Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 ZJS) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib*
1. člen
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, za katere je na podlagi uredbe o kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02, v nadaljnjem besedilu: uredba) obvezno izvajanje imisijskega monitoringa.
Monitoring zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. analiza je tehnična operacija s katero se po določenem postopku določi eno ali več vrednosti parametra,
2. analizna metoda je določen tehnični postopek za izvajanje analize,
3. merilna negotovost je območje povezano z rezultatom meritev in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati vrednosti merjenega parametra,
4. meja določanja je najnižja koncentracija parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo negotovosti,
5. meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo,
6. merilno mesto je mesto zajemanja vzorcev vode za določanje kakovosti površinske vode.
3. člen
Izvajanje monitoringa obsega:
– vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kakovosti površinske vode,
– izvajanje meritev skladno s programom in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
4. člen
Vzpostavitev mreže merilnih mest obsega:
– načrtovanje merilnih mest za ugotavljanje kakovosti površinske vode,
– izbiro in določitev merilnih mest, značilnih za ugotavljanje kakovosti, glede na hidromorfološke značilnosti in
– ureditev merilnih mest in njihovo zavarovanje, kadar je to potrebno.
5. člen
Izvajanje meritev monitoringa obsega:
– ugotavljanje sprememb na merilnem mestu, glede na stanje dokumentirano o evidenci o merilnih mestih,
– merjenje višine gladine in pretoka vode,
– merjenje temperature zraka, temperature vode, pH in raztopljenega kisika na merilnem mestu,
– vzorčenje površinskih voda,
– pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
– prevzem vzorcev v laboratoriju,
– pripravo in analizo vzorcev površinskih voda v laboratoriju in
– vrednotenje rezultatov analiz vzorcev.
6. člen
Izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analizo vzorcev po tem pravilniku, mora imeti veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev, za tiste parametre kakovosti katerih meritve izvaja.
7. člen
Monitoring se izvaja na podlagi programa monitoringa, ki ga izda minister pristojen za okolje v soglasju z ministrom, pristojnim za sladkovodno ribištvo.
Program monitoringa vsebuje predvsem:
– razvrstitev površinskih voda na salmonidne in ciprinidne vode, skladno s kriteriji iz uredbe in na podlagi ihtioloških podatkov, vsebovanih v ribiškem katastru, ki se ga vodi na podlagi predpisov, ki urejajo sladkovodno ribištvo,
– izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami, z natančnostjo merila 1:25.000,
– način vzorčenja površinske vode ter opis postopkov in opreme vzorčenja,
– letni načrt pogostosti vzorčenja,
– določitev najvišje dopustne meje zaznavnosti, meje določanja in merilne negotovosti za posameznne parametre,
– oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa.
Program monitoringa vsebuje tudi določitev:
– obveznost izvajanja meritev in pogostost meritev fenolnih snovi s preiskavo po okusu, če se predvideva prisotnost teh snovi in
– obveznost izvajanja meritev in pogostost izvajanja meritev mineralnih olj tudi s preiskavo po okusu, kjer se predvideva prisotnost teh olj.
S programom monitoringa se lahko določi:
– način vrednotenja parametrov, ki v prilogi 1 uredbe nimajo določenih mejnih oziroma priporočenih vrednosti ali
– pogostost ali metode analiziranja parametrov, če to ni določeno za posamezen parameter v prilogi te uredbe ali
– da se izvajajo meritve prisotnosti toksinov v času povečane produkcije fitoplanktonskih organizmov.
8. člen
V letnem načrtu pogostosti vzorčenja se vzorčenje določi tako, da so rezultati meritev značilni za kakovost vode v celotnem obdobju hidrološkega leta.
Pogostost vzorčenja in analiz mora biti enaka ali večja od najmanjše pogostosti, ki je določena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga).
9. člen
Za vzorčenje in analizo vzorcev se uporabljajo analizne metode, določene s standardi iz priloge.
Za analizo vzorcev se lahko uporabljajo tudi druge analizne metode, če so rezultati meritev enakovredni ali primerljivi z rezultati, ki bi se jih pridobilo z uporabo analiznih metod, določenih v prilogi, pri tem pa morajo meja zaznavnosti, meja določanja in merilna negotovost ustrezati zahtevam iz programa.
10. člen
Posode za vzorce, reagenti, konzerviranje, razpošiljanje, shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev ne smejo vplivati na rezultate analiz.
Vzorce površinskih voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6.
11. člen
O meritvah, vzorčenju in analizah, ki so predmet monitoringa, izdela ministrstvo za vsako koledarsko leto poročilo o monitoringu.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
– obsegu meritev,
– merilnih mestih, času in načinu vzorčenja, uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi,
– meji zaznavnosti, meji določanja in merilni negotovosti uporabljenih analiznih metod po parametrih,
– rezultatih za posamezne vzorce in parametre,
– meji zaznavnosti in razširjeni merilni negotovosti za uporabljene metode po parametrih in
– vrednotenju rezultatov analiz vzorcev površinskih voda za obdobje enega leta.
Poročilo o monitoringu mora biti izdelano najkasneje do 30. junija za preteklo leto.
12. člen
Poročila iz prejšnjega člena se hranijo pri ministrstvu najmanj deset let.
Podatki monitoringa se hranijo trajno, v bazi podatkov pri ministrstvu.
13. člen
Standardi po tem pravilniku so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.
14. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, se lahko v programu določi manjšo pogostost vzorčenja in meritev, kot tisto, ki je določena v prilogi, če:
1. iz poročila o monitoringu izhaja, da so vrednosti posameznega parametra površinskih voda bistveno manjše od ustreznih mejnih oziroma priporočenih vrednosti za ta parameter v uredbi in
2. na prispevnem območju posamezne površinskih vode ni virov onesnaževanja, ki bi z odvajanjem odpadne vode ali na drug način onesnažili to površinsko vodo.
15. člen
Ne glede na določbe 6. člena tega pravilnika, lahko izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na odvzem in analizo vzorca, do konca leta 2008 izvaja te naloge tudi, če nima veljavne akreditacijske listine, če:
1. osebje, ki izvaja posamezne naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje, določene s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev,
2. ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz prejšnje točke in
3. se vsaj trikrat letno udeležuje izvedbe medlaboratorijskih primerjalnih preskusov parametrov, katerih meritve izvaja, pri čemer mora biti več kot 2/3 rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
16. člen
Prvi program monitoringa se pripravi najkasneje do 31. oktobra 2002.
Monitoring po tem pravilniku se začne prvič izvajati s 1. januarja 2003.
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-27/2002
Ljubljana, dne 30. julija 2002.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
* Ta predpis vsebinsko povzema Council Directive 78/659/EEC of 18 July 1978 on the quality of fresh waters needing protection or improvement in order to support fish life.
PRILOGA
Tabela: Analizne metode in pogostost vzorčenja za izvajanje
imisijskega monitoringa površinske vode za življenje sladkovodnih
vrst rib
--------------------------------------------------------------------------------
Parameter Izražen Enota Merilni Standard Pogostost
površinske vode kot princip vzorčenj
na leto
--------------------------------------------------------------------------------
Raztopljeni kisik O(2) mg/l VOL SIST EN 25813 12
EL SIST EN 25814
--------------------------------------------------------------------------------
pH EL SIST ISO 10523 12
--------------------------------------------------------------------------------
Suspendirane snovi mg/l GRAV SIST EN 872 4
--------------------------------------------------------------------------------
Biokemijska potreba O(2) mg/l VOL SIST EN 1899 -1,2
po kisiku po 5 dneh
--------------------------------------------------------------------------------
Fosfor-celotni PO(4) mg/l SPEK SIST EN 1189
--------------------------------------------------------------------------------
Nitrit NO(2) mg/l SPEK SIST EN 26777
FIA/SPEK SIST EN ISO 13395
--------------------------------------------------------------------------------
Fenolne snovi C(6)H(5)OH po okusu *
--------------------------------------------------------------------------------
Mineralna olja vizualno 12
po okusu **
--------------------------------------------------------------------------------
Amoniak NH(3) mg/l izračun 12
--------------------------------------------------------------------------------
Amonij NH(4) mg/l SPEK SIST ISO 7150-1 12
ISE SIST ISO 6778
--------------------------------------------------------------------------------
Klor - prosti HOCl mg/l VOL SIST EN ISO 7393-1,2 12
KOLOR
--------------------------------------------------------------------------------
Cink Zn µg/l AAS SIST ISO 8288 12
ICP/AES SIST EN ISO 11885
--------------------------------------------------------------------------------
Raztopljeni baker Cu µg/l AAS DIN 38406-T7
ICP/AES SIST EN ISO 11885
ETAAS ISO/DIS 15586
--------------------------------------------------------------------------------
Legenda:
* Analize se izvajajo samo na območjih, kjer se predvideva
prisotnost fenolnih snovi.
** Analiza po okusu se izvede samo na območjih, kjer se
predvideva prisotnost mineralnih olj
Okrajšave:
EL elektrometrija
GRAV gravimetrija
FIA/SPEK pretočna injekcijska analiza
SPEK spektrofotometrija
ISE iono-selektivna elektroda
VOL volumetrija
KOLOR kolorimetrija
AAS atomska absorpcijska spektrofotometrija
ICP/AES induktivno sklopljena plazma - atomska
emisijska spektrometrija
ETAAS elektrotermična atomska absorbcijska
spektrofotometrija
