Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.

V drugem odstavku 1. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) se za besedo »patent,« doda besedilo, ki se glasi: »dodatni varstveni certifikat,«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije določbe Direktive št. 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (UL L št. 213, z dne 30. 7. 1998, str. 13), Direktive št. 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL L št. 289, z dne 28. 10. 1998, str. 28), Prve direktive 89/104/ES z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L št. 40, z dne 11. 2. 1989, str. 1) in Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L št. 195, z dne 2. 6. 2004, str. 16).«.

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Spisi v zvezi s patentno prijavo in prijavo modela so do objave patentne prijave v uradnem glasilu urada oziroma do registracije modela uradna tajnost.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je bila patentna prijava, ki se nanaša na deponirani biološki material, zavrnjena ali umaknjena, je dostop do deponiranega biološkega materiala, če tako zahteva prijavitelj, dovoljen do poteka dvajsetih let od datuma vložitve prijave le neodvisnemu izvedencu.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V tretjem odstavku 22. člena se za besedo »odobritve« črta besedilo »– za dobo trajanja uradnega postopka.«.

V prvem odstavku 29. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Če pri EPU ni bila plačana pristojbina za vzdrževanje evropskega patenta za tretje leto njegovega trajanja, se ta pristojbina plača uradu.«.

V tretjem odstavku 33. člena se besedilo »modni kroj, opremo knjig,« nadomesti z besedo »opremo,«.

V prvem odstavku 35. člena se besedilo »razen če bi ti dogodki lahko neutemeljeno postali znani« spremeni tako, da se glasi: »razen če ti dogodki ne bi mogli postati znani«, besedi »Republiki Sloveniji« pa se nadomestita z besedilom, ki se glasi: »Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost)«.
V drugem odstavku se besedi »Republiki Sloveniji« nadomestita z besedo »Skupnosti«.

V prvem odstavku 36. člena se v točki b) za besedo »zakona« doda besedilo, ki se glasi: »ali če nasprotuje modelu, ki velja v Republiki Sloveniji na podlagi prijave z zgodnejšim datumom vložitve;«.

V tretjem odstavku 37. člena se v točki a) pred besedo »smiselno« doda besedilo, ki se glasi: »na uvoz rezervnih delov in pripomočkov za popravila ladje ali letala, ki začasno vstopi na ozemlje Republike Slovenije in na izvajanje popravil na takšni ladji ali letalu ter«.

V prvem odstavku 43. člena se za točko k) doda točka l), ki se glasi:
»l) ki vsebuje označbo porekla blaga ali geografsko označbo, registrirano v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o varstvu geografskih označb in označb izvora za kmetijske proizvode in živila (UL L 208/92, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2081/92/EGS), ali je iz nje sestavljen, če so podane okoliščine iz 13. člena Uredbe 2081/92/EGS, in se nanaša na isto vrsto blaga, pod pogojem, da je bila prijava znamke vložena po datumu vložitve prijave za registracijo označbe porekla blaga ali geografske označbe pri Komisiji;«.

V prvem odstavku 105. člena za besedo »patentov,« doda besedilo »dodatnih varstvenih certifikatov«.
V drugem odstavku se za besedo »patenta« doda besedilo »ali dodatnega varstvenega certifikata«.

V 106. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V register dodatnih varstvenih certifikatov se vpišejo predvsem naslednji podatki: registrska številka, datum vložitve in številka prijave, datum objave prijave in dodatnega varstvenega certifikata, datum vpisa v register, podatki o prijavitelju in imetniku dodatnega varstvenega certifikata (priimek, ime in naslov oziroma firma in sedež), naziv proizvoda oziroma sredstva, registrska številka patenta, na podlagi katerega je podeljen dodatni varstveni certifikat, številka in datum prve odobritve, da se da proizvod oziroma sredstvo na trg kot zdravilo oziroma fitofarmacevtsko sredstvo v Republiki Sloveniji oziroma Skupnosti, navedba države, če odobritve ni izdal pristojni organ Skupnosti po centraliziranem postopku, datum, do katerega velja certifikat, podatki o vzdrževanju certifikata, datum prenehanja dodatnega varstvenega certifikata.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

V 119. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sodišče tožbi, vloženi po točki b) prvega odstavka tega člena, ne ugodi, če tožena stranka dokaže, da obstajajo razlogi iz 120. člena tega zakona za razveljavitev prejšnje znamke iz 44. člena tega zakona.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

V prvem odstavku 120. člena se črta beseda »pravnomočnosti«.

Za naslovom 2. oddelka se pred 121. členom doda 120.a člen, ki se glasi:

Pravice do uveljavljanja sodnega varstva, ki jih ima imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona, pripadajo smiselno tudi:
a) upravičencu do uporabe kolektivne znamke;
b) upravičencu do geografske označbe;
c) pridobitelju izključne licence, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom pravice imetnika prenesene nanj, in
d) poklicnemu združenju, ustanovljenemu za varstvo pravic industrijske lastnine, v obsegu v katerem so z zakonom ali pravnim poslom pravice imetnika prenesene nanj.«.

121. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva:
a) da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
b) da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
c) da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
č) da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
d) da se uničijo predmeti kršitve;
e) da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
f) da se tožniku prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
g) da se sodba objavi.
(2) Pri odločanju o odstranitvenih zahtevkih iz točk b) do f) prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev učinkovitega varstva pravic.
(3) V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kršitev podana.«.

Za 121. členom se doda 121.a člen, ki se glasi:

(1) Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Kršilec je dolžan plačati imetniku pravice odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini.«.

V prvem odstavku 122. člena se beseda »kršitelj« nadomesti z besedo »kršilec«.
V tretjem odstavku se beseda »kršitelju« nadomesti z besedo »kršilcu«.

Za 122. členom se doda nov 122.a člen, ki se glasi:

(1) Če je sodišče odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz, predlagana dokazna sredstva pa so pri nasprotni stranki, mora nasprotna stranka na zahtevo sodišča predložiti dokazna sredstva, s katerimi razpolaga.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi glede bančnih, finančnih in poslovnih listin, ki so pod nadzorom nasprotne stranke, če gre za kršitev v gospodarskem obsegu. Šteje se, da je bilo dejanje storjeno v gospodarskem obsegu, če se izvaja za neposredno ali posredno gospodarsko korist.
(3) V postopku predložitve dokazov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(4) Sodišče mora po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.«.

123. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če predlagatelj izkaže za verjetno:
a) da je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona in
b) da je bila njegova pravica kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
(2) Predlagatelj mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;
b) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali
c) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice.
(3) Predlagatelj, ki zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena, izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku pravice nastanek težko nadomestljive škode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.
(4) Imetnik pravice ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.
(5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti:
a) da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;
b) da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev.
(6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor.
(7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen.«.

Za 123. členom se doda 123.a člen, ki se glasi:

Če se predlog za izdajo začasne odredbe po prejšnjem členu nanaša na kršitev patenta, izda sodišče začasno odredbo, če sta izpolnjena tudi naslednja pogoja:
a) da imetnik pravice predloži ugotovitveno odločbo po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena tega zakona in
b) da imetnik pravice predlaga izdajo začasne odredbe v treh mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kršitev.«.

124. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče izda sklep za zavarovanje dokazov, če predlagatelj predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da:
a) je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona,
b) je bila kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena njegova pravica in
c) bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
(2) Predlagatelj, ki zahteva izdajo sklepa za zavarovanje dokazov brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega odstavka izkazati za verjetno, da obstaja nevarnost, da bodo dokazi o kršitvi zaradi ravnanja nasprotne stranke uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi sklepa.
(3) Sodišče sme s sklepom iz prvega odstavka tega člena odrediti izvedbo kateregakoli dokaza, zlasti:
a) ogled prostorov, poslovne dokumentacije, inventarja, baz podatkov, računalniških pomnilnih enot ali drugih stvari;
b) zaseg vzorcev predmetov kršitve;
c) pregled in izročitev listin;
d) določitev in zaslišanje izvedencev in
e) zaslišanje prič.
(4) Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi.
(5) V postopku zavarovanja dokazov po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o začasnih odredbah, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Postopek je nujen.
(6) Če se kasneje izkaže, da je predlog neutemeljen ali da ga predlagatelj ni upravičil, ima nasprotna stranka pravico zahtevati:
a) vrnitev odvzetih predmetov;
b) prepoved uporabe pridobljenih informacij in
c) povračilo škode.
(7) Sodišče mora v postopku zavarovanja dokazov po tem členu zagotoviti varstvo zaupnih podatkov strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.«.

Za 124. členom se dodajo 124.a, 124.b in 124.c člen, ki se glasijo:

Če se predlog za izdajo sklepa iz prejšnjega člena nanaša na kršitev patenta, izda sodišče sklep, če sta izpolnjena tudi naslednja pogoja:
a) da imetnik pravice predloži ugotovitveno odločbo po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena tega zakona in
b) da imetnik pravice predlaga izdajo sklepa o zavarovanju dokazov v treh mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kršitev.

(1) Sodišče lahko v pravdi zaradi kršitve pravic na podlagi upravičene zahteve stranke naloži kršilcu, da sporoči podatke o izvoru in distribucijskih tokovih blaga ali storitev, ki kršijo pravico iz tega zakona.
(2) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prejšnjega odstavka sporočijo tudi naslednje osebe, ki v gospodarskem obsegu:
a) posedujejo blago, s katerim se krši pravica,
b) uporabljajo storitve, s katerimi se krši pravica ali
c) zagotavljajo storitve, uporabljene v dejavnosti, s katero se krši pravica.
(3) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prvega odstavka tega člena sporoči tudi oseba, za katero je katera od oseb iz prejšnjega odstavka navedla, da je bila vpletena v proizvodnjo, izdelavo ali distribucijo blaga ali opravljanja storitev.
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo:
a) imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ali ponudnikov storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in
b) podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih ali naročenih količinah in cenah, doseženih za blago ali storitve.

Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za firmo in žlahtniteljsko pravico.«.

Postopki, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo na podlagi devetega poglavja zakona, se končajo po do sedaj veljavnih določbah zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.