenuje župan. Ta komisija je lahko sestavljena iz istih članov kot strokovna komisija, ki vodi postopek odpiranja vlog in izbor prejemnikov sredstev in iz istih članov kot strokovna komisija, ki opravlja oglede izvedenih del.
Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve sredstev po tem pravilniku navajal neresnične podatke, oziroma dela ni opravil v skladu s svojo vlogo na razpis in izdanim sklepom o odobritvi sredstev ter pogodbo, je dolžan vrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva, skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku, o čemer odloči župan s sklepom.
Prejemnik sredstev izgubi tudi pravico kandidiranja na razpisu po tem pravilniku še 5 let po ugotovljeni nepravilnosti.

Prosilci ne morejo hkrati kandidirati za isto investicijo na razpisu za pridobitev sredstev po namenih iz II. poglavja tega pravilnika in po namenih iz III. poglavja tega pravilnika, razen za investicije v živinoreji, povezane z novogradnjo ali adaptacijo hlevov.
Prosilci ne morejo za isto investicijo pridobiti sredstev iz naslova adaptacij hlevov, pri katerih pridobivajo dodatna stojišča ter iz naslova adaptacij malih hlevov. Sredstva za spodbujanje preseljevanja živinorejskih objektov iz mestnih jeder ter tehnološko posodabljanje le teh, se dodeli ne glede na sredstva pridobljena po drugih namenih.
Prejemniki sredstev iz predhodnih razpisov za namene po tem pravilniku ne morejo ponovno kandidirati za isti namen, razen kadar gre za nadaljevanje investicije, in sicer za del, ki se nadaljuje.
Skupna višina prejetih sredstev, ne glede na to ali so dodeljena iz državnega proračuna, proračuna lokalne skupnosti ali mednarodnih pomoči, ne smejo presegati 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, oziroma 50% v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. V primeru, da investicije izvaja mlad kmet v obdobju 5 let po ustanovitvi oziroma prevzemu kmetije se lahko višina prejetih sredstev poveča za 5%.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva (Uradni list RS, št. 73/00, 91/00, 33/01 in 32/02).
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.