Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 25. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/95, 8/96, 90/99, 31/00, 36/00) in 19. člena statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02), 16. člena statuta Občine Brda (Uradno glasilo, št. 5/99), 16. člena statuta Občine Kanal (Uradne objave Primorskih novic, št. 30/99), 18. člena statuta Občine Miren-Kostanjevica (Uradni list RS, št. 58/99) in 9. člena statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 3/99), so Mestni svet mestne občine Nova Gorica na seji dne 29. 1. 2004, Občinski svet občine Brda na seji dne 17. 2. 2004, Občinski svet občine Kanal na seji dne 5. 2. 2004, Občinski svet občine Miren-Kostanjevica na seji dne 23. 3. 2004 in Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na seji dne 5. 2. 2004 sprejeli

S tem odlokom Mestna občina Nova Gorica, Občina Brda, Občina Kanal, Občina Miren-Kostanjevica in Občina Šempeter-Vrtojba (v nadaljevanju: ustanoviteljice) uskladijo delovanje javnega zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica (v nadaljevanju: zavod) z delitveno bilanco med občinami – Sklep II, zakonom o zdravstveni dejavnosti, uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, uredijo njegov status, razmerja med ustanoviteljicami in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, delovanja in financiranja zavoda.
Ustanoviteljice so na podlagi Sklepa II (Uradno glasilo, št. 9/98) in Sklepa II (Uradne objave, št. 26/01) pravne naslednice dosedanje ustanoviteljice Zdravstvenega doma Osnovno varstvo Nova Gorica, ki je vpisan v sodnem registru Okrožnega sodišča v Novi Gorici pod vl. št. 1-1904-00 Srg 657/91.

Imena in sedeži ustanoviteljic so:
– Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica
– Občina Brda, Trg 25. maja 2, Dobrovo
– Občina Kanal, Trg svobode 23, Kanal
– Občina Miren-Kostanjevica, Miren 129, Miren
– Občina Šempeter-Vrtojba, Cesta Goriške fronte 11, Šempeter pri Gorici.

Ime zavoda je: Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica.
Sedež zavoda je: Rejčeva ulica 4, Nova Gorica.
Skrajšano ime zavoda je: Zdravstveni dom Nova Gorica.

Zavod lahko spremeni ime in sedež samo s soglasjem ustanoviteljic. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz 3. člena tega odloka.

Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske enote ter lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določi zavod s statutom.

Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Zavod izvaja osnovno zdravstveno dejavnost, ki obsega:
– spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in izboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;
– preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami,
– zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja,
– zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
– patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na bolnikovem domu ter oskrbovancev v socialno-varstvenih in drugih zavodih,
– nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, z nujnimi in ne nujnimi reševalnimi prevozi,
– zdravstvene preglede športnikov,
– zdravstvene preglede delavcev in vojakov,
– ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo,
– diagnostične in terapevtske storitve.
Naloga zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni dejavnosti na posameznem območju je tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ter s socialnovarstvenimi, vzgojnoizobraževalnimi in drugimi zavodi, podjetji, organizacijami ter posamezniki za oblikovanje in izvajanje programov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja.
Zavod ima organizirano specialistično ambulantno dejavnost.
Zavod izvaja tudi druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti:
– prodaja zdravstvenih storitev na trgu;
– programi za zdravo življenje.
Zavod lahko izven dejavnosti javne službe opravlja finančne, knjigovodske in druge storitve za koncesionarje in druge uporabnike, kamor spada:
– izobraževanje in organizacija seminarjev,
– opravljanje finančno-računovodskih, administrativnih del,
– čiščenje zdravstvenih prostorov, pranje perila, vzdrževanje opreme in objektov ter sterilizacija sanitetnega materiala,
– prevoz krvi in drugega materiala,
– gospodarska dejavnost za potrebe zavoda, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen.
Za ustanovitelje opravlja zavod tudi dejavnost upravljanja z objekti za potrebe zdravstvene dejavnosti, proste kapacitete pa oddaja v najem.
Navedene dejavnosti spadajo po standardni klasifikaciji dejavnosti v naslednje podrazrede:
– N/85.121 Splošna izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost,
– N/85.141 Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki,
– N/85.122 Specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost,
– N/85.143 Druge zdravstvene dejavnosti, d.n.,
– K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi,
– K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem,
– K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem,
– K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje,
– K/72.300 Obdelava podatkov,
– K/72.400 Omrežne podatkovne storitve,
– K/73.104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine,
– K/74.120 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje,
– K/74.700 Čiščenje objektov in opreme,
– K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– K/74.853 Druga splošna tajniška opravila,
– K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.,
– O/93.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic.

Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok in statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor,
– strokovni vodja,
– strokovni svet.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.

Zavod upravlja svet zavoda, ki ima enajst članov:
– šest predstavnikov ustanoviteljic; mestna občina ima dva predstavnika, ostale občine pa vsaka enega,
– štiri predstavniki delavcev zavoda,
– en predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov.
Vsaka občina ustanoviteljica imenuje svojega predstavnika ustanoviteljice v skladu s svojim statutom.
Predstavnike delavcev zavoda volijo delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev zavoda. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov delavcev, ki so volili.
Predstavnika zavarovancev in drugih uporabnikov imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti zavoda,
– imenuje in razrešuje direktorja v soglasju z ustanoviteljicami,
– sprejema program dela in razvoja zavoda, letni delovni načrt in poročilo o njegovem izvrševanju,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun zavoda,
– spremlja poslovanje zavoda,
– predlaga ustanoviteljicam spremembo, razširitev ali ukinitev dejavnosti,
– daje ustanoviteljicam in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– daje soglasje k sklepanju pogodb nad višino, določeno v statutu,
– odloča o najemanju dolgoročnih kreditov v soglasju z ustanoviteljicami,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,
– sprejema poslovne usmeritve za organizacijo, izvajanje in financiranje nadstandardnih storitev v soglasju z ustanoviteljicami,
– odloča o dajanju poslovnih prostorov v najem,
– odloča o povečani delovni uspešnosti za zaposlene v zavodu in o nagradi ter delovni uspešnosti direktorja v soglasju z ustanoviteljicami, v skladu z veljavnimi predpisi,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda.

Poslovodni organ zavoda je direktor.
Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod v okviru dejavnosti, za katero je zavod registriran ter odgovarja za zakonitost dela zavoda.

Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic.
Za direktorja je lahko na podlagi javnega razpisa imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba ustrezne smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodstvenih delovnih mestih,
– predloži program razvoja zavoda za čas trajanja mandata.
Smer izobrazbe in morebitne druge pogoje za razpis delovnega mesta direktorja, se določi v statutu.
Direktor sklepa delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata.
Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.
Naloge, pooblastila in odgovornost direktorja podrobneje določa statut zavoda.
Delavcu, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po preteku funkcije v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom ponudi delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Naloge, pooblastila in odgovornost direktorja ter druge pogoje za razpis delovnega mesta direktorja podrobneje določa statut zavoda.

Če se na razpis nihče ne prijavi, če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran ali če direktorju predčasno preneha mandat, imenuje svet zavoda, za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja, katerega imenuje in razrešuje svet zavoda na predlog direktorja po predhodnem mnenju strokovnega sveta. Če direktor ne predlaga kandidata za strokovnega vodjo izmed strokovnih delavcev zavoda, se izvede postopek javnega razpisa, v skladu s sistemizacijo delovnih mest. Mandat strokovnega vodje traja štiri leta in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.
Za strokovnega vodjo je lahko imenovan kandidat, ki ima univerzitetno izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj.
Naloge, pooblastila in odgovornost ter drugi pogoji za razpis ali zasedbo delovnega mesta strokovnega vodje, se določijo v statutu zavoda.

Strokovni svet je kolegijski strokovni organ zavoda. Strokovni svet obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih iz dejavnosti zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoja, daje svetu in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge, z akti zavoda določene naloge. Sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta ter morebitne druge naloge določa statut zavoda.

Zavod ima statut, s katerim uredi organizacijo zavoda, določi pristojnosti, pooblastila in odgovornost organov zavoda, način dela in odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in tem odlokom.

Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic, z dvotretjinsko večino vseh članov sveta zavoda. Če ustanoviteljice ne dajo soglasja k statutu v roku 60 dni od datuma prejema zahteve za soglasje, se šteje, da je soglasje dano.

V skladu s statutom lahko zavod pripravi tudi druge splošne akte, s katerimi se uredijo druga vprašanja, pomembna za delo in poslovanje.
Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali direktor. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavoda se določi s statutom zavoda.

Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic se ureja v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda.

Zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– s plačili za opravljene storitve na trgu,
– po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
– po pogodbah z zavarovalnicami za prostovoljno zdravstveno zavarovanje,
– iz sredstev proračunov ustanoviteljic,
– iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi delavci koncesionarji,
– po pogodbi z Ministrstvom za zdravje,
– s poslovnimi pogodbami,
– z dotacijami, darili in iz drugih virov, določenih z zakonom.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za investicije in druge obveznosti ter za programe, sprejete na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Premoženje in sredstva, s katerimi upravlja zavod, so v lasti občine ustanoviteljice, na območju katere je le-to locirano, razen če se glede bodočega premoženja ustanoviteljice s pogodbo drugače dogovorijo. Ustanoviteljice zagotavljajo svoje z zakonom določene obveznosti do zavoda za zagotavljanje materialnih pogojev za delo in za razširitev zmogljivosti za dejavnost, ki se izvaja na območju vsake občine ustanoviteljice.
Za zagotavljanje materialnih pogojev in razširitev dejavnosti, ki se zaradi specifike teh dejavnosti izvajajo na enem mestu in služijo potrebam občanov vseh občin, zagotavljajo ustanoviteljice potrebna sredstva v deležih, določenih v delitveni bilanci, in sicer za tisti del dejavnosti, za katerega ustanoviteljice nesporno ugotovijo skupen interes. Ustanoviteljice ugotavljajo skupni interes za vsako vlaganje oziroma investicijo posebej ter glede na izkazan interes in določila delitvene bilance dogovorno določajo sofinancerske deleže.

Zavod upravlja s vsemi sredstvi in premoženjem ustanoviteljic, ki je namenjeno izvajanju primarnega zdravstvenega varstva.
Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest in upravljanje, uporablja pa jih na način in za namen, kot to določata zakon in ta odlok. Zavod ne more odtujiti nepremičnega premoženja ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanoviteljice, ki je lastnica nepremičnega premoženja.

Zavod lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične in nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali preko donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni vseh ali le nekaterih občin ustanoviteljic.

Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljicam.
Zavod je dolžan upravljati s premoženjem ustanoviteljic s skrbnostjo dobrega gospodarja v interesu ustanoviteljic.
Zavod uporablja prostore za svojo dejavnost brezplačno.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod ustvari pri opravljanju svoje dejavnosti kot javne službe, sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.
O namenu in načinu razporeditve presežkov prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda v skladu z zakonom.

Realizacija prihodkov zavoda iz dejavnosti, ki ni predmet javne službe, je prihodek zavoda, s katerim samostojno razpolaga, pod pogoji in na način, kot ga določata zakon in ta odlok, če v celoti in realno pokrije stroške te dejavnosti in stroške, ki bremenijo osnovno dejavnost.
Prihodkov iz prvega odstavka tega člena zavod ne more razporejati v investicije ali za druge namene, zaradi katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne podajo soglasja ustanoviteljice.

Če je v letnem poslovanju zavoda izkazan primanjkljaj sredstev, mora zavod izdelati predlog za pokritje primanjkljaja, o katerem odloči svet zavoda v soglasju z ustanoviteljicami.
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zavod.
Za obveznosti iz naslova nepremičnin, ki so v lasti ustanoviteljic in v upravljanju zavoda, odgovarjajo ustanoviteljice po načelu lastnine nepremičnine.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, z omejitvijo, da brez soglasja ustanoviteljic ne sme razpolagati z nepremičnim premoženjem. V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor.
Za svoje obveznosti odgovarja zavod z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.

Zavod je dolžan s koncesionarji sodelovati pri izvajanju javne mreže osnovnega zdravstvenega varstva.
Zavod je dolžan dati koncesionarjem oziroma drugim najemnikom možnost najema poslovnih prostorov, ki jih ne potrebuje za opravljanje lastne javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganje najemnikovih sredstev v prostore in opremo.
Najemno pogodbo sklenejo upravljalec, najemnik in lastnik prostorov. Sredstva, pridobljena z najemnino za prostore, se porabijo za vzdrževanje prostorov oziroma objektov in opreme, katerih lastnik je ustanovitelj. Načrt za porabo sredstev se sprejme ob sprejemu proračuna za tekoče leto.

Zavod je dolžan omogočiti koncesionarju na njegove stroške vključitev v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike oziroma za svoje druge zdravstvene delavce.

Zavod je dolžan skrbeti za tekoče in investicijsko vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih uporablja za svojo dejavnost ter za investicijsko vzdrževanje stavb in prostorov, ki jih v soglasju z lastnikom oddaja v najem koncesionarjem in drugim uporabnikom ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, če je oprema last ustanovitelja.

Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda, ki so povezane z izvajanjem javne službe, ter na podlagi programa dela zavoda, h kateremu je bilo dano predhodno soglasje s strani ustanoviteljic.

Zavod zagotavlja vse obveznosti do ustanoviteljic v skladu z zakonom in normativi področja, ki ga pokriva.
Zavod je dolžan najmanj enkrat letno posredovati ustanoviteljicam podatke o poslovnih rezultatih zavoda, na zahtevo županov pa tudi večkrat letno ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljic.
Zavod je dolžan ustanoviteljicam posredovati vse podatke o vsebinski in finančni realizaciji dela zavoda in vsebinskih in finančnih načrtih dela zavoda v rokih in na način, kot ga določa veljavna zakonodaja.

Ustanoviteljice so dolžne zavodu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega programa.
Zavod ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.

Zavod mora od ustanoviteljic pridobiti soglasje k:
– spremembi imena in sedeža zavoda,
– določbam statuta,
– imenovanju in razreševanju direktorja,
– spremembi in razširitvi dejavnosti,
– notranji organizaciji, organizacijskim enotam in lokacijam, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti,
– investicijam in investicijskemu vzdrževanju stavb in prostorov,
– prometu z nepremičninami,
– povečani delovni uspešnosti za zaposlene v zavodu,
– nagradi direktorja,
– pridobiti druga soglasja in mnenja, določena z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda.
Če ustanoviteljice ne odgovorijo ali odločijo o izdaji posameznega soglasja oziroma mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od dneva prejema zahtevka, se šteje, da je soglasje dano. Soglasje k šesti in sedmi alinei tega člena se zahteva od tiste občine, kjer se nepremičnina nahaja.

Občine ustanoviteljice s tem odlokom ustanavljajo skupni organ – kolegij županov za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in obveznosti do zavoda po tem odloku.
Kolegij županov sestavljajo župani vseh občin ustanoviteljic.
Sedež kolegija županov je na sedežu Mestne občine Nova Gorica.
Sejo kolegija županov lahko skliče vsak član, in sicer pod pogoji in na način, kot ga določijo župani s svojim poslovnikom.
Mandat članov kolegija županov traja štiri leta in je vezan na opravljanje funkcije župana.
Župan lahko v primeru opravičene zadržanosti za prisostvovanje na sejah kolegija županov s pisnim pooblastilom pooblasti podžupana ali drugo osebo iz svoje občinske uprave, ki ima pravico odločanja, če ima pisno pooblastilo župana.
Pristojnosti kolegija županov:
– daje soglasje k predlogu za razporeditev presežka prihodkov nad odhodki,
– daje soglasje k pokritju primanjkljaja sredstev v letnem poslovanju zavoda,
– daje soglasje k notranji organizaciji, organizacijskim enotam in lokacijam, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti,
– obravnava in sklepa o načrtovanju investicij, ki so skupnega pomena za vse občine,
– daje soglasje k investicijam in investicijskemu vzdrževanju stavb in prostorov,
– obravnava pobude za spremembo imena in sedeža zavoda ter za spremembo, razširitev ali ukinitev dejavnosti,
– daje soglasje k povečani delovni uspešnosti za zaposlene v zavodu,
– daje soglasje k nagradi za direktorja,
– daje druga soglasja in mnenja, določena z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda.
Strokovne naloge za kolegij županov opravlja Občinska uprava mestne občine Nova Gorica.
Kolegij županov sprejema odločitve na skupnih sejah tako, da z odločitvijo soglaša večina prisotnih županov. Seja je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov. Kolikor ne sprejmejo odločitve, se oblikuje šestčlanska arbitražna komisija, katere odločitev obvelja kot dokončna.
Vsaka občina imenuje po enega člana arbitražne komisije, enega pa imenuje Zdravniška zbornica Slovenije.
Sprejete odločitve obvezujejo vse občine. Odločitve, katere sprejme kolegij županov, podpisuje župan sedežne občine, ki je tudi predsednik kolegija županov. Na prvi seji župani izvolijo podpredsednika kolegija županov.

Direktor zavoda opravlja svojo funkcijo do izteka mandata.
Strokovni vodja opravlja funkcijo do izteka mandata.
Sedanji člani sveta zavoda opravljajo naloge do imenovanja novih. Novi svet mora biti imenovan v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Svet zavoda sprejme oziroma uskladi statut zavoda s tem odlokom v roku šest mesecev od dneva uveljavitve odloka. Statut začne veljati, ko dajo nanj soglasje vse ustanoviteljice oziroma s potekom roka za izdajo tega soglasja.
Strokovni svet nadaljuje z delom do izteka mandata.
Ostali akti morajo biti usklajeni s statutom in s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi statuta.
Do sprejema statuta in uskladitve drugih aktov s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila obstoječih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom – Osnovno varstvo Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 5/91 in 8/96).

Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vse občine ustanoviteljice, in sicer petnajsti dan po objavi v uradnih objavah v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok lahko posebej objavi vsaka občina ustanoviteljica v svojem uradnem glasilu, kar pa ne vpliva na začetek veljavnosti odloka.