Na podlagi Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 50/00) in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 71/93) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 41. seji dne 12. 9. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Župnca 1, ki ga je izdelal K.A.B., d.o.o., Novo mesto pod št. ZN-3/98. Sestavni del zazidalnega načrta so tekstualni del in grafične priloge.

V območje urejanja so vključene naslednje parcele: del 46, 44, 45, pot-50, 112, 113, 114, 115/1, 115/2, 116/2, 118, 117, 132, 130, 119, 120, 121, 131, 129, 128, pot-127, 202, 203/1, 203/2, 204/1, 204/2, 204/3 207/1, 206, 205, 208, 207/2, 209/1, 209/2, 210/2, 210/1, 210/3, 210/5, 210/4, 126, 122, 123, 124, 111/3, 103, 102, 101, 100/1, 100/2, 100/3, 100/4, 105, 106, 104/1, 104/2, 97, 96, 95, cesta 1140 in del parcel 222/1, 222/3, 222/2, 221, 217/1, 214/4, 214/2, 211, 90, 91, 94, pot-79, pot-75, 74, vse k.o. Daljni Vrh.
Meja območja poteka po parceli št. 46 vzporedno s severno mejo parcele št. 44, seka pot št. 50 in v nadaljevanju teče po severni in vzhodni meji parcele 112. Nato poteka po severni meji parcele 113 in vzhodni meji parcele 114 ter po delu severne meje parcele 115/2. Meja območja zazidalnega načrta nato poteka po severnih mejah parcel 121, 122, 123, 124 in v nadaljevanju po njenem vzhodnem delu do parcele 111/3. Nato poteka po severni meji parcele 111/3, se obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji le-te, seka parcelo 111/4, nakar se obrne proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel 105 in 106 ter seka cesto št. 1140. Tu se meja obrne proti jugu in poteka vzporedno z mejo občinske ceste na oddaljenosti približno 15 m. Meja seka parcele 74, pot-75, parcelo št. 77, pot-79 in še parc. št. 93, se obrne proti jugozahodu in v nadaljevanju seka parcele 94, 91, 90, 211, 214/2, pot-214/4, 217/1, pot-221, 222/2, 222/3 in 222/1 do križišča z glavno cesto II. reda parcelne št. 1135. V nadaljevanju meja poteka proti severu, kjer najprej seka cesto –1140, nato pa ob glavni cesti vzporedno z zahodnimi mejami parcel 204/3, 204/2, 204/1, 203/2, 203/1, 202, poti-127, 128, 130, 132, pot -50, 45, 44, kjer se tudi zaključi.
Infrastrukturni vodi potekajo tudi izven območja urejanja. Kanalizacija za odvod odpadnih komunalnih in meteornih voda ter vodovod, ki potekajo do meje območja zazidalnega načrta, so predmet predhodno že izdelane projektne dokumentacije; TK vod, ki poteka od obstoječega voda ob glavni cesti do predvidene lokalne avtomatske telefonske centrale, poteka v območju ZN, priključni kablovod do predvidene nove TP pa delno v območju ZN ob TK vodu ob lokalni cesti, delno pa ob glavni cesti po parcelah št 1135-cesta, 235/2, pot-1138, 225, 226, 228, pot-231, 500, 501, 502, 503 ob glavni cesti II. reda v predvidenem pločniku pot-1143, 590/1, vse k.o. Daljni Vrh.
Površina območja meri 59.533,36 m2 in je, razen cest, v zasebni lasti. V območje je vključena obstoječa pozidava ob Ljubljanski cesti in na Župnci, območje lokalne ceste in območje predvidene pozidave.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno stanovanjski pozidavi. V pasu ob lokalni in glavni cesti so dovoljene storitveno-poslovne dejavnosti, vendar pod pogojem, da ni negativnih vplivov na okolico. V ostalih objektih znotraj kompleksa, ki se napajajo z dovozne ceste, so možne dejavnosti, ki niso frekventne in so zelo mirne (pisarna, cvetličarna, pedikura, frizer itd.). Za celotno območje so dovoljene dejavnosti, ki so komplementarne z osnovno namembnostjo, to je poselitev.
Za vsako dejavnost je potrebno zadostiti naslednjim pogojem:
– zadostno število parkirnih mest na investitorjevem zemljišču,
– dovolj manipulativnega prostora za obračanje dostavnih vozil,
– hrup v mejah dovoljenega za bivalna območja,
– dejavnost ne veže nase večjega dodatnega motornega prometa,
– ne vključuje zunanjih skladišč, večjih od 30 m3.
Predvidene so novogradnje ob obstoječi vzdolžni gradnji ob glavni cesti II. reda in lokalni cesti, ki se prilagajajo obstoječi gradnji in so dovoljene le do gradbene linije in pomenijo zapolnitev cenzur v obstoječi grajeni strukturi. S tem se doseže kontinuiteta grajene strukture.

A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja in velikosti površin
Celotno območje se ureja kot stanovanjska soseska, delno poslovno-stanovanjska ob lokalni in glavni cesti.
Nova struktura se mora prilagajati prostorskim danostim (reliefu, obstoječi pozidavi), obenem pa naj kvalitetno zaznamuje prostor. Z novimi ureditvami mora biti čitljiva struktura pozidave in delitev površin po namembnostih:
– pozidane površine (grajena struktura),
– utrjene površine – dovozne ceste,
– zelene površine – gozdni rob, ki se ohrani.

Velikosti površin
Obstoječi objekti                                    10.133,41m2
Novogradnje                                          39.228,49m2
Površine projektiranih cest                           5.034,52m2
Ostale površine
(lokalna cesta, obcestni svet)                        5.136,94m2

Gostota prebivalcev na območju novogradenj v zazidalnem načrtu Župnca 1 skupaj z načrtovanimi cestami znaša na območju zazidalnega načrta 40,9 prebivalcev/ha, s tem da je upoštevano razmerje 3,8 prebivalcev na stanovanjski objekt.

B) Urbanistično-arhitektonski pogoji za celotno območje
Koncept pozidave je pripravljen tako, da upošteva razmejitve: gradbene linije, meje gabarita osi cest, obstoječe parcelne meje in omogoča pregledno in enakomerno izrabo prostora. Struktura pozidave upošteva v kar največji meri že obstoječo parcelacijo in možno fazno izgradnjo, zato je narejena iz več sklopov, ki so lahko med seboj neodvisni in ne zavirajo oziroma omejujejo izgradnje drugega sklopa. Ceste z infrastrukturo so izpeljane racionalno in se prilagajajo terenu. Površina osnovnega objekta in dograditve ne sme presegati 20% zazidljivosti parcele.
Novogradnje ob obstoječi vzdolžni gradnji ob glavni cesti II. reda in lokalni cesti se prilagajajo obstoječi gradnji in so dovoljene le do gradbene linije in pomenijo zapolnitev cenzur v obstoječi grajeni strukturi. S tem se doseže kontinuiteta grajene strukture.

C) Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte
Objekti
Predvideni objekti so različnih horizontalnih gabaritov, vendar se oblikujejo poenoteno. Vsi objekti se lahko dograjujejo, če se njihova namembnost dolgoročno ne spreminja in ni v nasprotju z usmeritvami in pogoji v zazidalnem načrtu. Njihova velikost upošteva merila prostora kulturne krajine kot celote in ne sme presegati 20% zazidljivosti parcele.
Obvezne gradbene linije glavnih objektov:
Za celoten kompleks so določene obvezne gradbene linije glavnih objektov in gradbene linije, ki sledijo osnovni gradbeni liniji ceste. Glavni objekt mora biti lociran ob obvezni gradbeni liniji. Možna so odstopanja od gradbenih linij navznoter, vendar ne od obveznih gradbenih linij. Zazidljivost parcele pa je lahko maks. 20%. Individualni objekti morajo biti locirani tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani požarno-varstveni predpisi. Minimalni odmik od parcelne meje je 4 m, to je do regulacijske meje.
Horizontalni gabarit – maks. velikost objekta
Osnova objekta mora biti glavni objekt, kateremu so lahko dodani arhitekturni elementi, ki ne smejo biti višji od glavnega objekta.
Samostojni glavni objekti:
širina objekta: 8,0–10,6 m,
dolžina objekta: 12,0–16,0 m,
razmerje dolžine in širine objekta 3:2 ±5%.
Delitev oziroma združevanje enot:
Višinski gabariti (klet, pritličje in izgrajeno podstrešje) dovoljujejo razvoj stanovanjskega koncepta »rastoče hiše«.
Možna je delitev ene parcele v dve enoti ali združevanje dveh parcel v eno z ustrezno prilagoditvijo infrastrukture. Prilagoditev slednje mora biti izvedena tako, da ne gre na škodo uporabnikov ostalih funkcij. Na povečani parceli je možno zgraditi večji objekt na podlagi aditivnega združevanja osnovnega elementa gradnje.
Tak koncept se dinamično prilagaja procesu razvoja družine kot osnovne celice družbe. Predpogoj za tako usmerjeno oblikovanje funkcijskih rešitev je možnost oblikovati dve stanovanjski enoti, ki na neki stopnji tvorita vendarle funkcijsko celoto.
Pri delitvah oziroma združevanju lokacij je možno poseči tudi v javne površine, če je tehnično možno vsem ostalim investitorjem zagotoviti nemoten dostop in priključke na infrastrukturna omrežja. Za tovrstne posege se izvede nova parcelacija in zagotovi potek komunalnih naprav na dodatno opredeljenih javnih površinah.
Vertikalni gabariti objektov
Vertikalni gabarit je (K)+P+M, vendar izvedba kleti ni obvezna, izjemoma P+1 za objekt 22 in 23, ker zapolnjujeta cenzure med objekti, ki imajo vertikalni gabarit P+1 (možno tudi visok kolenčni zid). Kolenčni zid naj bo visok maks. 1,5 m, vendar naj kapni rob ne presega višine 5 m od raščenega terena.
Oblikovne zahteve
V prostoru se lahko vzpostavijo nove oblikovne enote, ki so odraz časa in novih pristopov k oblikovanju stanovanjskih hiš.
Oblikovna enota naj sledi poselitvenem vzorcu:
– z mikrolokacijo objekta, ki sledi določeni obvezni gradbeni liniji objektov,
– z izkoriščanjem naravnih danosti terena in pravilno višinsko umestitvijo objekta,
– s tlorisom, ki upošteva značilnosti terena,
– z usklajevanjem s sosednjimi objekti,
– z uporabo tradicionalnih elementov v oblikovanju (tlorisni gabariti, razmerje dolžine in širine objekta 3:2, oblikovanje fasade, višina K+P+M, fasadni izgled),
– glavni objekt mora biti lociran ob obvezni gradbeni liniji, s tem da je ob njej min. 60-80% fasade; odstopanja 20–40% fasade so možna od obvezne gradbene linije navznoter ter proti javnemu svetu le do gradbene linije,
– posamezno lokacijo oblikovati kot homogeno stavbno telo pravilnih geometrijskih oblik,
– prizidki se pravokotno vežejo na glavno stavbo ter z njo tvorijo notranje dvorišče, zagotovljena mora biti likovno prostorska integracija stavbe in celotne gradbene enote z naravnim oziroma grajenim okoljem,
– naklon strehe je 30º–40º; možna so odstopanja v naklonu strehe, pri tem se zasnova strehe oblikuje tako, da daje učinke sistema strmih streh; ravno tako so možne kombinacije ravne strehe in streh v naklonu,
– obvezna smer slemena glavnega objekta S-J,
– kritina je v temni ali opečni barvi,
– na strehah je dovoljena gradnja frčad in strešnih oken, posebni elementi morajo biti usklajeni z osnovno strešno ploskvijo.
Pomožni objekti
Pomožni spremljajoči objekti se lahko gradijo kot prizidki h glavnemu objektu oziroma kot samostojni v območju, ki ga označujejo regulacijske meje in gradbene linije, vendar ne med glavno fasado in cesto. Vertikalni gabarit je pritličje.

D) Pogoji za zunanje in druge ureditve so:
– tlakovanje površin do maksimalno 1/3 površine parcele,
– eventualno omejevanje parcel je dovoljeno z žično ograjo obojestransko zasajeno z živo mejo,
– zunanja ureditev je obvezna za objekte, predvidene za poslovne in druge dejavnosti – gozdni rob se ohranja z običajnimi, avtohtonimi rastlinami,
– zasaditev površin ob gozdu je dovoljena z uporabo izključno udomačenih, običajnih, avtohtonih globokorastnih rastlin, in sicer: hrast, javor, platana, domači in divji kostanj,
– ob stanovanjskih hišah je predvidena zasaditev s sadnim drevjem in grmičevjem (kotomaster, forzicija, prunus, jasmin, lovorikovec, tisa idr.), ostale površine se uredijo kot travnate,
– nasipi se izvajajo v naklonu največ 1:2,
– ob poslovnih objektih je obvezna postavitev stojal za kolesa,
– oporne zidove se izvaja samo tam, kjer je potrebno premostiti višinske razlike; vidne stene so obdelane z naravnim kamnom, ob zidu in na površinah so predvidene zasaditve plezalk; maks. višina zidu je lahko 1 m.

Ceste in manipulacijske površine
Za območje Župnce je potrebna gradnja več dovoznih cest. Območje se napaja z lokalne ceste za Ždinjo vas in glavne ceste II. reda št. 105, za katero se predvideva rekonstrukcija. Stanovanjske in dovozne ceste se niveletno prilagajajo obstoječi lokalni in glavni cesti. Širina vozišča stanovanjskih in dovoznih cest znaša 5 m, širina pločnika pa 1,2 m.
Višinske kote novih cest se v čimvečji možni meri prilagajajo obstoječemu terenu ob upoštevanju maksimalnih vzdolžnih naklonov. Dovozne ceste se priključujejo na lokalno in glavno cesto v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Objekti ob lokalni cesti za Ždinjo vas imajo dostop s projektiranih dovoznih cest, razen dveh objektov, ki pomenita zapolnitev cenzur obstoječe grajene strukture in imata dostop neposredno z lokalne ceste.
Prečni nagibi vseh cest so enostranski 2,5%, hodniki imajo prečni nagib proti vozišču 2%.
Cestno mrežo predstavljajo sledeče ceste:
– cesta 1 je dovozna cesta za I. sklop, hkrati s cesto 1A dostop do 12 hiš, širina vozišča 5,0 m, enostranski hodnik za pešce širine 1,2 m, dolžine 104,0 m; cesta se s ¨T¨ križiščem priključuje na lokalno cesto za Ždinjo vas,
– cesta 1A je stanovanjska slepa ulica, ki se s ¨T¨ križiščem priključuje na cesto 1, širine 5,0 m in dolžine 50 m,
– cesta 2 je povezovalna, dovozna cesta za II. sklop, dolžine 202,0 m, širina vozišča 5,0 m z enostranskim hodnikom za pešce na vzhodni strani širine 1,2 m; na jugu se cesta s ¨T¨ križiščem navezuje na lokalno cesto št. 5829, na severu pa s projektirano cesto 3 v ¨T¨ križišču,
– cesta 2A je stanovanjska ulica, ki se s ¨T¨ križiščem priključuje na cesto 2, širine 5,0 m in dolžine 53,0 m, ki se slepo zaključi z obračališčem,
– cesta 3 je povezovalna, dovozna cesta za III. sklop, širina vozišča 5,0 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,2 m in dolžine 278,0 m; na zahodu se cesta s ¨T¨ križiščem navezuje na glavno cesto II. reda št. 105; cesta 3 poteka proti vzhodu krožno skozi naselje in se priključi na projektirano cesto 2 v ¨T¨ križišču,
– cesta 3A je stanovanjska ulica, ki se s ¨T¨ križiščem priključuje na cesto 3, širine 5,0 m in dolžine 40,0 m in se slepo zaključi z obračališčem.
Parkirišča
Parkirišča so obvezna pred objekti, v katerih je predvidena poslovna dejavnost. Število parkirišč se predvidi na osnovi normativov glede na vrsto dejavnosti, ki se bo odvijala v objektu.
Dimenzije parkirišč so standardne za osebne avtomobile (2,50 x 5,00 m). Odvajanje meteornih voda se izvaja preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.

Vodovod
Predviden je zankasti razvod požarne in potrošne vode vzdolž predvidenih cest s potrebnimi hidranti, sekcijskimi ventili ter odzračevalno in praznilno armaturo. Nov razvod se trikrat priključi na javno vodovodno omrežje, ki poteka ob lokalni cesti za Ždinjo vas in ob glavni cesti II. reda št. 105. Obstoječe vodovodno omrežje, na katero bodo priključeni objekti v okviru zazidalnega načrta, je že glede na obstoječo porabo poddimenzionirano na odseku od odcepa DN 150 v Markljevi ulici pri Kamencah. Ta odsek bo potrebno za nemoteno dobavo vode rekonstruirati, za kar si je upravljalec vodovodnega omrežja že pridobil projektno dokumentacijo, ki upošteva tudi novo predvideno poselitev.
V kasnejših fazah je potrebno zgraditi nad zaselkom Brinje vodohran za potrebe zagotavljanja požarne vode za obstoječo pozidavo območja od Župnce do poslovno-trgovskega centra v Dolenjih Kamencah in bodočo pozidavo v okviru zazidalnega načrta in območja južno od Župnce do poslovno-trgovskega centra v Dolenjih Kamencah.
Poleg porabe za sanitarne namene so pri dimenzioniranju zunanjega omrežja upoštevane potrebe požarnega varstva, kar znaša 10 l/s in minimalne dimenzije zunanjih vodov DN100, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti.

Kanalizacija
Za odvodnjavanje odpadnih voda je predviden ločen kanalizacijski sistem, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno meteorno vodo. Nov kanalizacijski sistem poteka po predvidenih cestah, zgrajen pa bo iz plastičnih cevi.
Za potrebe odvajanja odpadnih voda obstoječe in bodoče pozidave iz obravnavanega območja zazidalnega načrta je potrebno dograditi primarno kanalizacijo od Turkove ulice, za kar si je upravljalec Komunala Novo mesto že pridobil PGD, PZI projektno dokumentacijo pod naslovom »Kanalizacijsko omrežje na območju KS Bučna vas II. faza« št. proj. K-25/98 in poteka ob glavni cesti II. reda št. 105 ter v nadaljevanju ob lokalni cesti za Ždinjo vas. Kanalizacijsko omrežje obravnavanega območja zazidalnega načrta se priključuje na primarni kanalizacijski sistem dvakrat.
Primarno kanalizacijsko omrežje izvede upravljalec. Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Skupna predvidena količina odpadnih komunalnih voda je 1,656 l/s.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko lovilcev olj in bencina. Odvodnjavanje meteornih voda z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. Voda se bo odvajala v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod meteornih voda. Prečkanje javnega vodovodnega omrežja s kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da bo teme kanalizacijske cevi najmanj 0,5 pod vodovodom.

Plinovodno omrežje
Glede na to, da še ni predvidena izgradnja primarnega plinovodnega omrežja za širše območje, tudi zazidalni načrt projektno ne opredeljuje oskrbe znotraj zazidalnega načrta s plinom. Razporeditev komunalnih vodov omogoča možnost kasnejše izvedbe plinovodnega omrežja znotraj območja.

Oskrba z električno energijo
Z električno energijo se bo pozidava v okviru zazidalnega načrta napajala po novopoloženem priključnem kablovodu, ki poteka od trafo postaje Kamence ob glavni cesti II. reda št. 105 in lokalni cesti za Ždinjo vas do nove trafo postaje, ki je predvidena na parceli št. 211, k.o. Daljni Vrh. Lokacija trafo postaje omogoča tudi napajanje predvidene stanovanjske pozidave južno od obravnavanega zazidalnega načrta.
Sekundarni vodi – nizkonapetostni elektroenergetski razvod je predviden v kabelski kanalizaciji skupaj z ostalimi komunalnimi vodi v dovoznih cestah. Trasa kabelske kanalizacije je načrtovana tako, da so revizijski jaški postavljeni na medsebojni oddaljenosti od 40 do 70 m, v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture. Kabelska kanalizacija se izdela iz PVC cevi Ø 160 in poteka ob TK kabelski kanalizaciji.
Za vsako stanovanjsko hišo se predvidi 4 kW električne moči. Za morebitne poslovne dejavnosti, ki bodo imele glavne varovalke 35 A in več, je potrebno predvideti lasten tokokrog.
Javna razsvetljava
Ob dovoznih cestah je predvidena javna razsvetljava, ki ne povzroča svetlobnega onesnaženja. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in kandelabrskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanlizacija se izdela iz enkrat PEHD cevi Ø 60. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Višina namestitve svetilk je 5-6 m.

TK omrežje
Navezava območja zazidalnega načrta na TK omrežje se izvede z izgradnjo primarnega kabla in izgradnjo lokalne avtomatske telefonske centrale poleg trafo postaje na parceli št. 211, k.o. Daljni Vrh. Potek primarnega kablovoda je predviden v robu lokalne ceste za Ždinjo vas od avtomatske telefonske centrale do glavne ceste II. reda št. 105.
Na območju zazidalnega načrta se načrtuje 50–70 telefonskih priključkov. V sklopu zazidalnega načrta je predvidena avtomatska telefonska centrala, katere kapaciteta bo zadostovala tudi za potrebe predvidene stanovanjske pozidave južno od obravnavanega zazidalnega načrta.
TK krajevno omrežje bo na obravnavanem območju zazidalnega načrta v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški 120 x 150 x 200 cm. Pri gradnji jaškov je potrebno upoštevati zahteve drugih komunalnih upravljalcev, katerih vodi potekajo v neposredni bližini. Potek TK kabelske kanalizacije je predviden v robu načrtovanih dostopnih cest ob elektro-energetski kanalizaciji. Pri prehodih preko cest in parkirnih površin se kabelska kanalizacija obbetonira. Približevanje in križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.

Ogrevanje
Na območju zazidalnega načrta je predvidena izgradnja primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja. Po izgradnji primarnega plinovoda je obvezno ogrevanje območja zazidalnega načrta v skladu z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02).
Do izgradnje primarnega plinovoda je dovoljeno individualno ogrevanje objektov na tekoča goriva ali z obnovljivimi viri energije.

Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena mesta. Do stojnih mest je omogočen dostop s specialnim vozilom za odvoz odpadkov v vsakem času. Predviden je odvoz na Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Varstvo pred hrupom
Dejavnosti, zaradi katerih se poveča hrup (avtomobili), so predvidene na robu pozidave ob lokalni in glavni cesti. V samem naselju pa so možne dejavnosti, ki posredno in neposredno ne povzročajo hrupa. Pri projektiranju in izvedbi je investitor dolžan upoštevati:
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
– Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z:
– Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94),
– Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Varstvo pred požarom
Zunanja ureditev posameznih objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustrezati tudi za potrebe gasilske intervencije. Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara.
Za dodatno protipožarno zaščito se predvidi gradnja zunanjega hidrantnega omrežja.

I. faza: gradnja objektov, ki jih je možno priključiti na obstoječe komunalne naprave
II. faza: izgradnja primarne komunalne infrastrukture
– gradnja kanalizacije za odvodnjavanje odpadnih vod,
– rekonstrukcija obstoječega vodovodnega priključka,
– gradnja nove TP s priključnim kablovodom,
– gradnja novega TK omrežja.
Opomba 1: gradnja lahko poteka sočasno ali posamično za vse komunalne vode
Opomba 2: možna je sočasna gradnja objektov z manjkajočimi primarnimi in sekundarnimi vodi
III. faza: izgradnja sekundarne komunalne infrastrukture in cestnega omrežja
Opomba 3: gradnja lahko poteka sočasno ali posamično za vse komunalne vode
Opomba 4: gradnja lahko poteka po posameznih sklopih, ki so opredeljeni v zazidalnem načrtu
Opomba 5: možna je sočasna gradnja objektov z manjkajočo komunalno infrastrukturo in cestnim omrežjem
IV. faza: izgradnja objektov in zunanja ureditev posameznih lokacij

Zazidalni načrt je osnova za izvleček iz zazidalnega načrta in gradbeno dovoljenje, le-ta se pridobivajo na pobudo lastnikov zemljišča.
Izvleček iz zazidalnega načrta mora izhajati iz določil tega načrta in mora imeti naslednjo vsebino:
1. Splošni podatki
2. Izjave
3. Soglasja
4. Urbanistična ureditev
– Opis nameravanega posega,
– Opis izhodišč ureditvenega načrta,
– Opis arhitektonske rešitve objekta,
– Opis zunanje ureditve,
– Podrobnejše rešitve glede tehničnih značilnosti posega,
– Opis in rešitve v zvezi z vplivi načrtovanega posega na okolje.
5. Grafične priloge
– Kopija katastrskega načrta z vrisom območja,
– Smiselno izbrani izseki iz ureditvenega načrta,
– Arhitektonsko zazidalna situacija z zunanjo ureditvijo parcele,
– Zbirna situacija komunalnih naprav s priključnimi mesti za lokacijo,
– Parcelacijski načrt z določitvijo funkcionalnega zemljišča z elementi zakoličbe,
– Idejna zasnova objekta: tlorisi, fasade, prerezi.

Rušitve objektov
Pred gradnjo objekta na lokaciji 27 se porušijo obstoječi objekti.

Sočasno z gradnjo objektov se mora izvesti vsa manjkajoča javna infrastruktura, potrebna za nemoteno funkcioniranje objektov. Obratovanje objektov pred komunalno opremo območja in priključitvijo ni dovoljeno.

Zemljišča je potrebno komunalno opremiti v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih. Stroški izgradnje skupnega infrastrukturnega omrežja se v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti na podlagi programa komunalnega opremljanja porazdelijo na m2 stavbnega zemljišča v območju urejanja in odmerijo v obliki komunalnega prispevka vsem lastnikom parcel na območju urejanja z ZN. Program opremljanja je osnova za izračun in odmero komunalnega prispevka.
Vsa javna infrastruktura in površine, ki so po zakonu v pristojnosti Mestne občine Novo mesto (ceste, vodovod in kanalizacija), se po opravljeni gradnji prenesejo v last in posest Mestne občine Novo mesto.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezne objekte je predhodno izdano uporabno dovoljenje za infrastrukturno omrežje v obsegu, ki je potreben za delovanje posameznega objekta, kar se določi v izrisu iz zazidalnega načrta.
Zemljišča, objekte in naprave, ki jih bo investitor oddal v last in posest Mestni občini Novo mesto, bo predal brezplačno.

Zemljišča, ki ne bodo takoj pozidana, se primerno vzdržujejo v sedanjih namembnostih.

Tolerance – dovoljena odstopanja od določil ZN
Točno velikost objekta in lokacijo se opredeli v arhitektonsko zazidalni situaciji pri pridobivanju izvlečka iz zazidalnega načrta, ki se izdela na pobudo lastnika zemljišča z upoštevanjem določil in toleranc tega zazidalnega načrta.
Dovoljena odstopanja, ki jih lahko s soglasjem pristojne občinske službe za urejanje prostora opredeli izvleček iz zazidalnega načrta, so odstopanja:
– lega objekta na parceli,
– gabariti, oblikovanje,
– višinska postavitev posameznega objekta,
– manjše spremembe karakteristik cest in komunalnih vodov.
Manjše spremembe ZN:
· večje spremembe karakteristik cest in komunalnih vodov,
· namembnost enega objekta,
· sprememba parcelacije.
Način obravnave manjših sprememb ZN: strokovna preveritev potrebe po spremembi, soglasje pristojne občinske službe za urejanje prostora in sprememba grafičnih listov.
Verifikacija spremembe: sklep župana o spremembi.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve Mestne občine Novo mesto.

S sprejetjem zazidalnega načrta določbe o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 41/01 in 69/02) – območje je označeno z eno z IX/C1 in ¨IX/T1¨- za to ureditveno območje prenehajo veljati.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.