Na podlagi 23., 73. in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01, 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 26. seji dne 16. 1. 2006 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (osrednji del)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (osrednji del) (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– načrt rušitev,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim
lokacijskim načrtom)
Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi rušitev obstoječih objektov Avtomontaže, gradnja večstanovanjskih objektov s poslovno-trgovsko-storitvenimi površinami, gradnja poslovno-trgovskega objekta ob Celovški cesti, gradnja podzemnih garaž, gradnja povezovalne ceste med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade, ureditev zelenih in utrjenih površin, otroških in športnih igrišč ter komunalne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz dolgoročnega plana občine
na katastrskem načrtu s prikazom ureditvenega
območja OLN M 1:5000
1.2. Prikaz členitve prostora na funkcionalne
enote (na katastrskem načrtu) M 1:1000
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije
2.1 Načrt ureditvenega in vplivnega območja
(na katastrskem načrtu) M 1:1000
2.2 Načrt ureditvenega in vplivnega območja
(na geodetskem načrtu) M 1:1000
2.3 Načrt gradbenih parcel (na katastrskem
načrtu) M 1:1000
2.4 Načrt gradbenih parcel (na geodetskem
načrtu) M 1:1000
3 Načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor
3.1 Arhitektonsko zazidalna situacija –
rušenje M 1:1000
3.2 Arhitektonsko zazidalna situacija –
nivo pritličja M 1:1000
3.3 Arhitektonsko zazidalna situacija –
nivo 4. in 3. kleti M 1:1000
3.4 Arhitektonsko zazidalna situacija –
nivo 2. kleti M 1:1000
3.5 Arhitektonsko zazidalna situacija –
nivo 1. kleti M 1:1000
3.6 Arhitektonsko zazidalna situacija –
nivo streh M 1:1000
3.7 Arhitektonsko zazidalna situacija –
prerezi in pogledi M 1:1000
3.8 Prometnotehnična situacija z idejno
višinsko regulacijo M 1:1000
3.8.1 Prometnotehnična situacija z idejno
višinsko regulacijo – 1. etapa M 1:1000
3.9 Zbirni načrt komunalnih vodov in
priključkov M 1:1000
3.10 Arhitektonsko zazidalna situacija –
intervencijske poti M 1:1000
3.11 Faznost izvedbe prostorske ureditve –
nivo pritličja M 1:1000
3.12 Faznost izvedbe prostorske ureditve –
nivo 4. in 3. kleti M 1:1000
3.13 Faznost izvedbe prostorske ureditve –
nivo 2. kleti M 1:1000
3.14 Faznost izvedbe prostorske ureditve –
nivo 1. kleti M 1:1000
3.15 Faznost izvedbe prostorske ureditve –
nivo streh M 1:1000.
4. člen
(priloge občinskega lokacijskega načrta)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– idejna zasnova objektov.
5. člen
Posebne strokovne podlage je izdelal City studio prostorsko načrtovanje d.o.o., v maju 2005 pod številko projekta CS674. Občinski lokacijski načrt je izdelal Akropola d.o.o., v oktobru 2005 pod številko projekta 102/2005.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta zajema osrednji del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška. Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo, in površine, potrebne v času gradnje, ter vplivno območje pričakovanih vplivov načrtovanih objektov na okolico.
Območje občinskega lokacijskega načrta je v katastrski občini Zgornja Šiška in v katastrski občini Dravlje.
Na severovzhodnem delu poteka meja ureditvenega območja po severozahodni meji parcele št. 223/10 k.o. Zgornja Šiška, se v vzhodni točki parcele obrne in poteka ob jugovzhodni meji parc. št. 2207, 227/9, 2206, vse k.o. Zgornja Šiška. V južni točki parcele št. 2206 se meja obrne proti jugozahodu, kjer dalje poteka po jugozahodni meji parc. št. 2206. Ureditveno območje se razširi na križišče na Celovški cesti, seka parc. št. 1873/3 in 228/17 k.o. Zgornja Šiška in parc. št. 792/2, 809/259, 1658/1 in 1658/3, vse k.o. Dravlje. Na severozahodnem delu poteka meja območja po robu cestnega telesa povezovalne ceste med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade, seka parcele št. 228/4, 228/18, 228/19, 228/20, 228/21, 228/22, 228/6, 228/10, 227/5, 227/6, vse k.o. Zgornja Šiška, parcele 1758 in 1756/1, 803/3, 802/9 vse k.o. Dravlje, parceli 223/10 in 223/2 obe k.o. Zgornja Šiška. Na severnem delu ureditveno območje vključuje križišče s Cesto Ljubljanske brigade, seka parceli št. 800/3 in 1653/20 obe k.o. Dravlje, in parcele 1870/1, 1900/8, 1870/4, 227/4, 223/2 in 227/8 vse k.o. Zgornja Šiška.
Meja ureditvenega območja je razvidna na karti št. 1.2. – Prikaz členitve prostora na funkcionalne enote, in na kartah št. 2.1. in 2.2. – Načrt ureditvenega in vplivnega območja.
Območje občinskega lokacijskega načrta je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Površina ureditvenega območja znaša skupaj 53.000 m2.
7. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje občinskega lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča in dele zemljišč ureditvenega območja OLN (zemljišča s parc. številkami k.o. Zgornja Šiška: 223/2, 223/10, 2207, 2194, 227/2, 227/9, 2206, 1873/3,1873/5, 225/1, 228/4, 228/16, 228/17, 228/18, 228/19, 228/20, 228/21, 228/22, 228/6, 228/10, 227/5, 227/6, 223/2, 1870/1, 1900/8, 1870/4, 227/4, 227/8 in zemljišča s parc. številkami k. o. Dravlje: 792/2, 802/9, 803/3 809/259, 1658/1, 1658/3, 1758, 1756/1, 800/3, 1653/20, 1759, 1756/3, 1756/2).
Vplivno območje je prikazano na kartah 2.1. in 2.2. – Načrt ureditvenega in vplivnega območja.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov)
V ureditvenem območju je predvidena gradnja večstanovanjskih objektov in poslovno-trgovske stolpnice. Kompleks tvorijo trije sklopi objektov, ki so nad terenom med seboj ločeni, v podzemnem delu pa jih povezuje štirietažna garaža. Ob Celovški cesti je poslovno-trgovski sklop, ki ga tvorita poslovna stolpnica ter nižji trgovski objekt. Oba stanovanjska sklopa sta po obliki podobna. Ob povezovalni cesti je vzdolžni nižji del, na katerega so v vsakem sklopu navezani po trije višji prečni objekti.
Ob Celovški cesti je predvidena trgovsko-poslovna stolpnica. V spodnjih etažah objekta, ki je v tlorisnem gabaritu večji od zgornjega, je predvideno cca 9.800 m2 trgovskih površin, v zgornjem delu pa cca 13.480 m2 poslovnih površin. Bruto površina celotne stolpnice bo cca 23.280 m2. Dopustne do tudi storitvene, gostinske, servisne, kulturne, razvedrilne, upravne dejavnosti in drugi javni programi.
Stanovanjski del je v osrednjem delu zasnovan v dveh sklopih objektov. Vsak sklop bo sestavljen iz nižjega dela vzdolžno ob povezovalni cesti in pravokotno nanj postavljenih višjih objektov. V objektih je predvidena ureditev cca 840 stanovanjskih enot. Stanovanja, ki bodo dostopna preko notranjih stopnišč, je mogoče med seboj združevati in razdruževati. Stanovanja v terasah je mogoče povezovati tudi v navpični smeri skozi dve etaži. Dopustno je odstopanje od predvidenega števila stanovanj znotraj predvidenih gabaritov objektov, če se zagotovi ustrezno število parkirnih mest. Največje dopustno število stanovanj je 900. V pritličju in prvem nadstropju so v stanovanjskih objektih ob povezovalni cesti predvideni poslovni, trgovski in gostinski lokali, dopustne so tudi storitvene dejavnosti, vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju. Skupna bruto površina je cca 4.280 m2, skupna bruto površina stanovanjskega dela pa cca 76.220 m2.
Kletne etaže so organizirane v štirih med seboj ločenih sklopih, ki se preko dovoznih ramp navezujejo na povezovalno cesto. Prvi sklop oziroma garaža ob Celovški cesti je namenjen poslovno-trgovskemu objektu, preostali trije pa stanovanjskemu delu. Poslovno-trgovski objekt ima ločen uvoz. Parkirne površine za obiskovalce so predvidene v delu druge kleti stanovanjskega garažnega dela.
Skupaj je v objektih predvidenih cca. 103.710 m2 bruto etažnih površin nad terenom in 103.170 m2 bruto etažnih površin pod terenom.
Maksimalni faktor izrabe FSI = 2,8 in je opredeljen na površino zemljišča parcel št. 227/1, 227/9, 228/16, 2194, 2206 in 2207, vse k.o. Zgornja Šiška, skladno z veljavno spremembo dolgoročnega plana za obravnavano območje.
Dopustno odstopanje pri bruto površinah je ±5%.
9. člen
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
Proste površine na območju med stanovanjskimi objekti bodo urejene kot skupne ozelenjene površine, namenjene stanovalcem. Površine bodo opremljene s parkovno in urbano opremo ter otroškimi igrali. Ob objektih bodo urejene tlakovane pešpoti, ki bodo omogočale dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Zelenice in pešpoti v območju intervencijskih poti morajo biti ustrezno urejene.
Športne površine bodo urejene v podaljšku trga med dvema stanovanjskima sklopoma, kjer je predvidena večja nezazidana površina.
Potrebno je urediti 15 m2 odprtih zelenih, igralnih in športnih površin na stanovanje.
Ob poslovno-trgovskem objektu, vzdolž lokalov ob povezovalni cesti in na trgu med obema stanovanjskima deloma, so predvidene ozelenjene in tlakovane površine, kjer bo možna tudi zunanja trgovska in gostinska ponudba.
Ob povezovalni cesti je predviden obojestranski drevored ter posamezne skupine dreves. Obvezen je drevored ob Celovški cesti. Ob jugovzhodni meji območja je predvidena grajena in ozelenjena protihrupna pregrada, ki bo ščitila območje pred vplivi iz območja LPP. Ob pregradi bo zelenica z visoko ozelenitvijo v raščenem terenu.
V sklopu projekta zunanje ureditve za gradbeno dovoljenje morajo biti kot sestavni del ureditev prikazani tudi elementi urbane opreme, kot so: klopi, smetnjaki, avtobusna postajališča, nadstrešnice pritličnih stanovanj, telefonske govorilnice, otroška igrišča, skulpture in prostorske instalacije, fontane, ograje, oporni zidovi, ekološki otok, kolesarnice, spominske in turistične table in oznake, protihrupne pregrade in pergole.
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo)
Vodoravni gabariti
Zunanje tlorisne mere nadzemnih delov objektov so:
Stanovanjski del:
Objekt št. 1 in 4:
Osnovni gabarit objekta je 81.00 m x 18.00 m. Terasne etaže previsevajo največ do 3 m v smeri proti povezovalni cesti, etaži pritličja in 1. nadstropja sta lahko pomaknjeni navznoter, vetrolovi pa izven linije osnovnega gabarita objekta. V smeri proti severovzhodu je previsni del objekta, ki sega izven osnovnega gabarita dim. 17.50 m x 8 m (maksimalno). Gabarit terasnih etaž se na jugovzhodni strani objekta stopničasno zmanjšuje.
Objekt št. 1A, 2A, 4A, 5A:
Osnovni gabarit objekta je 27.20 m x 17.50 m. Etaži pritličja in 1. nadstropja sta lahko pomaknjeni navznoter, vetrolovi pa izven linije osnovnega gabarita objekta.
Objekt št. 2 in 5:
Osnovni gabarit objekta je 81.00 m x 18.00 m. Terasne etaže imajo previs v smeri proti povezovalni cesti za največ 3 m, etaži pritličja in 1. nadstropja sta lahko pomaknjeni navznoter, vetrolovi pa izven linije osnovnega gabarita objekta. Objekt je na jugovzhodu v delu pritličja in prvega nadstropja v dolžini min 32 m na stebrih. Gabarit terasnih etaž se na jugovzhodni strani objekta stopničasno zmanjšuje.
Objekt št. 3:
Osnovni gabarit objekta je 52.50 m x 18.00 m. Terasne etaže imajo previs v smeri proti povezovalni cesti za največ 3 m, etaži pritličja in 1. nadstropja sta lahko pomaknjeni navznoter, vetrolovi pa izven linije osnovnega gabarita objekta. V smeri proti jugozahodu je previsni del objekta dimenzij 17.50 x 9 m maksimalno, ki sega izven osnovnega gabarita objekta. Gabarit terasnih etaž se na jugovzhodni strani objekta stopničasno zmanjšuje.
Objekt št. 6:
Osnovni gabarit objekta je 81.00 m x 18.00 m. Terasne etaže imajo previs v smeri proti povezovalni cesti za največ 3 m, etaži pritličja in 1. nadstropja sta lahko pomaknjeni navznoter, vetrolovi pa izven linije osnovnega gabarita objekta. V smeri proti jugozahodu je previsni del objekta dim. 17.50 m x 9 m maksimalno, ki sega izven osnovnega gabarita objekta. Gabarit terasnih etaž se na jugovzhodni strani objekta stopničasno zmanjšuje.
Poslovno-trgovska stolpnica:
Objekt št. 7:
Gabariti trgovskega dela so: 48.50 m x 79.50 m v širšem delu, del ulične fasade ob Celovški cesti se pod kotom zoži tako, da je najmanjša širina objekta 42.50 m. Pritlični del je lahko manjši oziroma pomaknjen od ulične fasade navznoter.
Gabariti poslovnega dela: 21.40 m x 74.00 m. Poslovni del je lahko izmaknjen do 3.00 m v delu proti povezovalni cesti. Površina terasne etaže je lahko največ 30% od površine tipične etaže objekta.
Kletni del (poslovno-trgovska stolpnica in stanovanjski del):
Zunanje dimenzije kletnih etaž bodo 315.80 m x 82.00 m v najširšem in 309.20 m x 82.00 m v najožjem delu.
Tolerance pri horizontalnih gabaritih so ±1.00 m, razen previsnih delov, ki imajo določene maksimalne dimenzije, lahko pa so krajši.
Zakoličbene točke osnovni gabaritov objektov so prikazane na kartah 2.3 Načrt gradbenih parcel (na katastrskem načrtu), 2.4 Načrt gradbenih parcel (na geodetskem načrtu), 3.2 Arhitektonsko-zazidalna situacija – nivo pritličja, 3.5 Arhitektonsko-zazidalna situacija – nivo 1. kleti, 3.6 Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo streh.
Navpični gabariti
Stanovanjski objekti
Etažnost stanovanjskih objektov bo največ 4K+P+9 N.
Najmanjša dopustna svetla višina kletnih etaž je 2.30 m. Bruto etažna višina stanovanjskih etaž bo do 3 m.
Višina venca objektov je 20.10 m glede na koto tlaka. Višino venca objekta predstavlja višina polne ograje terase šeste etaže, merjene od kote zunanjega tlaka ob delu objekta ob povezovalni cesti. Atriji v notranjem delu sklopov so dvignjeni preko klančin za 1.45 m nad koto uličnega tlaka.
Nižji del objektov bo visok 20.10 m, merjeno od kote zunanjega tlaka ob delu objekta ob povezovalni cesti. Devetnadstropni stanovanjski objekti bodo visoki 32.00 m, merjeno od kote zunanjega tlaka ob delu objekta ob povezovalni cesti. Nad maksimalno določeno višino objekta lahko segajo le stopnišča za izhod na streho objekta in strojnice dvigal. Višine objektov lahko odstopajo ±1 m.
Strehe so ravne ali v naklonu največ do 10%.
Previsi na objektih št. 1, 3, 4 in 6 so od druge do pete etaže, terasne etaže pa imajo previs od sedme do devete etaže.
Podzemne etaže stanovanjskega dela segajo 14.10 m pod koto terena, merjeno od kote zunanjega tlaka ob objektu, temelji morajo biti vsaj 2 m nad najvišjim znanim nivojem podtalnice.
Poslovno-trgovska stolpnica ob Celovški cesti
Etažnost poslovno-trgovske stolpnice bo največ 4K+P+10 N+T.
Najmanjša dopustna svetla višina kletnih etaž je 2.30 m, bruto višina trgovskih etaž do 6.50 m, bruto višina poslovnih etaž pa do 4 m. Posamezni prostori imajo lahko večje višine.
Višina venca trgovskega dela objekta je 19.50 m (dopustno odstopanje višine je ±1 m). Višina venca predstavlja višino polne ograje strešne terase trgovskega dela, merjeno od kote zunanjega tlaka ob objektu. Višina poslovno-trgovskega objekta bo 50 m, merjeno od kote zunanjega tlaka ob objektu, pri čemer je dopusten višinski poudarek do višine 60 m manjših tlorisnih dimenzij.
Strehe so ravne ali z naklonom največ 10%.
Podzemne etaže poslovno-trgovskega objekta segajo 16.10 m pod koto terena merjeno od kote zunanjega tlaka ob objektu, temelji morajo biti vsaj 2 m nad najvišjih znanim nivojem podtalnice.
Dopustna odstopanja navpičnih gabaritov so ±1 m.
Idejna višinska regulacija
Zunanja ureditev bo prilagojena terenu in višinskim kotam povezovalne ceste. Kota finalnega tlaka v pritličju stanovanjskih objektov je 308,20 m. Odstopanje pri določeni višinski koti objektov je ±1 m. Pri višinski regulaciji zunanje ureditve in objektov je potrebno upoštevati neoviran dostop do objektov za vse uporabnike.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Fasade naj bodo iz kvalitetnih, trajnih materialov. Strukturno se mora ločiti trgovski del objekta od poslovnega dela. Parterni del ob Celovški cesti mora biti transparenten.
V stanovanjskem delu naj bodo vhodi v objekte poudarjeni. Zunanjost mora imeti jasno vodoravno členitev. členitev naj se doseže z oblikovanjem stavbne mase in fasade ter z izborom barv in materialov. Objekt naj bo obložen s trajnimi materiali.
Dimenzije objektov ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni na kartah št. 3.2, 3.3, 3.4, 3.5, 3.6 in 3.7 – Arhitektonsko-zazidalna situacija.
12. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
V ureditvenem območju je predvidena odstranitev vseh obstoječih objektov, kot je razvidno iz karte št. 3.1 Arhitektonsko zazidalna situacija – rušenje. Prav tako se delno odstrani obstoječa komunalna infrastruktura, ki se nadomesti z novo.
13. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
V območju urejanja so dovoljeni samo pomožni komunalni in energetski objekti, ki so v skladu z določili občinskega lokacijskega načrta. Postavljanje baznih postaj mobilne telefonije ni dovoljeno.
Dovoljeno je tudi postavljanje naslednjih objektov urbane opreme in ureditev:
– gostinski vrtovi (brez nadstreškov),
– spominske in turistične table,
– table z imeni lokalov in podjetij, ki so lahko pritrjene na fasado nad lokali v vzdolžni smeri ali konzolno,
– dodatna svetila za objekte, pod pogojem, da ne motijo stanovalcev,
– tipski oglasni stebri za plakatiranje v obliki valja,
– tipski svetilni reklamni panoji (Citylight), drugi oglaševalski objekti niso dovoljeni,
– svetilke ob peš poteh in za osvetlitev zelenih površin, pod pogojem, da ne motijo stanovalcev,
– reklamni napisi na stanovanjskih objektih, razen za potrebe pritličnih lokalov, niso dovoljeni,
– na poslovno-trgovski stolpnici so dovoljene trajne table ali drugače oblikovani objekti, ki so lahko osvetljeni z oznakami firm ali z reklamnimi vsebinami. Barvanje reklam po fasadnih površinah ali postavitve reklamnih provizorijev (kot so platna in podobno) ni dovoljeno.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
14. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Povezovalna cesta in navezava na javno cestno omrežje
Prometni režim se preuredi. Namesto obstoječe interne ceste bo vzpostavljena nova javna povezovalna cesta med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade. Povezovalna cesta bo tropasovna z dodatnimi razvrstilnimi pasovi v območju križišč in krožišča.
Vozni pasovi tropasovnice so razporejeni tako, da stranska dva potekata zvezno med križiščema na Celovški cesti in na Cesti Ljubljanske brigade, srednji pas je zavijalni. Dostop do objektov stanovanjskega dela bo potekal preko uvoznih in izvoznih klančin, ki so ob robu cestišča povezovalne ceste in vodijo v kletni del.
Preuredi se križišče Celovška cesta – povezovalna cesta, ki bo imelo naslednje elemente:
1. Povezovalna cesta
smer proti Celovški cesti:
– hodnik za pešce,
– kolesarska steza,
– zelenica,
– desni zavijalni pas,
– pas za naravnost in zavijanje v levo,
– levi zavijalni pas,
– prometni otok,
smer s Celovške ceste:
– dva vozna pasova za naravnost,
– kolesarska steza,
– ploščad za pešce.
2. Celovška cesta
smer iz mesta (severni del križišča):
– hodnik za pešce
– kolesarska steza
– peron za pešce
– avtobusno postajališče
– dva pasova za naravnost
– prometni otok,
smer v mesto (severni del križišča):
– levi zavijalni pas
– dva pasova za naravnost
– avtobusno postajališče
– peron za pešce
– kolesarska steza
– hodnik za pešce
smer iz mesta (južni del križišča):
– ploščad za pešce
– kolesarska steza
– desni zavijalni pas,
– dva pasova za naravnost,
– levi zavijalni pas,
smer v mesto (južni del križišča):
– prometni otok,
– dva pasova za naravnost,
– kolesarska steza,
– hodnik za pešce.
3. Cesta v območje ŠS 1/6 Zgornja Šiška
smer proti Celovški cesti:
– levi zavijalni pas,
– desni zavijalni pas in smer za naravnost,
smer s Celovške ceste:
– pas za naravnost.
Križišče bo semaforizirano s prehodi za pešce in kolesarje na vseh štirih krakih.
Preuredi se križišče Cesta Ljubljanske brigade – povezovalna cesta, ki bo imelo naslednje elemente:
1. Povezovalna cesta
smer proti vzhodu:
– hodnik za pešce
– kolesarska steza
– zelenica,
– desni zavijalni pas
– levi zavijalni pas.
smer proti zahodu:
– vozni pas za naravnost,
– zelenica
– kolesarska steza,
– hodnik za pešce.
2. Cesta Ljubljanske brigade
smer iz mesta (južni del križišča):
– pas za naravnost,
– levi zavijalni pas,
smer v mesto (južni del križišča):
– pas za naravnost
– hodnik za pešce,
smer iz mesta (severni del križišča):
– pas za naravnost,
smer v mesto (severni del križišča):
– prometni otok
– pas za naravnost in za zavijanje desno
– hodnik za pešce.
Križišče bo semaforizirano.
Profili povezovalne ceste
Odsek A (navezava na Celovško cesto):
– hodnik za pešce 2,00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 2.50 m
– pas za zavijanje desno 3.25 m
– pas za zavijanje desno in vožnjo naravnost 3.25 m
– pas za zavijanje levo 3.25 m
– ločilni pas 1.00 m
– vozišče 3.25 m
– vozišče 3.25 m
– kolesarska steza 2.30 m
– ploščad za pešce 10.25 m
Skupaj 35.80 m
Odsek B (klančini):
– hodnik za pešce 2.00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– ločilni pas 2.25 m
– izvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– vozišče 3.50 m
– zavijalni pas 3.50 m
– vozišče 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– uvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 3.60 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 37.55 m
Odsek C:
– hodnik za pešce 2.00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 2.50 m
– vozišče 3.50 m
– zavijalni pas 3.50 m
– vozišče 3.50 m
– pas za vzdolžno parkiranje 2.50 m
– hodnik za pešce 0.60 m
– zelenica 3.40 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 4.80 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 34.00 m
Odsek D (klančini):
– hodnik za pešce 2.00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– uvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– vozišče 3.50 m
– zavijalni pas 3.50 m
– vozišče 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– izvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 5.40 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 38.60 m
Odsek E (navezava na Cesto Ljubljanske brigade):
– hodnik za pešce 2.00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 2.50 m
– vozišče 3.50 m
– zavijalni pas levo 3.00 m
– zavijalni pas desno 3.00 m
– zelenica 2.50 m
– kolesarska steza 1.00 m
– hodnik za pešce 1.60 m
Skupaj 20.60 m
Kolesarski in peš promet
Ob vozišču povezovalne ceste bo ob južni in severni strani potekala enosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce. Kolesarska steza in hodnik za pešce se navezujeta na kolesarsko stezo in pločnik na Celovški cesti in Cesti Ljubljanske brigade.
Mirujoči promet
Za načrtovani program je potrebnih skupaj cca 2420 parkirnih mest. Če se spremeni število stanovanj, je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Potrebna parkirna mesta za stanovanja se lahko zagotovijo v kletnih etažah s parkirnimi napravami za parkiranje dveh vozil na enem parkirnem mestu.
Izračun števila potrebnih parkirnih mest se izdela na podlagi naslednjih izhodišč:
– stanovanja: 2 PM na stanovanje,
– večje trgovine: 1 PM na 50 m2 neto prodajne površine,
– manjše trgovine: 1 PM na 30 m2 neto prodajne površine oziroma najmanj 2 PM na trgovino,
– poslovni prostori: 1 PM na 40 m2 neto poslovne površine,
– gostinstvo: 1 PM na 10 sedežev,
– skladišča: 1 PM na 100 m2 neto skladiščnih površin.
5% parkirnih mest mora biti urejeno za invalide.
Etapnost izvedbe povezovalne ceste
Povezovalna cesta je lahko izvedena v dveh etapah. Prva etapa vsebuje naslednje preureditve:
Južni rob povezovalne ceste se predvidi enako kot v končni fazi, le da je brez dodatnega stopnišča v podhod pod Celovško in brez zelenic v območju LPP. Na križišču na Cesti Ljubljanske brigade se doda prometno signalizacijo in semafor. Cestišče povezovalne ceste je dvopasovnica v obstoječih gabaritih. Na severnem robu povezovalne ceste se predvidijo uvozi do zemljišč investitorjev.
Na Celovški cesti se predvidi križišče s povezovalno cesto, ki bo semaforizirano.
Profili povezovalne ceste
Odsek A (navezava na Celovško cesto):
– pas za zavijanje desno, levo in vožnjo
naravnost 3.75 m
– ločilni pas 0.50 m
– vozišče 3.25 m
– vozišče 3.25 m
– kolesarska steza 2.30 m
– ploščad za pešce 10.25 m
Skupaj 23.30 m
Odsek B (klančina):
– vozišče 4.20 m
– vozišče 4.20 m
– ločilni pas 1.50 m
– uvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 3.60 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 24.70 m
Odsek C:
– vozišče 4.45 m
– vozišče 4.45 m
– pas za vzdolžno parkiranje 2.50 m
– hodnik za pešce 0.60 m
– zelenica 3.40 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 5.10 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 26.70 m
Odsek D (klančina):
– vozišče 4.30 m
– vozišče 4.30 m
– ločilni pas 1.50 m
– izvozna klančina 3.50 m
– ločilni pas 1.50 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 5.40 m
– hodnik za pešce 4.70 m
Skupaj 26.70 m
Odsek E (navezava na Cesto Ljubljanske brigade):
– hodnik za pešce 2.00 m
– kolesarska steza 1.50 m
– zelenica 2.50 m
– vozišče 3.50 m
– zavijalni pas levo 3.00 m
– zavijalni pas desno 3.00 m
– kolesarska steza 1.80 m
– hodnik za pešce 1.20 m
Skupaj 18.50 m
Pri trasiranju cest so zaradi tehničnih prilagoditev dovoljena odstopanja za ±0,5 m pod pogojem, da se ne zožajo vozni pasovi. Dovoljena je tudi sprememba lege stopnišč v podhod pod Celovško cesto zaradi tehničnih prilagoditev. Za križišče, ki je v drugi etapi predvideno na povezovalni cesti na zemljišču parc. št. 227/6 k.o. Zg. Šiška, je v skladu s potrebami investitorja dovoljena tudi drugačna prometna rešitev, pod pogojem, da ne bo oviran prometni pretok. V prvi etapi povezovalne ceste je možen uvoz do izvedbe druge etape povezovalne ceste preko parcele 228/20 k.o. Zgornja Šiška.
Prometna ureditev je razvidna na karti 3.8 Prometnotehnična situacija z idejno višinsko regulacijo in na karti 3.8.1 Prometnotehnična situacija z idejno višinsko regulacijo – 1. etapa.
15. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Komunalne odpadne vode
Prestaviti je treba kanal za odvajanje komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: kanal) na odseku od jaška J7 do J11. Obstoječi kanal DN – 900 se na omenjenem odseku od jaška J7 do J11 ukine in nadomesti s kanalom DN 900, ki bo potekal vzporedno s povezovalno cesto.
Predvidene objekte se preko sekundarnega kanala DN – 250-500 priključuje na obstoječi kanal DN 1100 v jašku J12.
Interne kanale iz predvidenih objektov se lahko na javni kanal priključuje samo na enem mestu. Mesto priključitve je potrebno uskladiti s projektom interne kanalizacije.
Priključevanje komunalnih odpadnih voda iz kletnih prostorov objektov je dopustno le preko kletnega črpališča. Komunalne odpadne vode iz pritličja in višje ležečih etaž se lahko priključujejo gravitacijsko. Kvaliteta komunalnih odpadnih voda mora biti v skladu z veljavno zakonodajo.
Čiste padavinske vode streh iz objektov in ploščadi je treba ponikovati v ponikalnicah, ki bodo situirane v zelenih površinah na obeh straneh objektov.
Padavinske odpadne vode iz povezovalne ceste, parkirišč ob cesti in izvozne ter uvozne rampe v podzemna parkirišča je treba odvajati v javne kanale preko lovilcev olj.
Vodovodno omrežje
Zaradi novogradnje in rekonstrukcije povezovalne ceste je treba rekonstruirati obstoječi vodovod PVC d 225 in LŽ DN 150.
V območju Celovške ceste je treba obnoviti obstoječi vodovod DN 200 od obstoječega jaška, v katerem je zračnik, ter v območju rekonstruirane ceste do obstoječega hidranta pri podhodu pod Celovško cesto, z vodovodom NL DN 200.
Obnoviti je treba tudi vodovoda PVC 0 200 in 0 400 v območju križišča rekonstruirane ceste in Ceste Ljubljanske brigade z nodularno litino istih dimenzij.
Med predvidenimi objekti na funkcionalni enoti F2 in F3 je treba v območju rekonstruirane ceste obnoviti del obstoječega vodovoda LŽ DN 80 z vodovodom NL DN 100.
Druga veja novega vodovoda NL DN 100 bo potekala v intervencijski poti na jugovzhodni strani predvidenih objektov in bo priključena na vodovod NL DN 150 v povezovalni cesti in na obstoječi vodovod LŽ DN 200 v Celovški cesti.
Zaradi predvidenega novega podhoda pod Celovško cesto je potrebno obstoječi vodovod DN 200 prestaviti izven območja podhoda.
V času gradnje vodovoda je treba za obstoječe porabnike izdelati začasno povezavo.
Vodomerne niše objektov oziroma prostori so predvideni v kleteh objektov tako, da omogočajo daljinsko odčitavanje vodomerov.
Vročevodno omrežje
Obstoječe vročevodno omrežje DN 200 oziroma 150 poteka v cestišču ob severni strani obravnavanega območja in se z dimenzijo DN 175 nadaljuje ob zahodni strani predvidene pozidave.
Na obravnavanem območju je vir energije za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode predvideno vročevodno omrežje. Zaradi gradnje povezovalne poglobljene ceste je potrebno obstoječe vročevodno omrežje v dolžini cca 400 m prestaviti.
Novo vročevodno omrežje bo potekalo od odcepa na Cesti Ljubljanske brigade proti območju Avtomontaže pod cestiščem, delno pa pod stropom v celotni dolžini poglobljene ceste ter se bo ob Celovški cesti priključilo nazaj na obstoječe omrežje.
Za napajanje obstoječih in predvidenih objektov na območju severno od povezovalne ceste bo potrebno izvesti odcep v dimenziji DN 200.
Prestavitev trase je potrebno izvesti tako, da se položi novo vročevodno omrežje v zgrajen koridor in nato izvede prevezavo na obstoječi vročevod in to tako, da se oskrba objektov prekine le za čas prevezave vročevodnega omrežja iz obstoječe na novo traso. Prevezavo je možno izvesti le izven ogrevalne sezone.
Plinovod
Obstoječi plinovod DN 150 poteka po Cesti Ljubljanske brigade in DN 200 po zahodni strani Celovške ceste.
Predvideni plin na območju Avtomontaže se bo uporabljal samo v gostinskih lokalih oziroma kuhinjah restavracij za potrebe kuhe.
Predvideni plinovod dimenzije DN 100 se bo odcepil od obstoječega plinovoda po Cesti Ljubljanske brigade in bo potekal v smeri JZ ob obstoječem vročevodu in nato po severni strani obravnavanega območja.
Pri odcepu vročevoda za oskrbo severno od predvidenih objektov se predvidi tudi za oskrbo tega območja z zemeljskim plinom v dimenziji DN100. Dimenzije trase, ki poteka od odcepa do novo predvidenega poslovnega objekta ob Celovški cesti, se zmanjša na DN 50.
Elektroenergetsko omrežje
Zaradi gradnje je treba odstraniti tri obstoječe transformatorske postaje in prestaviti srednje in nizkonapetostno omrežje. Odjemalce, ki se oskrbujejo z električno energijo iz teh transformatorski postaj, bo treba vključiti v novozgrajene TP.
Obvezno je treba zagotoviti nemoteno dobavo električne energije vsem odjemalcem, ki so z električno energijo oskrbovani preko NN omrežja vseh transformatorskih postaj, vključenih v srednjenapetostne kabelske veje, ki potekajo preko ureditvenega območja. Faznost gradnje je treba uskladiti tako, da bo v prvi fazi zgrajena vsa nova kabelska kanalizacija, prestavljeni vsi srednjenapetostni in nizkonapetostni kabli ter priključeni vsi odjemalci, ki bodo zaradi rušitvenih del izključeni iz obstoječih virov električnega napajanja.
Zgraditi je treba tri nove transformatorske postaje s po dvema transformatorjema instaliranih moči 1000 kVA. Dve transformatorski postaji bosta locirani v koridorju pod cesto, ki povezuje Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade ob uvozu v kleti stanovanjskih objektov, TP 3 pa v prvi kleti predvidenega novega poslovnega objekta ob Celovški cesti. Pri postavitvi transformatorskih postaj je treba upoštevati zakonska določila. Poleg novih objektov se na transformatorske postaje priključi tudi del obstoječega nizkonapetostnega omrežja v bližnji okolici.
Pri postavitvi transformatorske postaje in vodenju visokonapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Zgraditi je treba novo srednje in nizko napetostno omrežje.
Zaradi predvidenega novega podhoda pod Celovško cesto je potrebno prestaviti obstoječe elektro omrežje in opremo na območju novega objekta.
Telekomunikacijsko omrežje
Območje se opremi z javnim TK sistemom in KKS sistemom. Priključke na obstoječe objekte se zaradi rušenja opusti. Predvideni objekti se prek kabelskih priključkov vključijo na LC Šiška. Predvidenih je 3300 priključnih parov. Za potrebe celotnega območja ŠO 1/2 je treba zgraditi nov lokalni telekomunikacijski center v objektih, ki bodo grajeni v 1. fazi. Celotno omrežje se opremi s kabelsko kanalizacijo, na posameznih relacijah poteka v kletni etaži objekta, tudi po kabelskih policah. Predvidi se ustrezne priključne omare na posameznih objektih vsake od funkcionalnih enot. Zaradi predvidenega novega podhoda pod Celovško cesto je potrebno prestaviti obstoječo TK – kabelsko kanalizacijo in vseh kablov in opreme na območju novega objekta.
Javna razsvetljava
Javno razsvetljavo se predvidi na celotnem ureditvenem območju. Predvidi se standardne tipske elemente razsvetljave, kar omogoča enostavno ekonomično in hitro vzdrževanje naprav in inštalacij. Javna razsvetljava se bo napajala iz obstoječega in novega prižigališča. Lokacije prižigališč se predvidi na krajih, kjer se lahko napajanje razsvetljave izvede optimalno, glede na moč in razporeditev porabnikov razsvetljave, ki se napajajo iz tega prižigališča.
Odstranjevanje odpadkov
Za vse odpadke na lokaciji je potrebno zagotoviti ekološko varen način zbiranja in odstranjevanja. Odpadki se zbirajo ločeno. Odvoz smeti bo iz podzemnega dela povezovalne ceste med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade. Zagotoviti je potrebno reden odvoz vseh odpadnih snovi.
Odstopanja
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljalcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe ali racionalnejše izrabe prostora.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
16. člen
(varstvo okolja)
Zaščita pred hrupom
Hrup v območju ne sme presegati mejne ravni hrupa 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi. Za zmanjšanje obremenitev okolja s hrupom se uporabi aktivne in pasivne protihrupne ukrepe. V postopku izdelave izvedbene dokumentacije je treba izdelati strokovno oceno, s katero je treba dokazati, da dovoljene ravni hrupa niso presežene.
Zaščita ozračja
Odvod zraka iz stanovanj, prezračevanje delovnih in pomožnih prostorov ter gostinskih lokalov je potrebno speljati nad strehe predvidenih objektov. Odpadni zrak mora iz garaž odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj. Stanovanjsko območje je treba ločiti od območja LPP na jugovzhodni strani z zasaditvijo drevesnega pasu.
V času gradnje je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov med gradnjo.
Osvetlitev objektov
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje. Naravna osvetlitev delov stanovanj z več kot štirimi ležišči ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severozahodne do severovzhodne smeri.
Zaščita vodnih virov
Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno dosledno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04).
Ureditveno območje leži v podobmočju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B. Pri projektiranju je treba upoštevati predpise za to področje, zlasti pa naslednje pogoje:
– temelji novozgrajenih objektov in izkopi v času gradnje morajo biti najmanj 2 m nad najvišjim znanim nivojem podtalnice,
– javno in interno kanalizacijsko omrežje mora biti grajeno neprepustno, vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– v kletnih prostorih objektov in garažah ne sme biti talnih odtokov oziroma povezave z javnim kanalizacijskim sistemom. Čiščenje kletnih etaž je lahko strojno oziroma suho,
– parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane ali kako drugače utrjene in obrobljene z robniki,
– meteorne vode iz parkirnih in manipulativnih površin morajo odtekati preko lovilca olj v javno kanalizacijo,
– meteorne vode s streh objektov morajo odtekati v ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih površin,
– trafo postaje morajo biti opremljene z lovilnimi skledami, ki omogočajo zajem transformatorskega olja pri razlitju, variantno se predlaga postavitev suhih transformatorjev,
– prostor za morebitni dieselski agregat mora biti izveden v obliki lovilne sklede,
– pri namestitvi hidravličnih dvigal, morajo biti stene in dna jaškov oljetesni,
– potrebno je pripraviti poseben projekt varovanja podtalnice pri izvajanju izkopnih in gradbenih del.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti vodno soglasje. Za izgradnjo podzemnih garaž oziroma garažne stavbe je potrebno v postopku izdaje vodnega soglasja predložiti analizo tveganja, da je tveganje za onesnaženje te gradnje sprejemljivo.
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za izdelavo Občinskega lokacijskega načrta za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (osrednji del)" (ZRSVN, OE Ljubljana, oktober 2005).
Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju se upošteva varstveni režim iz III. poglavja Režimi varstva, posamezne omejitve in prepovedi Odloka o določitvi "Poti spominov in tovarištva" za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana, Uradni list SRS, št. 3/88.
17. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Po delu ureditvenega območja poteka POT (Pot spominov in tovarištva), ki je zaščitena z odlokom, ki ga je treba upoštevati pri vseh posegih v prostor.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami)
Za območje občinskega lokacijskega načrta ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zagotovi s pogoji za varen umik ljudi in premoženja, ustreznimi odmiki med objekti in dostopnostjo za vse vrste intervencijskih vozil po intervencijskih poteh.
V okviru zaščite pred požarom se predvidijo naslednji ukrepi:
– razdelitev kompleksa na več samostojnih požarno ločenih celot,
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih delih objekta (sredstva za gašenje požara, požarni zidovi in drugi ukrepi za preprečevanje prenosa požara med deli objekta, ki so med seboj povezani),
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Ob vsakem objektu mora biti zagotovljena ploščad, na kateri je mogoča uporaba lestev in dvižnih ploščadi za gašenje in reševanje. Vozne površine in ploščadi za intervencije morajo biti dimenzionirane na nosilnost 10 ton osnega pritiska.
VII. NAČRT PARCELACIJE
19. člen
(načrt parcelacije)
Gradbene parcele in njihova velikost so na kartah št. 2.3. in 2.4 Načrt gradbenih parcel.
Površine smejo odstopati do 5%.
Parcelacija zemljišč se lahko izjemoma, na podlagi strokovno utemeljenega predloga, ki izhaja iz dovoljenih toleranc, navedenih v 11. členu, izvede tudi drugače, kot določa načrt gradbenih parcel, pri čemer se ne sme spreminjati površin v javni rabi.
20. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
Nova povezovalna cesta med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade, določena z oznako C, je površina, namenjena javnemu dobru. Območje ceste je razvidno na kartah št. 2.3 in 2.4 – Načrt gradbenih parcel.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
21. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Izvedba prostorske ureditve je možna v petih ločenih fazah. Prvo fazo predstavlja izgradnja 1. etape povezovalne ceste s pripadajočo infrastrukturo. Gradnjo infrastrukture je potrebno načrtovati tako, da se zagotovi oskrba predvidene naslednje faze gradnje in vseh obstoječih uporabnikov v prostoru. Naslednje tri faze se predvidijo za izgradnjo stanovanjskega dela, izgradnja poslovno-trgovskega objekta ob Celovški cesti je peta faza. Vsaka faza gradnje mora biti zaključena celota, kjer je začasno zgrajena tudi komunalna oprema in zunanja ureditev. Faznost gradnje je prikazana na kartah št. od 3.11 do 3.15 Faznost izvedbe prostorske ureditve.
22. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta)
Gradnjo je potrebno načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Investitor sodeluje pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju v skladu s programom opremljanja zemljišča.
Do dograditve objektov je potrebno zgraditi prometno ter komunalno in energetsko infrastrukturo v ureditvenem območju lokacijskega načrta. Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je:
– izvedba prve etape povezovalne ceste med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade v skladu z idejno zasnovo 103/2005, ki jo je izdelal Akropola d.o.o., v oktobru 2005;
– izgradnja dela vodovoda v skladu z idejno zasnovo 2280 V in izgradnja dela kanalizacije v skladu z idejno zasnovo 2961 K, ki jo je izdelal JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o. v maju 2005;
– izgradnja plinovoda v skladu z idejno zasnovo R-151-P/2005/2 in izgradnja vročevoda v skladu z idejno zasnovo R-76-D/2005/2, ki jo je izdelala Energetika Ljubljana d.o.o., v maju 2005;
– izgradnja elektroenergetskega omrežja v skladu z idejno zasnovo 13/05, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana d.d. v maju 2005;
– izgradnja telekomunikacijskega omrežja v skladu z idejno zasnovo 0803 509/2, ki jo je izdelal Dekatel d.o.o., v maju 2005;
– izgradnja javne razsvetljave v skladu z idejno zasnovo 04-30-1849/1920, ki jo je izdelal JRS d.d., v maju 2005.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV
PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
23. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta)
Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta se ureditveno območje za potrebe izdelave pogojev prostorskega reda razdeli na osem območij podrobnejše namenske rabe.
V območjih C – povezovalna cesta, K1 – križišče Celovška, K2 – križišče Cesta Ljubljanske brigade – se dovolijo rekonstrukcijska in vzdrževalna dela v zvezi s cestami in komunalno infrastrukturo.
V območjih A1, A2, A3 in A4 – gradnja stanovanjskih in poslovno-trgovskih objektov – so dovoljena le investicijsko-vzdrževalna dela.
V območju AD1 je dovoljeno urejanje zunanjih površin.
X. KONČNE DOLOČBE
24. člen
(veljavnost dokumentov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja ŠP 1/3 Viator (Uradni list RS, št. 49/96), ki veljajo za ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta.
25. člen
(vpogled občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni občini Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem.
26. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-25/2004-16
Ljubljana, dne 16. januarja 2006
Županja
Mestne občine Ljubljana
Danica Simšič l.r
