Na podlagi 43. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) v povezavi s 23. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podelitev koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem in ureja druga vprašanja v zvezi s podelitvijo koncesije.
(2) Naravna vrednota Postojnski jamski sistem obsega: Postojnsko jamo, Otoško jamo, Magdaleno jamo, Črno jamo in Pivko jamo.
(3) Naravna vrednota Predjamski jamski sistem obsega: Ponorno jamo Lokve, ponorno Jamo 1 v Grapi, ki ima vhod pod vasjo Bukovje, in jame, ki se odpirajo v steni Predjamskega gradu: Zmajeve luknje, Konjski hlev, Erazmova luknja in Fižence.
(4) Koncesija za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (v nadaljnjem besedilu: naravnih vrednot) vključuje tudi rabo stvari, ki služijo rabi naravnih vrednot za namene vodenja po jamah in se nahajajo v jamah ali neposredno ob vhodih v jame (v nadaljnjem besedilu: jamska infrastruktura) in so v lasti države.

(1) Predmet koncesije po tej uredbi je raba naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu: koncesija), ki vključuje vodenje obiskovalcev po jamah, organiziranje prireditev v jamah z namenom popestritve turistične ponudbe in druge aktivnosti, ki služijo informiranju in ozaveščanju javnosti o vrednotah narave.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se nanaša na dele naravnih vrednot:
– ki so za obiskovanje posebej urejeni,
– ki se za ta namen lahko uredijo ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev in
– ki jih za obiskovanje ni treba posebej urediti.
(3) Koncesija vključuje tudi urejanje naravnih vrednot za namene iz prvega odstavka tega člena na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave in ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev.

Koncesija se mora izvajati v skladu z določbami te uredbe in predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ob spoštovanju predpisanih varstvenih in razvojnih usmeritev ter varstvenih režimov, tako da se ne prizadenejo oziroma uničijo naravne lastnosti jam, jamski inventar in biotska raznovrstnost, ter da je zagotovljena varnost obiskovalcev.

(1) Koncesionar mora izvajati koncesijo ob upoštevanju zlasti naslednjih prepovedi:
1. prepovedano je vstopati v jame, razen delavcem koncesionarja v zvezi z opravljanjem koncesije, obiskovalcem jame med organiziranim turističnim ogledom, jamarjem med opravljanjem neposrednih jamarskih raziskav ter fizičnim osebam, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalno dejavnostjo, in delavcem pravne osebe, ki je registrirana za znanstveno raziskovalno dejavnost, med opravljanjem dovoljenih raziskav;
2. prepovedano je uničevati, poškodovati ali odstranjevati naravne tvorbe v jami, zlasti sigaste (kapniške) tvorbe in druge sedimente, minerale, kristale, oblike v blatu in ilovici ter reliefne oblike na stenah, stropu in tleh;
3. prepovedano je iz jame odnašati, omogočati dajanje v promet ali izvažati naravne tvorbe iz jame, zlasti sigaste (kapniške) tvorbe in druge sedimente, minerale, kristale, oblike v blatu in ilovici ter reliefne oblike na stenah, stropu in tleh;
4. prepovedano je onesnaževati stene, strop ali tla jame, zrak v jami ali vode, ki tečejo skozi jame;
5. prepovedano je vrtati v stene, strop ali tla jame;
6. prepovedano je minirati;
7. prepovedano je povzročati hrup, ki presega predpisane mejne vrednosti;
8. prepovedano je povzročati vibracije, razen vibracij, ki jih povzroča normalno obratovanje jamske železnice v Postojnski jami;
9. prepovedano je skladiščiti ali odlagati predmete, snovi ali odpadke;
10. prepovedano je kuriti in kaditi;
11. prepovedano je uporabljati svetila z odprtim plamenom, razen acetilenskih in drugih plinskih svetil;
12. prepovedano je uporabljati vse vrste vozil in plovil na motorni pogon, razen jamskega vlaka kot dela jamske infrastrukture Postojnske jame;
13. prepovedano je graditi jamsko infrastrukturo in postavljati kakršnekoli stalne ali začasne objekte, razen za namene, predvidene v letnem programu rabe;
14. prepovedano je loviti, ubijati, prenašati z enega mesta v jami na drugo, odnašati iz jame, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu v jami ali namerno vznemirjati živali v vseh razvojnih oblikah, ki stalno živijo v podzemnih jamah in podzemnih vodah, ali se v njih občasno zadržujejo;
15. prepovedano je odnašati iz jame mrtve živali, ki stalno živijo v podzemnih jamah in podzemnih vodah, ali se v njih občasno zadržujejo, oziroma njihove dele;
16. prepovedano je preprečevati živalim selitev in rastlinam naravno razširjanje;
17. prepovedano je odkopavati ali prekopavati sedimente, arheološke ali paleontološke plasti ter odnašati, prenašati ali poškodovati paleontološke ali arheološke predmete;
18. prepovedano je spreminjati, poškodovati, odnašati ali uničevati predmete kulturne dediščine;
19. prepovedano je uničevati, poškodovati, nabirati ali odnašati rastline ali njihove dele v vhodnih delih jam, kamor sega dnevna svetloba;
20. prepovedano je opravljati dejavnosti ali posege, ki lahko ogrozijo jamo, jamski inventar ali jamski živi svet.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko koncesionar:
1. na naravnih vrednotah gradi, vzdržuje ali uporablja jamsko infrastrukturo na način in pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo in s predpisi s področja ohranjanja narave;
2. na naravnih vrednotah postavi vrata na vhodu v jamo ali v del jame, če je to potrebno zaradi varstva jame;
3. prikazuje obiskovalcem jame posamezne živalske osebke ujetih jamskih živali v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

(1) Pri izvajanju koncesije mora koncesionar upoštevati naslednje naravovarstvene pogoje:
1. v jamo se ne sme vnašati hrane;
2. iz jame je treba sproti odnašati vse odpadke, odrske rekvizite, kulise in druge organske odpadke;
3. po vsakem servisnem posegu izven urejenih pohodnih površin je treba sledove hoje zabrisati;
4. dela v jami, ki jih izvajajo delavci podjetja, ki ga je najel koncesionar, morajo potekati pod neposrednim nadzorom jamskih delavcev koncesionarja;
5. obiskovalci in vodniki se med ogledom ne smejo dotikati sigastih tvorb;
6. sigove ponvice je treba redno čistiti in sproti odnašati kovance, ki jih vanje odmetavajo obiskovalci;
7. vnos in uporaba koncentriranih kemikalij za čiščenje v jami nista dovoljena;
8. zagotovljen mora biti nadzor nad vhodi v Postojnski jamski sistem in vhodi v Predjamski jamski sistem ter preprečitev nezakonitega vstopa v oba jamska sistema;
9. vhoda v Pivko jamo in Magdaleno jamo morata biti fizično zaprta;
10. prireditve (koncerti, snemanja filmov, reklam, znanstvenih ali poučnih filmov, zborovanja) se organizirajo tako, da se dogajajo na že urejenih površinah in ne na naravnih jamskih tleh;
11. ob vstopu je treba seznaniti obiskovalce s tem, da je: obvezna hoja znotraj označenih poti, prepovedano metanje kovancev v ponvice v jami, kajenje v jami, dotikanje in lomljenje kapnikov in vnašanje hrane v jamo ter prehranjevanje v jami.
(2) Pri izvajanju koncesije na tistih delih naravnih vrednot, ki so urejeni za obisk, mora koncesionar poleg naravovarstvenih pogojev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje naravovarstvene pogoje:
1. obiskovalci in vodniki morajo med rednim obiskom na urejenih delih naravnih vrednot in med prireditvami hoditi in se zadrževati izključno na urejenih pohodnih površinah;
2. neposredno po končani prireditvi je treba iz jame odnesti vso prineseno opremo, odrske rekvizite, kulise in odpadke;
3. v urejenih delih naravnih vrednot je hoja izven urejenih pohodnih površin dovoljena le za servisne posege v jamsko infrastrukturo ob največji možni pazljivosti;
4. pri osvetljevanju urejenih delov jame je obvezna uporaba takih tehničnih in organizacijskih rešitev (sektorsko razsvetljevanje, skrajševanje časa osvetljevanja na minimum, zmanjševanje moči svetil na minimum, uporaba svetil s prilagojenim spektrom sevanja, premeščanje luči), da se zmanjša pojav rasti alg na osvetljenih površinah na minimum in obenem zmanjša uporaba kemičnih sredstev za čiščenje.

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki je registrirana oziroma s sedežem v Republiki Sloveniji;
2. da je priglašena oziroma ima pridobljeno registracijo, ki omogoča opravljanje dejavnosti iz 2. člena te uredbe;
3. da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti njemu ni bila izdana sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ki je postala izvršljiva, oziroma sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva;
4. da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi;
5. da ni proti njemu uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe;
6. da je kadrovsko, finančno, organizacijsko in tehnično usposobljen za opravljanje dejavnosti iz 2. člena te uredbe;
7. da ima izdelan poslovni načrt z razvojno strategijo za čas trajanja koncesije;
8. da ima izdelan vsebinski in finančni program rabe naravnih vrednot z usmeritvami s področja promocije in trženja naravnih vrednot, s predvidenimi investicijskimi vlaganji v naravne vrednote in jamsko infrastrukturo za čas trajanja koncesije;
9. da ima izdelan predlog varnostnega elaborata.
(2) Šteje se, da je kadrovsko, organizacijsko in tehnično usposobljen za rabo naravnih vrednot, če ima ustrezno število usposobljenih strokovnjakov s področja jamarstva in jamskih vodnikov ter razpolaga z ustrezno opremo za gibanje in vodenje po jamah, kar izkaže s programom rabe naravnih vrednot.

Koncesija se podeli za dobo 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, ki se lahko podaljša najdlje za 5 let na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi in koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo za rabo naravne vrednote letno koncesijsko dajatev, ki znaša 25% celotnega ustvarjenega letnega prihodka oziroma najmanj 200,000.000 SIT, pri čemer mora biti zagotovljeno plačilo v povprečju 340,000.000 SIT v petih letih. Plačilo koncesijske dajatve se zniža za znesek potrjenih investicijskih vlaganj, investicijskega vzdrževanja in zavarovanja za jamsko infrastrukturo.
(2) Koncesijska dajatev se izplačuje akontativno štirikrat letno ob koncih trimesečij. Ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), določi koncesionarju višino akontacije koncesijske dajatve do 15. februarja tekočega leta. Odbor za spremljanje koncesije predlaga ministrstvu višino akontacije koncesijske dajatve do 30. januarja tekočega leta na podlagi poslovnega načrta koncesionarja za tekoče leto, ki mora vsebovati tudi program potrebnih investicijskih vlaganj, vzdrževanja in zavarovanja jamske infrastrukture. Koncesionar predloži poslovni načrt ministrstvu do 1. januarja naslednjega leta.
(3) Dejansko višino koncesijske dajatve za preteklo poslovno leto določi ministrstvo na podlagi predloženega revidiranega letnega poročila in poročila o izvršenih investicijskih vlaganjih, investicijskem vzdrževanju in zavarovanju jamske infrastrukture. Koncesionar mora predložiti letno poročilo najkasneje do 30. aprila prihodnjega poslovnega leta. Koncesionar je dolžan članom odbora za spremljanje koncesije oziroma pooblaščenim osebam zagotoviti pregled dejanskih plačil za izvršena investicijska vlaganja, investicijsko vzdrževanje in zavarovanje jamske infrastrukture.
(4) Ugotovljena razlika med določeno koncesijsko dajatvijo ter vsoto dejansko plačanih akontacij koncesijske dajatve v preteklem letu in realiziranih investicij, investicijskega vzdrževanja in zavarovanja jamske infrastrukture v preteklem letu, v skladu s potrjenim programom, se poračuna pri prvi naslednji akontaciji plačila koncesijske dajatve.
(5) V primeru, da ministrstvo do 15. februarja tekočega leta ne določi višine akontacije koncesijske dajatve, velja akontacijska dajatev iz preteklega leta.

(1) Koncesijska dajatev za rabo naravne vrednote se razdeli med državo in Občino Postojna v enakih deležih, in sicer od zneska celotnega plačila koncesije, znižanega za znesek potrjenih investicijskih vlaganj, investicijskega vzdrževanja in zavarovanja za jamsko infrastrukturo.
(2) Delež koncesijske dajatve, ki pripada državi, je prihodek državnega proračuna.
(3) Občina in država bosta z medsebojnim dogovorom podrobneje določili medsebojna razmerja pri črpanju koncesijske dajatve, način plačevanja in njeno namenskost.

Koncesionar ima naslednje pravice in dolžnosti:
1. izvajati koncesijo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, to uredbo, odločbo o izbiri koncesionarja ter koncesijsko pogodbo;
2. zahtevati od ministrstva posebna navodila za izvajanje koncesije;
3. zahtevati od organizacije, pristojne za ohranjanje narave, strokovno pomoč in usmeritve pri izvajanju koncesije;
4. zahtevati od pristojnih organov podatke o dejstvih, ki so pomembna za izvajanje koncesije;
5. skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih na območju Postojnskega jamskega sistema in Predjamskega jamskega sistema;
6. pred sprejemom poslovnega načrta pridobiti pozitivno mnenje ministrstva, ki ga s sklepom izda minister;
7. do 1. januarja posredovati ministrstvu s strani nadzornega sveta sprejet letni poslovni načrt, ki vsebuje program rabe naravnih vrednot in program investicijskih vlaganj, vlaganj v investicijsko vzdrževanje in plačilo zavarovanj za jamsko infrastrukturo;
8. izdelati revidirano letno poročilo, ki mora vsebovati tudi poročilo in dokazila o investicijskih vlaganjih, vlaganjih za tekoče vzdrževanje in zavarovanju jamske infrastrukture ter ga posredovati ministrstvu do 30. aprila za preteklo leto;
9. vzpostaviti transparentni informacijski sistem spremljanja stroškov po stroškovnih nosilcih oziroma stroškovnih mestih;
10. redno obveščati organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, o izvajanju koncesije;
11. skrbeti za jamsko infrastrukturo, jo tekoče vzdrževati in vlagati vanjo kot dober gospodar;
12. skrbeti za izboljšavo jamske infrastrukture v skladu s tehničnimi in varnostnimi standardi;
13. skrbeti za informiranje in ozaveščanje javnosti in skrbeti za promocijo naravnih vrednot, ki so predmet koncesije, kar vključuje tudi sodelovanje na domačih in mednarodnih projektih;
14. zagotoviti strokovno vodenje po jami in skleniti zavarovalno pogodbo za zavarovanje jamskih vodnikov in obiskovalcev jame za primer nesreče v jami;
15. skrbeti za varnost obiskovalcev;
16. zagotoviti strokovno fotografiranje mest stalnih prireditev, tako da se opazujejo spremembe, ki nastanejo v toku več let, ter o izsledkih obveščati ministrstvo v letnih poročilih;
17. zagotoviti upoštevanje določb te uredbe med prireditvami in snemanji s prisotnostjo usposobljenih delavcev;
18. voditi vpisno knjigo raziskav, opravljenih na naravnih vrednotah;
19. zagotoviti sanacijo morebitnih nastalih degradacij sproti in po prenehanju koncesije;
20. obveščati pristojne inšpektorje o ugotovljenih kršitvah iz zakona;
21. omogočiti vsakokratni pregled finančnega poslovanja;
22. omogočiti naravovarstveni nadzor.

(1) Koncesija za rabo naravne vrednote se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh ministrstva in vsebuje naslednje navedbe:
1. podatke o koncedentu ter izvajalcu javnega razpisa,
2. predmet koncesije,
3. višino koncesijske dajatve,
4. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za pridobitev koncesije,
5. začetek in čas trajanja koncesije,
6. merila za izbiro koncesionarja in prednostna merila, ki bodo vplivala na izbor,
7. obvezne sestavine prijave na razpis,
8. čas in kraj oddaje prijav,
9. rok za izbiro koncesionarja,
10. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
11. odgovorne osebe za dajanje pisnih informacij med trajanjem razpisa,
12. način zavarovanja resnosti prijave.

(1) Javni razpis traja najmanj 21 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava ni veljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin prijave na razpis.
(3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

(1) Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo:
– boniteta prijavitelja, iz katere je razvidna finančna usposobljenost prijavitelja, ki mora biti vnaprej natančneje določena z merili v javnem razpisu;
– predlog programa rabe naravne vrednote, iz katere je razvidna kadrovska, organizacijska in tehnična usposobljenost prijavitelja, ki mora biti vnaprej natančneje določena z merili v javnem razpisu;
– dosedanja vlaganja v naravne vrednote;
– poslovni načrt za obdobje pet let, ki mora vsebovati razvojno strategijo družbe s poudarkom na investicijah.
(2) Prednostna merila so: boniteta družbe, višja stopnja strokovne izobrazbe in interdisciplinarnost ekipe ter višje število usposobljenih strokovnjakov s področja jamarstva in jamskih vodnikov, boljše finančne in organizacijske sposobnosti, boljša tehnična usposobljenost in razpolaganje z boljšo opremo za gibanje oziroma vodenje po jami, naravovarstveno sprejemljivejši program rabe z zagotovili za investicije, ki so v skladu z načelom varstva naravnih vrednot.

(1) O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
(2) Odločba preneha veljati, če koncesionar v roku treh mesecev od njene dokončnosti ne sklene koncesijske pogodbe iz razlogov s strani koncesionarja.

Izbrani koncesionar sme prenesti podeljeno koncesijo za rabo naravne vrednote na drugo pravno ali fizično osebo ob predhodnem soglasju vlade.

(1) Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v last in posest koncedenta vsi objekti jamske infrastrukture, ki jih je na naravnih vrednotah ali za njihovo rabo v skladu s to uredbo, zgradil ali kako drugače pridobil koncesionar.
(2) Način prenosa jamske infrastrukture se uredi s koncesijsko pogodbo.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki se mora skleniti najkasneje v treh mesecih po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije.
(2) Z dokončnostjo odločbe o podelitvi koncesije za rabo naravnih vrednot nastopi dolžnost koncedenta, da izroči koncesionarju v rabo jamsko infrastrukturo v lasti države na območju naravnih vrednot, kar se uredi s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
(4) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
(5) S koncesijsko pogodbo se uredi tudi:
– način izvedbe popisa stanja naravnih vrednot in jamske infrastrukture,
– morebitne obveznosti v zvezi s sanacijo naravnih vrednot in
– vsebina vpisne knjige iz 18. točke 10. člena te uredbe.

(1) Za spremljanje učinkov koncesije se s to uredbo ustanovi Odbor za spremljanje koncesije (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je sestavljen iz dveh predstavnikov ministrstva, enega predstavnika občine in enega predstavnika stroke. Delovanje tega odbora zagotovi koncesionar.
(2) Naloge odbora iz prejšnjega odstavka so:
– spremljanje izvajanja koncesije v vsebinskem, poslovnem in finančnem pogledu ter z vidika rabe in urejanja naravnih vrednot,
– dajanje mnenj in predlogov v skladu z določili te uredbe,
– pregled poslovnega načrta.
(3) Člane odbora imenuje minister.
(4) Odbor uredi način svojega dela s poslovnikom.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. z odvzemom koncesije in
3. v drugih primerih, ki jih določa ta uredba.

(1) Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z razdrtjem,
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve okoljevarstvenih in naravovarstvenih predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če je koncesionar v zamudi s plačilom koncesijske dajatve v skladu s koncesijsko pogodbo,
– če izvede kakršnekoli statusne spremembe brez soglasja ministrstva,
– če ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena te uredbe.
(2) Razlogi in pogoji za prenehanje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesija za rabo naravne vrednote se lahko odvzame z upravno odločbo, če koncesionar ravna v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja narave in to uredbo. Pogoji in način odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar lahko predlaga vladi podaljšanje koncesijske pogodbe, in sicer 6 mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se lahko podaljša, če koncesionar izpolnjuje vse pogoje in obveznosti iz te uredbe, s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.

Nadzor nad zakonitim izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji, strokovni nadzor nad ustrezno rabo naravne vrednote pa ministrstvo in organizacija, pristojna za ohranjanje narave.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.