Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. aprila 2004.

V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/2000 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 50/03 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: zakon) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:
»V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:
– biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki;
– cena za uporabo omrežja: je cena, ki jo odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina plača za dostop do omrežij in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, za pokrivanje stroškov delovanja Agencije Republike Slovenije za energijo, obveznega odkupa električne energije, sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina, stroškov dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije in evidentiranja sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo;
– daljinsko ogrevanje: je dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode;
– dejavnost sistemskega operaterja: je prenos oziroma distribucija električne energije ali zemeljskega plina ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin;
– distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
– dobava: je prodaja, tudi nadaljnja, energije in goriv odjemalcem;
– dobavitelj energije: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja energijo ali gorivo;
– dobavni pogoji: so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca;
– dostop do omrežja: je uporaba energetskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine električne energije ali plina ob dogovorjenem času;
– električna energija iz obnovljivih virov je:
a) električna energija, proizvedena v elektrarnah, ki uporabljajo izključno obnovljive vire energije,
b) delež električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je proizvedena v kombiniranih elektrarnah, ki uporabljajo tudi fosilna goriva in
c) električna energija iz točk a. in b. te alinee, ki je uporabljena za polnjenje sistemov za shranjevanje energije, vendar brez električne energije, ki je proizvedena iz teh sistemov;
– energetske storitve: so storitve, katerih ključni pogoj je raba energije, kot je to npr. zagotavljanje razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, transporta, delovanja informacijskih in komunikacijskih naprav, mehanskega dela ter kemične in električne energije;
– energija: je vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo;
– geotermalna energija: je toplotna energija, pridobljena iz zemlje z vodonosniki;
– goriva: so trdna, tekoča in plinasta goriva, ki z zgorevanjem ali drugim kemičnim ali fizikalnim procesom sproščajo energijo;
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti;
– izravnalna energija: je električna energija, ki je potrebna za izravnavo odstopanj dejanske porabe in proizvodnje v določenem trenutku od napovedane porabe in proizvodnje;
– izravnalni trg z električno energijo: je trg izravnalne energije;
– kvalificirani proizvajalec: je proizvajalec, ki v posameznih proizvodnih objektih proizvaja električno energijo z nadpovprečno dejansko doseženim izkoristkom pri soproizvodnji toplote in električne energije, ali če izkorišča obnovljive vire energije na način, ki je skladen z varstvom okolja;
– lokalni energetski koncept: je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije;
– nasedle investicije: so investicije, ki so bile načrtovane in izvedene pred 1. januarjem 1997 in v tržnih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati;
– neposredni oskrbovalni vod električne energije: je električni vod, ki povezuje elektrarno in odjemalca, ki nista priklopljena na omrežje, ali proizvajalca električne energije in dobavitelja za neposredno dobavo električne energije lastnim prostorom, družbam in upravičenim odjemalcem v njuni večinski lasti;
– neposredni oskrbovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;
– obnovljivi viri energije: so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija;
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
– omrežje: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev;
– omrežnina: je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjen plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih in prenosnih omrežij in pokrivanje stroškov sistemskih storitev;
– organizator trga: je pravna oseba, ki je določena za organiziranje delovanja trga z električno energijo ali z zemeljskim plinom po določbah tega zakona;
– oskrba z energijo: je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije;
– organiziran trg z energijo: je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava povpraševanj po nakupu s ponudbami po dobavi energije ter trgovanje za dan časovni okvir;
– povezovalni vod je:
a) električni vod, ki povezuje omrežja električne energije,
b) prenosni vod zemeljskega plina, ki povezuje prenosno omrežje v Republiki Sloveniji s prenosnimi omrežji drugih držav;
– pridobivanje: je proces izkoriščanja goriv in toplote iz naravnega okolja;
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji določenimi s tem zakonom;
– proizvodnja: je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije;
– predelava goriv: je kemični ali fizikalni proces, s katerim gorivu spreminjamo lastnosti ali stanje;
– prenos: je transport goriv ali električne energije po prenosnem omrežju;
– prenosno omrežje: je visokonapetostno električno omrežje ali visokotlačno plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do uporabnika omrežja;
– sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s tem zakonom določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja na posameznem omrežju, skladišču zemeljskega plina ali terminalu za utekočinjen zemeljski plin;
– soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljnjem besedilu: soproizvodnja): je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne oziroma mehanske energije iz istega goriva;
– tarifni sistem za prodajo energije: je splošni akt, ki določa elemente in način njihove uporabe za prodajo energije tarifnim odjemalcem glede na vrsto odjema;
– tarifni odjemalec: je odjemalec, ki po določbah tega zakona ni upravičeni odjemalec;
– tekoča goriva: so utekočinjeni naftni plin, primarni bencin, motorni bencin – osvinčeni, motorni bencin – neosvinčeni, letalski bencin za batne motorje, bencinsko gorivo za reaktivne motorje, petrolejsko gorivo za reaktivne letalske motorje, ostali petroleji, ekstra lahko kurilno olje, dieselsko gorivo, bioetanol, biodizel, kurilno olje;
– terminal z utekočinjenim zemeljskim plinom: je terminal, ki se uporablja za utekočinjanje zemeljskega plina, njegovo skladiščenje in uplinjanje;
– trajnostni razvoj: je razvoj, s katerim zadostimo sedanje potrebe ne da bi ogrozili možnost bodočih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam;
– tranzit: je transport električne energije ali zemeljskega plina z območja druge države čez ozemlje Republike Slovenije v drugo državo;
– trgovec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za nadaljnjo prodajo;
– uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja po določbah tega zakona;
– varčevalni potencial: je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.«.

Za 4. členom se doda 4.a člen, ki se glasi:

V zakonu uporabljeni izraz »upravljalec prenosnega omrežja« in izraz »izvajalec prenosa« v različnih sklonih in številih se v celotnem besedilu tega zakona nadomestita z izrazom »sistemski operater prenosnega omrežja«, izraz »upravljalec distribucijskega omrežja« in izraz »izvajalec distribucije« v različnih sklonih in številih pa se v celotnem besedilu tega zakona nadomestita z izrazom »sistemski operater distribucijskega omrežja«, vse v ustreznih sklonih, številih in sklicu na vrsto energetskega omrežja.
Izraz »minister, pristojen za energetiko« se v celotnem besedilu tega zakona nadomesti z izrazom »minister, pristojen za energijo«, izraz »ministrstvo, pristojno za energetiko« pa z izrazom »ministrstvo, pristojno za energijo« vse v ustreznem sklonu.«.

V prvem odstavku 5. člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– dejavnost sistemskega operaterja,«,
v sedmi alinei se za besedo »energijo« črta vejica in doda besedilo »oziroma zemeljskim plinom,«,
v osmi alinei se črta beseda »organiziranem«, za besedo »energijo« se črta pika in doda besedilo »ali zemeljskim plinom,« in
doda se nova deveta alinea, ki se glasi:
»– proizvodnja, trgovanje in distribucija tekočih goriv.«.

V prvem odstavku 6. člena se na koncu prve alinee črta vejica in doda besedilo »nad 1 MW v posamezni elektrarni ali toplarni,«,
peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– dejavnost sistemskega operaterja,«,
na koncu osme alinee se črta vejica in doda besedilo »oziroma zemeljskim plinom,«,
v deveti alinei se črta beseda »organiziranem«, za besedo »energijo« pa se črta pika in doda besedilo »ali zemeljskim plinom.«.

V prvem odstavku 7. člena se v 4. točki besedilo »pred vlogo prošnje« nadomesti z besedilom »pred vložitvijo vloge«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo predpiše podrobnejše pogoje za izdajo licence za izvajanje energetske dejavnosti glede potrebnega obsega finančnih sredstev, strokovne izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije, obrazec licence, podatke, ki so potrebni za vodenje registra izdanih in odvzetih licenc, ter način rednega poročanja imetnikov licenc o obsegu opravljanja energetske dejavnosti.«.
Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Register izdanih in odvzetih licenc vodi Agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo).
Kadar je imetnik licence fizična oseba, se v register vpišejo še naslednji osebni podatki: osebno ime imetnika licence, enotna matična števila imetnika licence in naslov stalnega ali začasnega prebivališča imetnika licence. Podatki iz registra so javni, razen enotne matične številke imetnikov licenc, ki so fizične osebe. Ti podatki se hranijo v registru pet let.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »organom« doda besedilo »in Agenciji za energijo«.

Za 7. členom se dodata novi 7.a in 7.b člen, ki se glasita:

Licenca preneha veljati:
– na zahtevo stranke,
– s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe,
– po preteku časa, za katerega je bila licenca izdana in
– z odvzemom licence.
Agencija za energijo izda v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka odločbo o prenehanju veljavnosti licence. V primerih iz druge in tretje alinee licenca preneha veljati po zakonu.
Prenehanje veljavnosti licence se ustrezno označi v registru izdanih in odvzetih licenc.

Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, imeti veljavno nacionalno poklicno kvalifikacijo in biti strokovno usposobljeni.
Minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, predpiše program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanj za delavce iz prejšnjega odstavka.«.

V prvem odstavku 8. člena se dodata novi druga in tretja alinea, ki se glasita:
»– ne posreduje podatkov Agenciji za energijo v skladu z 89. členom tega zakona oziroma posreduje neresnične podatke ali ne omogoči izvrševanja nadzora s strani pristojnih organov skladno s tem zakonom,
– ne ravna skladno z odločbo ki jo izda Agencija za energijo v okviru svojih pristojnosti,«,
dosedanja druga alinea, ki postane četrta alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– ne odpravi pomanjkljivosti skladno z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Postopek za odvzem licence začne Agencija za energijo po uradni dolžnosti. Pobudo za začetek postopka lahko poda tudi pristojni inšpektor. Z odločbo o odvzemu licence se veljavnost licence prekliče. O pritožbi zoper odločbo o izdaji, zavrnitvi izdaje oziroma odvzemu licence odloča ministrstvo, pristojno za energijo. Pritožba ne zadrži izvršitve.«.
V četrtem odstavku se za besedilom »izvajalec dejavnosti« črta vejica in doda besedilo »iz prejšnjega odstavka,«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz kurilnih naprav, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi.
Ministrstvo, pristojno za energijo, spremlja razvoj okolju prijaznih energetskih tehnologij ter v okviru svojih pristojnosti spodbuja uporabo le-teh pri oskrbi z energijo.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z nacionalnim energetskim programom se določajo dolgoročni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo upoštevaje okoljske in tehnološke kriterije, razvoj javne infrastrukture in infrastrukture državnega pomena ter vzpodbude in mehanizmi za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije.
Nacionalni energetski program vsebuje cilje, usmeritve ter strategijo rabe in oskrbe z energijo, ukrepe za doseganje ciljev, perspektivne energetske bilance in oceno učinkov glede doseganja ciljev iz 2. člena tega zakona.
Nacionalni energetski program sprejme državni zbor na predlog vlade.«.

V 17. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let.
Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo.
Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.

V prvem odstavku 19. člena se pred besedo »odjemalec« doda beseda »upravičeni«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Upravičeni odjemalci električne energije ali zemeljskega plina so vsi odjemalci.«.
Četrti odstavek se črta.
V petem odstavku se črtata besedi »ali odpadkov« in beseda »izrabe«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Dobavitelji električne energije končnim odjemalcem so dolžni na izdanih računih za električno energijo in v svojih propagandnih gradivih objaviti deleže posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu. Prav tako so na računih in v propagandnih gradivih dolžni navesti vsaj imena spletnih strani ali drugih virov informacij, kjer je možno pridobiti informacije o vplivu obstoječe strukture proizvodnih virov na okolje, predvsem glede emisij ogljikovega dioksida (CO2) in problematike radioaktivnih odpadkov.«.
Dodata se sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»Agencija za energijo s splošnim aktom predpiše način določanja deležev posameznih proizvodnih virov in način njihovega prikazovanja.
Na zahtevo Agencije za energijo ji mora dobavitelj električne energije predložiti dokazila o točnosti podatkov iz šestega odstavka tega člena.«.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja, dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobava električne energije tarifnim odjemalcem so obvezne republiške gospodarske javne službe.«
Črtata se drugi in tretji odstavek.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega omrežja na celotnem ozemlju Republike Slovenije je ena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja opravlja javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, ali koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.
Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena določi vlada za obdobje največ 50 let.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za:
– izvajanje prenosa električne energije;
– vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja električne energije;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, tako da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
– upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja električne energije;
– napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.«.

Za 22. členom se doda novi 22.a člen, ki se glasi:

Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za izravnavo odstopanj v omrežju in za odločanje o uporabi povezovalnih vodov.
Sistemski operater prenosnega omrežja mora sprejeti pravila dodeljevanja zmogljivosti povezovalnih vodov, če so te zmogljivosti premajhne, da bi zadostile vsem zahtevam za dostop do omrežja. Ta pravila morajo biti objektivna in nediskriminatorna.
Pravila iz prejšnjega odstavka sprejme sistemski operater prenosnega omrežja po javnem pooblastilu. Pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije mora nanje pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater prenosnega omrežja električne energije je odgovoren za odkup vse električne energije od:
a) kvalificiranih proizvajalcev električne energije, priključenih na prenosno omrežje,
b) proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v skupnem obsegu 15% primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije po energetski bilanci Republike Slovenije in
c) proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena,
po ceni, ki jo določi vlada. Sistemski operater prenosnega omrežja električne energije mora zagotoviti prodajo tako odkupljene električno energijo na transparenten in nediskriminatoren način, skladno z določili tega zakona.
Proizvajalci električne energije iz prejšnjega odstavka lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater prenosnega omrežja. Premija predstavlja razliko med ceno iz prejšnjega odstavka in pričakovano povprečno letno tržno ceno električne energije.
Vsi stroški, ki jih ima sistemski operater zaradi takega odkupa in prodaje oziroma zaradi izplačila premije, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, bodisi pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na določenem območju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.
Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena določi vlada za obdobje največ 50 let.«.

Za 23. členom se dodajo 23.a, 23.b in 23.c člen, ki se glasijo:

Sistemski operater distribucijskega omrežja je odgovoren za:
– izvajanje distribucije električne energije;
– vzdrževanje in razvoj omrežja za distribucijo električne energije;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
– upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
– napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije je odgovoren za odkup vse električne energije od:
a) kvalificiranih proizvajalcev električne energije, ki so priključeni na njegovo distribucijsko omrežje in
b) proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena,
po ceni, ki jo določi vlada. Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije mora zagotoviti prodajo tako odkupljene električno energijo na transparenten in nediskriminatoren način, skladno z določili tega zakona.
Proizvajalci električne energije iz prejšnjega odstavka lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater distribucijskega omrežja. Premija predstavlja razliko med ceno iz prejšnjega odstavka in pričakovano povprečno letno tržno ceno električne energije.
Vsi stroški, ki jih ima sistemski operater zaradi takega odkupa in prodaje oziroma zaradi izplačila premije, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.

Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja oziroma dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja mora izvajalec te gospodarske javne službe opravljati v samostojni pravni osebi, ki ne opravlja druge dejavnosti.
Pri tem morajo biti zagotovljeni najmanj naslednji upravljalski in organizacijski ukrepi:
– osebe, pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot člani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije;
– zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja neodvisno sprejemajo odločitve;
– sistemski operater mora imeti pravico neodvisno in učinkovito odločati o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj omrežja.
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje teh ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
Če sistemski operater ni lastnik omrežja ali njegovega dela, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po tem zakonu. V tej pogodbi se uredi obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila sistemskega operaterja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki sistemskemu operaterju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Vsebino pogodbe in način njenega izvrševanja nadzira v okviru pooblastil po tem zakonu Agencija za energijo z vidika skladnosti z metodologijami s področja omrežnin. Ministrstvo, pristojno za energijo nadzira skladnost pogodb z zahtevami rednega, učinkovitega in kvalitetnega delovanja obveznih republiških gospodarskih javnih služb.
Ista oseba lahko opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za sistemske operaterje distribucijskega omrežja, ki imajo manj kot 1.000 priključenih odjemalcev.

Izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem je koncesionar, ki na določenem območju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.
Izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem mora na območju, za katerega je pridobil pravico opravljati to gospodarsko javno službo, dobavljati električno energijo vsem tarifnim odjemalcem.
Ne glede na prejšnji odstavek, mora izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem pod splošnimi pogoji za dobavo in odjem iz 70. člena tega zakona dobavljati električno energijo na zahtevo:
– vsakemu odjemalcu gospodinjskega odjema;
– vsakemu odjemalcu, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj od 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR v tolarski protivrednosti.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu za električno energijo. Trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo organizira oseba, ki pridobi pravico opravljati gospodarsko javno službo organiziranja trga z električno energijo.
Gospodarska javna služba organiziranja trga z električno energijo obsega:
– organiziranje trgovanja z električno energijo,
– obračun in poravnavo ter zagotavljanje izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov, sklenjenih na trgu z električno energijo,
– izvajanje izravnalnega trga z električno energijo po navodilih in pod nadzorom sistemskega operaterja prenosnega omrežja,
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj predaje in odjema električne energije od voznih redov,
– evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji.
Kadar pri izvrševanju nalog iz prve, druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka denarne terjatve osebe, ki trguje na organiziranem trgu (član organiziranega trga), preidejo na organizatorja trga in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v stečajnem postopku nad članom organiziranega trga ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR in 58/03 – ZZK) o prepovedi pobotanja cediranih terjatev.
Pri izravnavanju ponudb lahko organizator trga organizira ločene avkcije ponudbe električne energije:
– kvalificiranih proizvajalcev električne energije in električne energije iz obnovljivih virov energije,
– proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v skupnem obsegu 15% primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije po energetski bilanci Republike Slovenije,
– proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena.
Postopek izravnave odstopanj se izvaja po pravilih za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo, ki jih izda organizator trga po javnem pooblastilu, po predhodnem usklajevanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja. Pred njihovo objavo mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.«.

V 25. členu se črta tretji odstavek.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega omrežja oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja je dolžan uporabnikom omrežja omogočiti dostop do omrežij na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani. Podatki o zasedenosti prenosnega in distribucijskega omrežja so javni.
Metodologiji za obračunavanje in določitev omrežnine, na kateri mora pred objavo pridobiti soglasje vlade, določa v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov, ločeno za prenosno omrežje, distribucijska omrežja, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg. V cenah za uporabo omrežij za električno energijo od kvalificiranega proizvajalca nazivne moči do 1 MW ne smejo biti upoštevane postavke, ki niso utemeljene kot minimalni stroški.
Sistemski operater lahko zavrne dostop do omrežja, če so razlog za to tehnične ali obratovalne omejitve v omrežju. Z dokazi podprte razloge za zavrnitev dostopa do omrežja mora sporočiti zavrnjenemu uporabniku omrežja, ki lahko zahteva, da Agencija za energijo odloči v skladu z 88. členom tega zakona.
Če ne pride do dostopa do omrežja, sme zavrnjeni uporabnik omrežja zahtevati, da mu sistemski operater sporoči, s kakšnimi ukrepi bo okrepil omrežje.«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dostop do omrežja je lahko zavrnjen tudi zaradi vzajemnosti. Sistemski operater omrežja lahko zavrne dostop do omrežja proizvajalcu iz države, v kateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravičen do proste izbire dobavitelja.«.

Za 28. členom se doda 28.a člen, ki se glasi:

Pravico zgraditi neposredni oskrbovalni vod ima po pridobitvi energetskega dovoljenja:
– vsak proizvajalec električne energije ali dobavitelj električne energije, ki želi po tem vodu dobavljati električno energijo lastnim zgradbam, zgradbam družb ali upravičenim odjemalcem, ki so v njegovi večinski lasti;
– vsak upravičeni odjemalec.
Energetsko dovoljenje za neposredni oskrbovalni vod je mogoče izdati osebam iz prejšnjega odstavka, katerim je z dokončno odločbo dostop do omrežja zavrnjen.«.

V prvem odstavku 29. člena se črtata besedni zvezi »odpadke ali« in »ekonomsko primeren«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Položaj kvalificiranih proizvajalcev na trgu z električno energijo, pravila odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ter ceno odkupa in premijo za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci električne energije prodajo samostojno, določi vlada z uredbo.«.

Za 29. členom se doda 29.a člen, ki se glasi:

Proizvajalec električne energije, ki to energijo proizvaja iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji, lahko zahteva pridobitev potrdila o izvoru električne energije, v katerem morajo biti navedeni vir energije, datum in kraj proizvodnje ter zmogljivost elektrarne.
Vlada z uredbo podrobneje uredi vsebino in način izdaje potrdil o izvoru električne energije, ki jih izdaja Agencija za energijo.
Potrdila o izvoru električne energije se lahko izdajajo tudi za električno energijo, ki jo proizvedejo kvalificirani proizvajalci električne energije, od katerih odkup poteka po določbah tega zakona.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Dejavnosti sistemskega operaterja skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin sta izbirni republiški gospodarski javni službi.
Gospodarske javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena se opravljajo na podlagi koncesije, ki se podeli za največ 35 let. S koncesijo se ne pridobi izključna pravica opravljanja teh gospodarskih javnih služb.
Organiziranje trga z zemeljskim plinom je izbirna republiška gospodarska javna služba. Vlada lahko določi kot organizatorja trga izvajalca gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo.
Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem sta izbirni lokalni gospodarski javni službi.
Kadar lokalna skupnost uvede dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina kot lokalno gospodarsko javno službo, uredi organizacijo in način njenega izvajanja v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, pri čemer lahko podeli pravico izvajanja te gospodarske javne službe za največ 35 let.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin mora svojo dejavnost izvajati na zanesljiv, varen in učinkovit način v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo to področje, ter je odgovoren za:
– izvajanje prenosa zemeljskega plina oziroma skladiščenje zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, skladišča oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
– zagotavljanje sistemskih storitev;
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi,
– evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja, skladišča oziroma terminala;
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– napoved porabe zemeljskega plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Pravila za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom, pravila za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina in pravila za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom izda po javnem pooblastilu sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina. Pred njihovo objavo mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.«.

Za 31. členom se dodajo 31.a, 31.b in 31.c člen, ki se glasijo:

Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina je odgovoren za:
– distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, skladišča zemeljskega plina, terminala za utekočinjen zemeljski plin oziroma dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja mora izvajalec te gospodarske javne službe opravljati v samostojni pravni osebi, ki ne opravlja druge dejavnosti.
Pri tem mora zagotoviti najmanj naslednje upravljalske in organizacijske ukrepe:
– osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje operaterja omrežja, skladiščenja oziroma upravljanje terminala ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot člani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju zemeljskega plina;
– zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje operaterja omrežja, skladiščenja oziroma upravljanje terminala neodvisno sprejemajo odločitve;
– sistemski operater omrežja, skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin mora imeti pravico neodvisno in učinkovito odločati o sredstvih in premoženju, potrebnem za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, skladišča oziroma terminala.
Sistemski operater omrežja, skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin, mora vzpostaviti program ukrepov, za doseganje teh ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
Če sistemski operater ni lastnik omrežja ali njegovega dela, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po tem zakonu. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila sistemskega operaterja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki sistemskemu operaterju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Vsebino pogodbe in način njenega izvrševanja nadzira v okviru pooblastil po tem zakonu Agencija za energijo z vidika skladnosti z metodologijami s področja omrežnin. Ministrstvo, pristojno za energijo nadzira skladnost pogodb z zahtevami rednega, učinkovitega in kvalitetnega delovanja obveznih republiških gospodarskih javnih služb.
Ista oseba lahko opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Določbe tega člena niso obvezne za operaterje distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki imajo manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.

Končni uporabniki (odjemalci) zemeljskega plina lahko za namene lastne rabe dobavljeni zemeljski plin skladiščijo v lastnih skladiščnih kapacitetah, katere v skladu z določili tega zakona sami zgradijo, jih vzdržujejo in z njimi upravljajo.«.

Prvi do šesti odstavek 32. člena se nadomestijo z novim besedilom prvega do petega odstavka, ki se glasi:
»Sistemski operater prenosnega omrežja, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin, kakor tudi sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina je dolžan upravičenim odjemalcem in izvajalcem energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina dovoliti dostop do omrežja, skladišča ali terminala za utekočinjen zemeljski plin na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani. Podatki o zasedenosti prenosnega in distribucijskega omrežja za zemeljski plin, skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin so javni in jih mora sistemski operater dnevno objavljati.
Sistemski operater iz prejšnjega odstavka mora omrežnino določiti skladno z metodologijo, ki jo s splošnim aktom določi Agencija za energijo s soglasjem vlade. Metodologiji za obračunavanje in določitev omrežnine določa v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov, ločeno za prenosno, distribucijska omrežja, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg. Omrežnino določi sistemski operater po javnem pooblastilu in mora nanjo pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater iz prvega odstavka tega člena lahko zavrne dostop do omrežja, skladišča ali terminala zaradi premajhnih zmogljivosti, če je to v posameznem primeru nujno za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe iz tega zakona ali če bi uporabnik omrežja zaradi sklenjene dolgoročne pogodbe o nakupu zemeljskega plina zašel v resne gospodarske težave. Podrobno utemeljene razloge zavrnitve dostopa mora sporočiti prosilcu, ki želi dostop do omrežja.
Zavrnjeni uporabnik lahko zahteva, da Agencija za energijo odloči v skladu z 88. členom tega zakona.
Če ne pride do dostopa do omrežja zaradi premajhnih zmogljivosti omrežja, lahko upravičeni odjemalec oziroma izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina zahteva povečanje zmogljivosti omrežja, če ga je pripravljen financirati sam ali s katerokoli pravno osebo.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
Osmi odstavek se črta.
Dosedanji deveti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 32. členom se dodajo 32.a, 32.b in 32.c členi, ki se glasijo:

Sistemski operater iz prvega odstavka 32. člena tega zakona lahko zavrne dostop tudi zaradi vzajemnosti, če upravičeni odjemalec iz druge države, ki zahteva dostop do omrežja, ni upravičeni odjemalec v tej drugi državi in v Republiki Sloveniji.

Pravico zgraditi neposredni oskrbovalni vod ima po pridobitvi energetskega dovoljenja:
– vsak dobavitelj zemeljskega plina, ki želi po tej liniji dobavljati zemeljski plin upravičenim odjemalcem;
– vsak upravičeni odjemalec, ki želi biti oskrbovan po takem vodu.
Energetsko dovoljenje za neposredni oskrbovalni vod je mogoče izdati osebam iz prejšnjega odstavka, katerim je z dokončno odločbo dostop do omrežja zavrnjen.

V primeru nove večje infrastrukture zemeljskega plina, vključno s čezmejnimi zmogljivostmi, znatnega povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture ali v primeru sprememb v infrastrukturi, ki omogočajo uporabo novih virov zemeljskega plina lahko vlada na zahtevo investitorja po predhodnem mnenju Agencije za energijo odloči, da se določbe o dostopu do omrežja zemeljskega plina za določen čas ne uporabljajo.
Vlada z odločbo ugodi zahtevi investitorja iz prejšnjega odstavka, če taka investicija povečuje konkurenco pri dobavi zemeljskega plina in povečuje varnost dobav, če je tveganje investicije tako veliko, da brez izjeme do nje ne bi prišlo, če lastnik tega omrežja ni sistemski operater, če uporabniki omrežja za njegovo uporabo plačajo in če izjema ne omejuje konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski skupnosti.
Ob upoštevanju trajanja pogodb, obsega novih zmogljivosti, trajanja projekta in drugih okoliščin, se z odločbo določijo:
– pogoji izvajanja izjeme,
– omrežje ali del omrežja, na katerega se odločba nanaša,
– čas trajanja odločbe in
– pravila in pogoji dostopa do tega omrežja, kolikor to ne preprečuje izvajanje dolgoročnih pogodb.
Če se izjema nanaša na čezmejne zmogljivosti, vlada ugodi zahtevi investitorja po posvetovanju s pristojnimi organi ali agencijami v drugi državi.
Dokončna odločba o izjemi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kakor tudi vsaka sprememba, odprava ali razveljavitev te odločbe.
Če v skladu s pravili Evropske skupnosti pristojni organ te skupnosti zahteva spremembo ali odpravo odločbe, vlada po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka za izdajo odločbe.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za povezovalne vode električne energije.«.

V 33. členu se črta tretji odstavek.

V prvem odstavku 38. člena se besedilo »pripraviti ločene računovodske izkaze v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, zagotoviti njihovo revizijo in revidirane računovodske izkaze javno objaviti v enem izmed dnevnih časopisov.« nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje vsake izmed energetskih dejavnosti, ki jo opravljajo, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Izvajalci obveznih republiških gospodarskih javnih služb morajo imeti vzpostavljeno službo notranje revizije.«.
V tretjem odstavku se črta beseda »računovodskega«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Na pravila iz prejšnjega odstavka tega člena mora dati soglasje Agencija za energijo. Izvajanje pravil mora biti letno revidirano s strani revizorja.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih omrežij za električno energijo ter za zemeljski plin in distribucijskih omrežij za oskrbo s toploto oziroma z drugimi energetskimi plini. Sistemska obratovalna navodila morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna.«.
V drugi alinei drugega odstavka se črtata besedi »in zaračunavanja«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»Sistemska obratovalna navodila morajo obsegati tudi določbe o stroških tehničnih ukrepov, ki so potrebni za priključitev novih proizvajalcev električne energije.
Sistemska obratovalna navodila za posamezno omrežje izda po javnem pooblastilu sistemski operater, ki na tem omrežju opravlja dejavnost sistemskega operaterja. Pred njihovo objavo mora pridobiti soglasje Agencije za energijo, za sistemska obratovalna navodila za prenosno oziroma distribucijsko omrežje električne energije ter za prenosno omrežje zemeljskega plina pa tudi soglasje vlade.«.
Dodajo se novi peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»Oseba, ki vodi obratovanje energetskih postrojev, naprav in omrežij, mora zagotoviti varnost njihovega delovanja.
S tehničnim predpisom se lahko določi, da se domneva, da je obratovanje skladno z varnostnimi zahtevami, če ustreza zahtevam neobveznih standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje.
Če se tehnični predpis sklicuje na standarde v skladu s prejšnjim odstavkom, minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti z varnostnimi zahtevami.
Oseba, ki vodi obratovanje in uporablja standard iz šestega odstavka tega člena, mora sprejeti notranji akt, iz katerega izhaja način uporabe standarda. Minister, pristojen za energijo s predpisom podrobneje določi vsebino notranjega akta.
Energetski inšpektor nadzira skladnost načina uporabe standarda iz šestega odstavka tega člena, kot je določen v notranjem aktu iz prejšnjega odstavka, in njegovo dejansko izvrševanje.«.

V drugem odstavku 41. člena se za besedo »glede« doda beseda »postopka«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi:
»Dostop do omrežja za tranzit ne sme ogroziti razpoložljivih transportnih zmogljivosti za potrebe dobave energije odjemalcem v Republiki Sloveniji.«.
Tretji odstavek se črta.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izvajalci gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom, morajo v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave energije, zagotavljanje dobave energije in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljene energije oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
Obveznosti javne službe iz prejšnjega odstavka so podrobneje določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter na njuni podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij:
– dajejo smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora;
– določajo projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– dajejo soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravljajo.
Sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij obveščajo ministrstvo, pristojno za energijo, o projektnih pogojih iz druge alinee prejšnjega odstavka, če so le-ti določeni za objekte s priključno električno močjo, večjo od 5 MW ali letno porabo zemeljskega plina večjo od 5 milijonov m3.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Investitor mora pred pričetkom priprave lokacijskega načrta pridobiti energetsko dovoljenje za naslednje objekte, naprave ali omrežja (v nadaljnjem besedilu: objekti):
– objekte za proizvodnjo električne energije nazivne električne moči večje od 1 MW, ki je priključen na javno elektroenergetsko omrežje,
– objekte za skladiščenje zemeljskega plina ter terminale za utekočinjen zemeljski plin,
– objekte proizvodnje toplote nad 1 MW za daljinsko ogrevanje ali namenjeno nadaljnji prodaji,
– neposredne oskrbovalne vode v skladu s tem zakonom,
– povezovalni vod, ki prečka državno mejo,
– objekte ali zaokrožene gospodarske lokacije s priključno močjo večjo od 5 MW oziroma letno porabo zemeljskega plina večjo od 5 milijonov m3.
Energetsko dovoljenje je potrebno pridobiti tudi za vsako rekonstrukcijo objektov iz prejšnjega odstavka, ki spreminja energetske parametre objekta in je obseg sprememb tak, da je za rekonstrukcijski poseg potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Energetsko dovoljenje zavezuje tudi vsakokratnega lastnika objekta in osebo, ki v tem objektu izvršuje energetsko dejavnost (obratovalec objekta).
Imetnik energetskega dovoljenja mora za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolniti tudi vse ostale zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti.«.

V drugem odstavku 50. člena se v drugi alinei črtata besedi »ali omrežja«, v tretji alinei se črtata besedi »in omrežju«, v četrti alinei se črtata besedi »ali omrežjem«, na koncu pete alinee pa se pika nadomesti z vejico ter doda nova šesta alinea, ki se glasi:
»– obveznosti imetnika energetskega dovoljenja v zvezi s posredovanjem podatkov ministru, pristojnemu za energijo.«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku za besedo »minister« dodajo besede »pristojen za energijo«, za besedama »predpiše pogoje« pa besede »in vsebino vloge«,
četrta in peta alinea se spremenita tako, da se glasita:
»– energetsko učinkovitost delovanja objekta,
– posebne zahteve glede tehnične, kadrovske in ekonomske usposobljenosti ter finančne sposobnosti vlagatelja zahteve za energetsko dovoljenje za izgradnjo in obratovanje objekta.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na prejšnji odstavek se energetsko dovoljenje za zgraditev neposrednega oskrbovalnega voda izda pod pogoji, ki so določeni v 28.a oziroma 32.b členu tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za energijo, vodi register energetskih dovoljenj. Kadar je imetnik energetskega dovoljenja fizična oseba se v register vpišejo naslednji podatki: osebno ime imetnika dovoljenja, enotna matična števila imetnika dovoljenja in naslov stalnega ali začasnega prebivališča imetnika dovoljenja. Podatki iz registra so javni, razen enotne matične številke imetnikov dovoljenj, ki so fizične osebe.«.

V prvem odstavku 52. člena se na koncu četrte alinee pika nadomesti z vejico ter se dodata novi peta in šesta alinea, ki se glasita:
»– če je med izdanim uporabnim dovoljenjem za energetski objekt, na katerega se nanaša energetsko dovoljenje in začetkom njegovega rednega obratovanja minilo več kot eno leto,
– če je upravljalec objekta stalno ali za čas, daljši od enega leta, prenehal z obratovanjem objekta.«.

Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi:

Če obseg zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, za katere je bilo izdano energetsko dovoljenje iz prve alinee prvega odstavka 49. člena zakona, ne zagotavlja zanesljivosti dobav električne energije, lahko za nove proizvodne zmogljivosti ali za izvedbo ukrepov varčevanja porabe električne energije ministrstvo, pristojno za energijo, ali po njegovem pooblastilu druga oseba, izvede javni razpis.
Pred začetkom postopka javnega razpisa iz prejšnjega odstavka mora ministrstvo, pristojno za energijo, ugotoviti, ali ni mogoče zanesljivosti dobav električne energije zagotoviti z ukrepi učinkovite rabe energije.
Javni razpis iz prvega odstavka tega člena je lahko izveden tudi zaradi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in promocije komercialno neuveljavljenih novih tehnologij.
Javni razpis se mora objaviti tudi v Uradnem listu Evropske unije. Rok za predložitev vlog (ponudb) mora biti najmanj 6 mesecev. Postopek javnega razpisa, pogoji za sodelovanje in merila za izbiro morajo biti transparentni in nediskriminatorni.
Razpis za nove zmogljivosti ali za izvajanje varčevalnih ukrepov mora natančno predpisati specifične kriterije za izbor ter določiti predvidene oblike spodbud, ki jih bodo deležni izbrani ponudniki. Med kriteriji mora biti tudi zahteva, da se z novim proizvodnim objektom povečuje konkurenčnost na trgu z električno energijo.
V javnem razpisu je treba omogočiti, da kandidat namesto nove proizvodne zmogljivosti ponudi električno energijo iz obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ki je zagotovljena dolgoročno, če je pri tem zagotovljena enaka zanesljivost dobave.
V javnem razpisu se med pogoji za sodelovanje kandidatov na javnem razpisu določi tudi pogoje, ki jih je treba v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi izpolniti za pridobitev energetskega dovoljenja za objekt, ki je predmet javnega razpisa. Pred odločitvijo o izbiri najprimernejšega kandidata mora ministrstvo, pristojno za energijo, ugotoviti, ali ta kandidat izpolnjuje te pogoje. Izbranemu kandidatu se po dokončnosti odločitve o izbiri izda energetsko dovoljenje brez posebnega ugotovitvenega postopka.«.

V 53. členu se črtata tretji in četrti odstavek.

V 57. členu se črta drugi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, sta v javno korist in se zanju uporabljajo določbe prvega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03).
Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, skladišča zemeljskega plina, terminal za utekočinjen zemeljski plin ali transport tekočih goriv po vodih, sta v javno korist in se zanju uporabljajo določbe drugega odstavka 93. člena zakona o urejanju prostora.
Če investitor v 60 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske, stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičninah iz tega člena, te pogodbe ne uspe skleniti, vloži na njegov predlog država oziroma občina kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
Za prenos lastninske, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na investitorja se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.«.

V 61. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Z namenom zagotavljanja gospodarskih javnih služb na področju energetike vlada z uredbo določi vrste vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini skladno z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.«.

Doda se 66.a člen, ki se glasi:

Programe, ki zmanjšujejo rabo energije iz posameznih omrežij oziroma povečujejo učinkovitost njene rabe in izrabo obnovljivih virov energije, opravljajo po javnem pooblastilu izvajalci gospodarskih javnih služb po tem zakonu.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Uporabniki omrežja imajo pravico priključiti svoje porabniške energetske objekte in naprave (električne energije, toplote in plinov) na omrežje, na katerem se izvaja gospodarska javna služba po tem zakonu.
Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega in distribucijskega omrežja in zemeljskega plina iz prenosnega omrežja sprejme po javnem pooblastilu sistemski operater po pridobitvi soglasja vlade. Vlada izda soglasje po predhodni pridobitvi mnenja Agencije za energijo.
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij sprejme po javnem pooblastilu sistemski operater s soglasjem lokalne skupnosti ali organa iz 35. člena tega zakona. Splošni pogoji iz prejšnjega stavka morajo biti skladni z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo po predhodnem soglasju vlade. K splošnim pogojem za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja mora sistemski operater pred njihovo izdajo pridobiti soglasje Agencije za energijo.
V splošnih pogojih za dobavo in odjem morajo biti določeni ukrepi varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med dobaviteljem in odjemalcem, zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembi pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, različne možnosti plačila energije, postopke odločanja o njihovih pritožbah ter njihovo pravico iz 23.c člena zakona.
V splošnih pogojih za dobavo in odjem morajo biti določeni ukrepi, ki jih mora izvesti sistemski operater pred ustavitvijo dobave gospodinjskemu odjemalcu iz razloga navedenega v šesti alinei prvega odstavka 76. člena tega zakona.«

71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za vsako posamezno priključitev na energetsko omrežje ali njeno spremembo mora uporabnik omrežja pridobiti soglasje za priključitev. Pogoje za soglasje za priključitev določajo splošni pogoji za dobavo in odjem iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča po javnem pooblastilu sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
Uporabnik omrežja nima pravice do priključitve:
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi ali
– če bi priključitev operaterju omrežja povzročila nastanek nesorazmernih stroškov.
V primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka ima uporabnik omrežja pravico do priključitve v skladu s splošnimi pogoji iz prejšnjega člena, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerno visoke stroške.
O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Agencija za energijo oziroma župan občine, če gre za priključitev na omrežje za oskrbo s toploto oziroma z drugim energetskim plinom.
O številu pritožb, o katerih skladno s prejšnjim odstavkom odloča župan, mora občina enkrat letno obvestiti Agencijo za energijo, ki vodi evidenco navedenih pritožb.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Uporabnik omrežja mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če se spremenijo osnovni parametri priključka, glede katerega je bilo izdano soglasje.
Če imetnik soglasja za priključitev umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali zaradi pravnega prometa z objektom v času med izdajo soglasja in priključitvijo, se soglasje za priključitev lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki na podlagi navedenih sprememb pridobi te objekte, naprave ali napeljave.
Novi uporabnik mora najkasneje v tridesetih dneh po prejemu sodne oziroma upravne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi obvestiti sistemskega operaterja in o tem predložiti ustrezne dokaze, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.«.

V prvem odstavku 74. člena se črta beseda »Odjemalčevi«, beseda »energetski« pa se začne z veliko začetnico.

76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja ustavi uporabniku omrežja prenos ali distribucijo energije po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti in sicer v naslednjih primerih, če uporabnik omrežja:
– moti dobavo energije drugim uporabnikom,
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo sistemskega operaterja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje,
– brez soglasja sistemskega operaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave, ali če omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov,
– na opomin dobavitelja ne zniža odjema oziroma oddaje moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
– ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem energije,
– v roku, ki ga določi sistemski operater oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci,
– ne izpolnjuje pogojev za dostop do omrežja.
Sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje…) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo. Vsi stroški, ki zaradi tega nastanejo pri dobavitelju se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.«.

77. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja ustavi uporabniku omrežja prenos ali distribucijo energije brez predhodnega obvestila, če:
– uporabnik z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
– uporabnik ob pomanjkanju energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema energije iz omrežja.«.

V 78. in 79. členu se izraz »odjemalec« nadomesti z izrazom »uporabnik omrežja« v ustreznem sklonu.
V drugem odstavku 78. člena se beseda »dobava« nadomesti z besedami »prenos ali distribucijo« v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 80. člena se besedilo »Agencija za energijo« nadomesti z besedilom »Agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo)«.
Drugi odstavek se nadomesti z novima drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»Agencija za energijo je javna agencija. Ustanovitelj Agencije za energijo je Republika Slovenija. Pravice ustanovitelja izvršuje vlada.
Za Agencijo za energijo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne agencije, razen glede vprašanj, ki jih ta zakon ureja drugače.«.

V 81. členu se besedilo »s tem zakonom določene naloge« nadomesti z besedilom »regulatorne, razvojne in strokovne naloge na energetskem področju«.
Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Agencija za energijo je dolžna pri sprejemanju splošnih aktov v skladu s tem zakonom pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.«.

Prvi odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organa Agencije za energijo sta direktor in svet Agencije za energijo.«.
V drugem odstavku, se za besedo »direktor« doda besedilo »ali član sveta Agencije za energijo«.
V tretjem odstavku, se za besedo »direktor« doda besedilo »ali član sveta Agencije za energijo«.
V četrtem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Poleg razlogov, določenih v zakonu, ki ureja javne agencije, vlada razreši direktorja Agencije za energijo ali člana sveta Agencije za energijo tudi v primeru:«,
prva alinea se črta,
v dosedanji četrti alinei, ki postane tretja alinea, pa se za besedo »direktor« doda besedilo »ali član sveta Agencije za energijo«.

V 84. členu se črtata prvi in drugi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane prvi, se besedi »v agenciji« nadomestita z besedami »v Agenciji za energijo«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane drugi, se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo odloča v posamičnih zadevah v upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.«.
Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Razen v postopku izdaje licence je rok za izdajo odločbe Agencije za energijo v primerih, ko ni potreben poseben ugotovitveni postopek, dva meseca od vložitve popolne vloge. V primerih, ko je potrebno izvesti poseben ugotovitveni postopek, je rok za izdajo odločbe štiri mesece od vložitve popolne vloge.
Pri odločanju o pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo, izdano na prvi stopnji, lahko pristojno ministrstvo odločbo le odpravi, ne more pa je spremeniti oziroma nadomestiti s svojo odločbo. Pritožba zoper odločbo Agencije za energijo ne zadrži njene izvršitve.
Agencija za energijo opravlja upravno izvršbo svojih odločb.«.

85. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V primeru, da je s tem zakonom določeno, da k splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih izdaja Agencija za energijo, daje soglasje vlada, se tako soglasje objavi skupaj s splošnim aktom.
Če vlada soglasje k splošnemu aktu Agencije za energijo iz prejšnjega odstavka zavrne, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije le sklep o zavrnitvi skupaj z obrazložitvijo.«.

86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo najmanj enkrat letno najkasneje do 30. junija za preteklo leto predloži vladi poročilo o svojem delu in stanju na področju energetike.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati tudi:
– podatke o alokaciji čezmejnih zmogljivosti;
– podatke o mehanizmih za odpravljanje prenatrpanosti v prenosnem in distribucijskih omrežjih;
– čas, ki ga potrebujejo sistemski operaterji za priključitev in popravila;
– podatke o dostopu do omrežij in do skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin;
– podatke o priključitvi novih proizvajalcev električne energije na omrežje;
– podatke o ločenih obračunih iz 38. člena tega zakona;
– podatke o izvajanju nalog sistemskih operaterjev iz 22., 23.a, 31. in 31.a tega zakona;
– oceno stopnje preglednosti in konkurenčnosti na trgu električne energije in zemeljskega plina;
– podatke o deležu posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu.
Poročilo iz prvega odstavka Agencija za energijo objavi na javnosti dostopen način. Pred objavo se iz poročila izločijo osebni podatki.
Agencija za energijo enkrat letno najkasneje do 31. julija, poroča Komisiji Evropskih skupnosti o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo, okoriščanju in zatiranju konkurence. Poročilo mora vsebovati tudi pregled spremembe lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora biti vladi predloženo najmanj 30 dni pred posredovanjem Komisiji Evropskih skupnosti.«.

87. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo ima naslednje naloge:
a) izdaja splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil o:
– metodologiji za obračunavanje omrežnine,
– metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov in sistema obračunavanja teh cen,
– metodologiji za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– metodologiji za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij,
– metodologiji za pripravo tarifnih sistemov,
– načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov in načinu njihovega prikazovanja;
b) daje soglasje k:
– pravilom dodeljevanja zmogljivosti povezovalnih vodov,
– omrežnini za uporabo omrežij zemeljskega plina,
– sistemskim obratovalnim navodilom,
– splošnim pogojem za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega in distribucijskega omrežja ter zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (oziroma mnenje) in distribucijskega omrežja,
– tarifnemu sistemu za električno energijo za tarifne odjemalce,
– pravilom za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom, pravilom za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina in pravilom za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom,
– pravilom za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo;
c) določa:
– omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij,
– upravičene stroške in druge elemente omrežnine za elektroenergetska omrežja;
d) odloča:
– o izdaji in odvzemu licenc,
– v sporih iz 88. člena tega zakona;
e) nadzira:
– neodvisnost sistemskih operaterjev,
– čas, potreben za popravila prenosnih in distribucijskih omrežij,
– čas, potreben za priključitev na omrežje,
– objavo informacij o interkonektorjih, izkoriščenosti omrežja in dodelivi zmogljivosti, pri čemer se podatki obravnavajo kot zaupni,
– roke, pogoje in tarife za priključitev novih proizvajalcev,
– učinkovito ločitev distribucije in prenosa od proizvodnje in dobave ter
– stopnjo transparentnosti in stopnjo konkurenčnosti trga z zemeljskim plinom in električno energijo;
f) presoja upravičenosti stroškov izvajanja sistemskih storitev po kriterijih, ki jih uporablja za oceno stroškov operaterja omrežij;
g) v primeru, da operater omrežja zakupi, najame ali drugače pridobi v obratovanje, upravljanje in razvoj omrežje, del omrežja ali objekte, povezane v omrežje in potrebne za delovanje omrežja, Agencija za energijo presoja upravičenost stroškov lastnika navedenih objektov po istih kriterijih za upravičenost, kot jih uporablja za oceno stroškov operaterja;
h) sodeluje s pristojnimi organi in inšpekcijami;
i) pripravlja letna poročila in druga poročila, ki jih predloži vladi, ter informacije za javnost;
j) opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom.«.

Dodajo se novi 87.a, 87.b in 87.c člen, ki se glasijo:

Če sistemski operater nima s predpisi in splošnimi akti Agencije za energijo usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje Agencija za energijo, lahko Agencija za energijo s svojim splošnim aktom uredi vprašanja, ki jih sistemski operater ni uredil.
Če sistemski operater nima s predpisi in splošnimi akti usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje vlada, mora Agencija za energijo pripraviti splošni akt, s katerim uredi vprašanja, ki jih sistemski operater ni uredil, in ga predložiti v sprejem vladi.
Akti iz tega člena veljajo do uveljavitve ustreznega splošnega akta sistemskega operaterja.

Vsaka oseba, ki izkaže pravni interes v zvezi s splošnim aktom iz točke a) 87. člena tega zakona, lahko v dveh mesecih po njegovi objavi zahteva od Agencije za energijo, da njegovo vsebino ali njegov posamezen del ponovno preizkusi. V zahtevi za ponovni preizkus mora izkazati pravni interes in jasno navesti razloge, zaradi katerih zahteva ponovni preizkus splošnega akta.
Agencija za energijo v dveh mesecih od prejema zahteve iz prejšnjega odstavka opravi ponovni preizkus in vlagatelja obvesti o svojih ugotovitvah.

Agencija za energijo mora pred objavo splošnega akta, ki ureja izvajanje mednarodno dogovorjenih obveznosti izvajalcev gospodarskih javnih služb po tem zakonu, pridobiti soglasje vlade.«.

88. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo v skladu s tem zakonom odloča v upravnem postopku na prvi stopnji v sporih med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga v posamičnih zadevah, ki izvirajo iz:
a) dostopa do omrežij,
b) obračunane cene za uporabo omrežij,
c) zatrjevane kršitve splošnih dobavnih pogojev in sistemskih obratovalnih navodil,
d) ugotovljenih odstopanj in zneskov za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter kršitev splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo.
Agencija za energijo v skladu s tem zakonom odloča v upravnem postopku o pritožbi zoper odločbo o soglasju za priključitev iz 71. člena tega zakona.
Pred sprožitvijo postopka iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec vložiti pisno zahtevo na sistemskega operaterja za odpravo zatrjevane nezakonitosti ali nepravilnosti. Sistemski operater mora na zahtevo pisno odgovoriti in navesti razloge za svojo odločitev najkasneje v dveh mesecih od vložitve zahteve s strani upravičenca.
Zahtevo za odločanje v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko vloži samo upravičenec, katerega zahteva je bila v celoti ali deloma zavrnjena s strani sistemskega operaterja ali mu sistemski operater pisno ni odgovoril v skladu z roki iz prejšnjega odstavka. Rok za vložitev zahteve je petnajst dni od vročitve pisnega odgovora s strani sistemskega operaterja oziroma od poteka roka za odgovor iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da je vloga za odločanje skladno s prvim odstavkom tega člena vložena na Agencijo za energijo v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, jo Agencija za energijo zavrže kot nedovoljeno oziroma kot prepozno.
Agencija za energijo lahko po prejemu zahteve z odločbo za določen čas zadrži sklepanje pogodb, ki so povezane s postopkom, ki ga vodi, če je to nujno potrebno za varstvo pravic prizadetega upravičenca in sorazmerno glede na potrebe delovanja trga in oskrbe z energijo.
Pri svojem odločanju skladno s prvim odstavkom tega člena lahko Agencija za energijo z odločbo ugotovi nezakonitost določenega ravnanja in z odločbo naloži sistemskemu operaterju sprejem ustreznih ukrepov ter sklenitev ustreznih pogodb za odpravo nezakonitosti oziroma neskladnosti s predpisi ter s splošnimi in posamičnimi akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil.
Pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju z odločbo Agencije za energijo iz šestega in sedmega odstavka tega člena so nične.«.

V 89. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za organe lokalnih skupnosti, če je to potrebno za izvrševanje pristojnosti Agencije za energijo po tem zakonu.
Način dajanja podatkov s strani izvajalcev energetskih dejavnosti, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko Agencija za energijo predpiše s splošnim aktom.«.

Za 89. členom se doda novi 89.a člen, ki se glasi:

Naloge nadzora nad uporabniki omrežij in sistemskimi operaterji po tem zakonu, v okviru pristojnosti Agencije za energijo, izvajajo pooblaščene osebe Agencije za energijo (v nadaljevanju: pooblaščene osebe).
Osebe iz prejšnjega odstavka, ki jih pooblasti direktor Agencije za energijo, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, predpisuje za inšpektorja.
Pooblaščene osebe imajo pooblastila, da v okviru pristojnosti Agencije za energijo pridobijo vpogled v vso dokumentacijo, s katero razpolagajo uporabniki omrežij in sistemski operaterji in ki je povezana z delovanjem energetskega trga, vključno s pravico do vpogleda v vse s tem povezane pogodbe sistemskih operaterjev in uporabnikov omrežja.
O izvedenih ukrepih so pooblaščene osebe dolžne obveščati svet Agencije za energijo.«.

V 91. členu se črta četrti odstavek.

V prvem odstavku 94. člena se v prvem stavku za besedo »energije« doda beseda »vsakemu«.

Za 94. členom se doda novi 94.a člen, ki se glasi:

Obvezno metodologijo za pripravo tarifnih sistemov določi Agencija za energijo s splošnim aktom, h kateremu da soglasje vlada.«.

V 95. členu se besedilo »sprejme vlada« nadomesti z besedilom »pripravi dobavitelj električne energije tarifnim odjemalcem in objavi potem, ko da nanj soglasje Agencija za energijo«.

V 96. členu se črta prvi odstavek.
V drugem odstavku se besedilo »izvajalec dejavnosti distribucije« nadomesti z besedilom »dobavitelj tarifnim odjemalcem«.
Črta se tretji odstavek.

V prvem odstavku 109. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:«,
doda se druga alinea, ki se glasi:
»– za opravljanje dejavnosti, ki je po zakonu gospodarska javna služba, ne pridobi pravice njenega opravljanja (20., 21., 23., 23.c, 24., 30. člen zakona in četrti odstavek 79. člena tega zakona);«,
v dosedanji peti alinei, ki postane šesta alinea, se besedilo med oklepajema nadomesti z besedilom »22. in 89. člen«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Postopki za ugotavljanje odgovornosti za prekrške iz prejšnjih odstavkov se ne izvajajo po hitrem postopku.«.

V prvem odstavku 110. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 5,000.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:«,
dodata se novi prva in druga alinea, ki se glasita:
»– ne omogoči pooblaščeni osebi Agencije za energijo vpogleda v dokumentacijo (tretji odstavek 89.a člena zakona);
– Agencija za energijo ne posreduje podatkov ministrstvu pristojnemu za energijo;«,
v dosedanji prvi alinei, ki postane tretja alinea, se besedilo »nadaljnjo proizvodnjo proizvodov in« nadomesti z besedo »nadaljnje«.
Drugi in tretji odstavek se nadomestita z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

V prvem odstavku 111. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

V prvem odstavku 112. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 1,000.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

V prvem odstavku 113. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 500.000 do 30.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 30.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik kot odjemalec.«.

Tretji odstavek 115. člena se črta.

Drugi odstavek 117. člena se črta.

118. člen se črta.

Privatizacija pravne osebe, ki opravlja gospodarsko javno službo organiziranje trga z električno energijo, je dopustna.

Lastniški delež države v pravni osebi, ki ima v lasti infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije, se ne sme privatizirati v obsegu, večjem od 25 odstotkov osnovnega kapitala te pravne osebe.
Lastniški delež države v podjetjih za proizvodnjo električne energije, v katerih ima država na dan uveljavitve tega zakona večji delež od 75 odstotkov osnovnega kapitala, se s privatizacijo ta delež ne sme zmanjšati pod 51 odstotkov.
Lastniškega deleža države v pravni osebi, ki ima v lasti infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije, se ne sme prenesti na drugo osebo, ki ni v 100% lasti države, v obsegu, večjem od 25 odstotkov osnovnega kapitala te pravne osebe.

Izvajalci energetskih dejavnosti, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo naloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja, so dolžni zagotoviti, da se te naloge opravljajo v ločeni pravni osebi skladno s 23.b in 31.b členom zakona najkasneje z začetkom prvega naslednjega koledarskega obdobja po uveljavitvi tega zakona, za katerega pripravljajo računovodske izkaze.
Izvajalci energetskih dejavnosti, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, so dolžni zagotoviti, da se te naloge opravljajo v ločeni pravni osebi skladno s 23.b in 31.b členom zakona najkasneje do 1. julija 2007.
Najkasneje v 30 dneh pred dnevom ločitve so sistemski operaterji dolžni Agenciji za energijo predložiti vse statusno pravne akte, s katerimi bo ta ločitev izvedena, in vse pogodbe in druge akte, ki urejajo medsebojna razmerja med sistemskim operaterjem in ostalimi izvajalci energetskih dejavnosti, nastalimi iz dosedanjih izvajalcev energetskih dejavnosti.

Izvajalec obvezne republiške gospodarske javne službe, ki prenaša več kot 75% zemeljskega plina porabljenega v Republiki Sloveniji, mora imeti za izvajanje obvezne republiške gospodarske javne službe v svoji lasti infrastrukturo potrebno za izvajanje obvezne republiške gospodarske javne službe, razen v primeru, če je infrastruktura v lasti Republike Slovenije.
V koncesijski pogodbi, s katero se prvič po uveljavitvi tega zakona podeli koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, koncedent zagotovi izvajanje ukrepov za sprostitev dolgoročno zakupljenih prenosnih zmogljivosti, ki izvirajo iz pogodb, ki jih ima ob uveljavitvi tega zakona dobavitelj plina v Republiki Sloveniji, katerega tržni delež presega 75% slovenskega trga zemeljskega plina.
V koncesijskem aktu za koncesijo gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se lahko določijo ukrepi za sprostitev dolgoročno zakupljenih prenosnih zmogljivosti, ki se morajo sprostiti, metodo njihove razdelitve, način določitve cene in način pokrivanja morebitnih stroškov te sprostitve oziroma uporabe morebitnega dobička iz te sprostitve.
Koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina mora biti sklenjena do 31. decembra 2004.

Odjemalcem, ki postanejo upravičeni odjemalci na podlagi tega zakona in ne bodo izbrali svojega dobavitelja električne energije oziroma zemeljskega plina, dobavlja električno energijo ali zemeljski plin dosedanji dobavitelj.
Do podelitve koncesije za gospodarsko javno službo dobave električne energije tarifnim odjemalcem električne energije opravljajo to javno službo javna podjetja, ki jo izvajajo v času uveljavitve tega zakona oziroma njihovi pravni nasledniki.

Akti, ki urejajo delovanje Agencije za energijo, morajo biti usklajeni s tem zakonom najkasneje v roku dveh mesecev od njegove uveljavitve.
Agencija za energijo mora sprejeti splošne akte, ki jih določa ta zakon, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Direktor Agencije za energijo nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije kot vršilec dolžnosti. Postopek za imenovanje direktorja se mora začeti najkasneje v roku dveh mesecev od sprejema ustanovitvenega akta Agencije za energijo, s katerim se Agencija za energijo preoblikuje v skladu s tem zakonom.
Člani sveta morajo biti imenovani v roku enega meseca od sprejema ustanovitvenega akta Agencije za energijo iz prejšnjega odstavka.
Direktor in člani sveta pričnejo opravljati svojo funkcijo z dnem, določenim v ustanovitvenem aktu. Do tedaj opravlja naloge in pristojnosti sveta vršilec dolžnosti direktorja iz prvega odstavka tega člena.

Do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) se globe, določene s tem zakonom, v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni.
Določbe tega zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka uporabe zakona o prekrških dalje.

Določbe o dostopu do omrežja zemeljskega plina se pričnejo uporabljati z uveljavitvijo splošnega akta iz drugega odstavka 28. člena tega zakona, do takrat se uporabljajo določbe o dostopu do omrežja iz 32. člena zakona.

Podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona, se morajo uskladiti z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
Organizator trga in sistemski operaterji morajo izdati splošne akte po javnem pooblastilu, ki jih določa ta zakon, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 46/02), pravilnik o sistemskem obratovanju distribucijskega omrežja za električno energijo (Uradni list RS, št. 123/03) in pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 65/03) prenehajo za posamezno omrežje veljati ob uveljavitvi splošnih aktov, ki urejajo sistemska obratovalna navodila posameznega omrežja.
Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list RS, št. 36/03) preneha veljati za posameznega dobavitelja električne energije tarifnim odjemalcem ob uveljavitvi splošnega akta, ki ureja tarifni sistem tega dobavitelja.
Uredba o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03) in uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02 in 21/03-popr.) prenehata veljati za posameznega sistemskega operaterja ob uveljavitvi splošnega akta, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije in zemeljskega plina tega sistemskega operaterja.

Postopki za izdajo energetskega dovoljenja za objekte, za katere po tem zakonu energetsko dovoljenje ni potrebno in ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku, se ustavijo.

Ne glede na določbo drugega odstavka 11. člena tega zakona gospodinjski odjemalci postanejo upravičeni odjemalci 1. julija 2007, do takrat pa so tarifni odjemalci, razen odjemalcev, ki odkupujejo električno energijo od kvalificiranih proizvajalcev nazivne moči do 1 MW.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe o določitvi upravičenih odjemalcev pa se začnejo uporabljati 1. julija 2004.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 50. člena zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02) v delu, ki se nanaša na Agencijo za energijo.