Na podlagi devetega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 32., drugega odstavka 33., drugega odstavka 34. člena in tretjega odstavka 45. člena in za izvrševanje 31. člena zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02 – popr.) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– pogoje za odobritev in natančnejši postopek odobritve gozdnih semenskih objektov (v nadaljnjem besedilu: objekt) v kategorijah “znano poreklo“ in “izbran“ (v nadaljnjem besedilu: odobritev),
– obrazec vloge za začetek postopka odobritve,
– obliko in vsebino opisnih in ocenjevalnih listov za sestoj ali skupino semenjakov,
– podrobnejšo vsebino, obliko, način izdelave ter objave seznama objektov (v nadaljnjem besedilu: seznam).

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. “avtohton“ sestoj oziroma skupina semenjakov je sestoj oziroma skupina semenjakov, ki:
– se je praviloma stalno naravno pomlajeval(a), ali
– se je obnavljal(a) umetno iz gozdnega reprodukcijskega materiala, ki izvira iz istega sestoja ali iste skupine semenjakov oziroma bližnjih avtohtonih sestojev ali bližnjih avtohtonih skupin semenjakov;
2. “sestojne vrste“ so Abies alba, Picea abies, Larix decidua, Pinus sylvestris, Pinus nigra, Fagus sylvatica, Quercus robur in Quercus petraea;
3. “manjšinske vrste“ so vrste iz seznama vrst in umetnih križancev, ki niso sestojne vrste;
4. “izvor“ objekta je:
– v primeru avtohtonega sestoja in avtohtone skupine semenjakov isti kraj, na katerem se ta objekt nahaja, ali
– v primeru neavtohtonega sestoja in neavtohtone skupine semenjakov kraj, od koder izvira gozdni reprodukcijski material, iz katerega je bil objekt osnovan.

Objekt v kategoriji “izbran“, če gre za namen uporabe “večnamensko gozdarstvo“, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. izvor:
– pri domorodnih drevesnih vrstah mora biti sestoj avtohton;
– pri tujerodnih drevesnih vrstah je sestoj lahko neavtohton, vendar znanega izvora in se ga obvezno navede v opisnem listu;
– ne glede na prvo in drugo alineo te točke je v primeru vrst Picea abies in Pinus nigra izvor sestoja lahko tudi neznan;
2. izoliranost:
– sestoj mora biti v zadostni razdalji od sestojev slabe kakovosti iste vrste ali od sestojev sorodnih vrst ali sort, ki lahko s to vrsto tvorijo križance, da se onemogoči opraševanje. Zadostna razdalja se določi v odvisnosti od drevesne vrste, naklona in ekspozicije terena ter prevladujočih vetrov. Ta zahteva je zlasti pomembna, kadar so sestoji, ki obdajajo avtohtone sestoje, neavtohtoni ali neznanega izvora;
3. minimalna velikost populacije:
– sestoj naj sestavlja ena ali več skupin dreves, ki so razporejena za eno do dve drevesni višini narazen in dovolj številčna, da zagotovijo ustrezno medsebojno opraševanje. Pri tem se upošteva samo drevesa v strehi sestoja, s katerih se pridobiva semenski material (v nadaljnjem besedilu: semenjaki);
– površina sestoja mora biti pri sestojnih vrstah najmanj 5 ha;
– v primeru sestojnih vrst mora biti semenjakov najmanj 70 in v primeru manjšinskih vrst najmanj 25;
– če sestoj sestavljajo skupine dreves, morajo le-te biti v primerni oddaljenosti, ki še omogoča medsebojno opraševanje;
4. starost in razvojna faza:
– sestoj mora vsebovati dovolj semenjakov take starosti ali stopnje razvoja, v kateri se lahko nedvoumno upoštevajo pogoji, določeni s tem pravilnikom. Sestoj mora biti vsaj v razvojni fazi starejšega drogovnjaka;
5. enovitost:
– sestoj morajo kazati normalno stopnjo variabilnosti morfoloških znakov.
6. prilagojenost:
– prilagojenost sestoja na ekološke razmere, ki prevladujejo v provenienčnem območju, mora biti jasno razvidna;
7. zdravstveno stanje in odpornost:
– drevje v sestoju ne sme biti napadeno s strani škodljivih organizmov in mora biti odporno proti neugodnim klimatskim ter rastiščnim razmeram, razen poškodb zaradi onesnaženja zraka;
8. rastnost sestoja:
– rastnost sestoja mora biti praviloma večja od ugotovljenega povprečja v podobnih ekoloških razmerah in pogojih gospodarjenja;
9. kakovost lesa:
– kakovost lesa pri semenjakih v sestoju mora biti nadpovprečna.
10. oblika ali način rasti:
– drevesa v sestoju morajo kazati posebej kakovostne morfološke znake, zlasti stegnjenost in simetričnost debla, ustrezno oblikovano krošnjo, tankovejnatost in ustrezno naravno odmiranje vej. Poleg tega mora biti delež vilasto razraslih dreves in dreves s spiralno zavitim deblom od skupnega števila semenjakov majhen. Dreves slabše kakovosti v lesni zalogi ne sme biti več kot 20 odstotkov.
Ko gre za specifičen namen uporabe “za sadnjo v gozdovih z omejenim lesnoproizvodnim pomenom“, se upoštevajo le pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke tega člena.

Objekt v kategoriji “znano poreklo“, če gre za namen uporabe “večnamensko gozdarstvo“, mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 10. točke prejšnjega člena ter naslednja pogoja:
– rastnost in kakovost sestoja morata biti najmanj povprečna glede na podobne ekološke razmere in pogoje gospodarjenja;
– delež dreves z neustreznimi morfološkimi znaki ne sme biti večji od 40 odstotkov.
Ko gre za skupino semenjakov, se upoštevajo pogoji iz prejšnjega odstavka, razen glede minimalne velikosti populacije, kjer mora biti minimalna velikost skupine semenjakov pri sestojnih vrstah najmanj 25 dreves ter pri manjšinskih vrstah najmanj 10 dreves.
Ko gre za specifičen namen uporabe “za sadnjo v gozdovih z omejenim lesnoproizvodnim pomenom“, se upoštevajo le pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena.

Postopek odobritve objekta se začne na podlagi vloge, ki mora biti vložena na obrazcu A, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vlogi morajo biti priloženi podatki o lokaciji in lastniku gozdnega semenskega objekta, ki se vpišejo na obrazec B, ki je določen v prilogi 1 tega pravilnika.

Po prejemu vloge za odobritev si Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GIS) pridobi od Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) opisni list.
ZGS mora na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov ter svojih evidenc pripraviti opisni list in ga najpozsneje do začetka terenskega ogleda posredovati GIS. Obrazec opisnega lista ter njegova vsebina sta določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Opisnemu listu se priložijo:
– izsek iz temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000 z vrisano lokacijo objekta,
– izsek iz preglednega katastrskega načrta v merilu 1:5000 z označenimi parcelami, na katerih se nahaja objekt,
– izsek iz temeljnega topografskega načrta v merilu 1:25000 z vrisano lokacijo in dostopom do objekta.
Vsebine iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka so lahko prikazane tudi na isti karti.

V postopku odobritve se opravi terenski ogled, s katerim se ugotovi, ali objekt izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
Terenski ogled iz prejšnjega odstavka izvede tričlanska strokovna komisija, ki jo sestavljajo en strokovnjak GIS ter za vsako gozdnogospodarsko območje dva strokovnjaka ZGS. Člane komisije imenuje z odločbo minister, pristojen za gozdarstvo.
GIS mora na terenski ogled povabiti lastnika objekta oziroma njegovega zastopnika, lahko pa tudi zainteresirane dobavitelje gozdnega reprodukcijskega materiala in strokovnjake s področja fitopatologije oziroma dendrologije.
Komisija iz drugega odstavka tega člena ugotovitve terenskega ogleda vpiše na ocenjevalni list in pri tem upošteva informacije, zbrane na opisnem listu. Obrazec in vsebina ocenjevalnega lista ter navodila za njegovo izpolnjevanje so določeni v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

Seznam mora biti izdelan na obrazcu, ki je skupaj z navodili za njegovo izpolnjevanje določen v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

GIS objavi seznam v Uradnem listu Republike Slovenije.

GIS izdela seznam vsako leto po stanju na 1. januar in ga objavi najpozneje do konca januarja istega leta.
GIS prvič izdela in objavi seznam v skladu s tem pravilnikom v letu 2004.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 1999/105/ES.