Na podlagi 2. in 58. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01, 65/03 in 23/07) je Svet četrtne skupnosti Dobja vas na 13. seji dne 18. 12. 2007 sprejel

Četrtna skupnost Dobja vas je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organizirana na območju naslednjih območij oziroma naselij: del naselja Ravne na Koroškem, in sicer:
– Dobja vas
– Janeče,
– del Koroške ceste (prostorski okoliš – PO 0045) in
– del naselja Navrški vrh, prostorski okoliš – PO 0104 in PO 0105.

Četrtna skupnost je pravna oseba v okviru pristojnosti, ki jih nanjo prenese občina.

Četrtna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu napis: OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, ČETRTNA SKUPNOST DOBJA VAS v sredini pa grb Občine Ravne na Koroškem.

Četrtna skupnost v okviru pooblastil določenih v Statutu občine in statutarnem sklepu samostojno ureja in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.

Obstoječa četrtna skupnost se lahko tudi preoblikuje. Za izvedbo preoblikovanja se uporabljajo določbe zakona in Statuta občine.

Pristojnosti in naloge četrtne skupnosti so:
– sprejema Statut,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja skupnosti,
– upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, ki jih je občina prenesla v upravljanje skupnosti.
Sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, ki so neposredno ali posredno v interesu ČS:
– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,
– daje predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje,
– daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlaga programe javnih del,
– sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,
– daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– daje soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
– opravlja druge zadeve, ki jih določa Statut in, ki jih je občina iz svoje pristojnosti prenesla na skupnost.

Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog četrtne skupnosti je svet četrtne skupnosti. Svet četrtne skupnosti šteje 7 članov.

Za volitve sveta četrtne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet četrtne skupnosti izvolijo občani četrtne skupnosti to je volilci s stalnim prebivališčem v četrtni skupnosti na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.

V skladu z zakonom, Statutom občine in tem Statutom so volitve sveta četrtne skupnosti redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet četrtne skupnosti razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne. Redne volitve v svet četrtne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Občani volijo svet četrtne skupnosti v četrtni skupnosti kot eni volilni enoti.

Volitve v svet četrtne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija četrtne skupnosti.

Svet četrtne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut četrtne skupnosti,
– voli predsednika sveta in na njegov predlog tudi podpredsednika sveta,
– sprejema letni finančni načrt in zaključni račun,
– sprejema letni program dela,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka,
– po potrebi v četrtni skupnosti sklicuje zbore občanov,
– sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog,
– daje pobude in predloge za sprejem, spremembo ali dopolnitev odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– oblikuje osnutek potreb za letni proračun občine iz vsebine KCG in opremljanja stavbnih zemljišč,
– imenuje volilno komisijo,
– oblikuje mnenja in pobude za obravnavo na sejah občinskega sveta, skladno s Statutom občine ali statutarnimi sklepi,
– imenuje komisije ali delovna telesa za trajne ali občasne naloge,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa Statut in statutarni sklep.

Svet četrtne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta četrtne skupnosti in podpredsednika sveta četrtne skupnosti.

Prvo sejo sveta četrtne skupnosti skliče župan občine najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta četrtne skupnosti. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet četrtne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta četrtne skupnosti.

Do izvolitve predsednika sveta četrtne skupnosti in podpredsednika sveta četrtne skupnosti vodi prvo sejo najstarejši član sveta četrtne skupnosti.

Na prvi seji izvoli svet četrtne skupnosti izmed članov sveta, na predlog najmanj četrtine članov sveta, predsednika sveta četrtne skupnosti. Predsednik sveta četrtne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta četrtne skupnosti izvoli svet četrtne skupnosti na predlog predsednika.

Predsednik sveta četrtne skupnosti in podpredsednik sveta četrtne skupnosti se volita izmed članov sveta četrtne skupnosti za mandatno dobo sveta četrtne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta četrtne skupnosti.
Predsednik sveta četrtne skupnosti je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta četrtne skupnosti. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta četrtne skupnosti.

Predsedniku in članom sveta četrtne skupnosti preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.

Vsak član sveta četrtne skupnosti lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta četrtne skupnosti.

Predsednik sveta četrtne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet četrtne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta četrtne skupnosti.
Za odstop podpredsednika sveta četrtne skupnosti se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta četrtne skupnosti. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 20. členu tega Statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta četrtne skupnosti.

Občinski svet mora na predlog župana, polovice članov sveta ali zbora občanov četrtne skupnosti razpustiti svet četrtne skupnosti in razpisati predčasne volitve:
– če se najmanj po trikratnem sklicu svet četrtne skupnosti ne sestane,
– če se ugotovi, da svet četrtne skupnosti očitno nezakonito razpolaga z sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so četrtni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporabljajo nenamensko,
– če je odstopila več kot polovica članov sveta četrtne skupnosti.

Člani sveta četrtne skupnosti imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, Statutom občine in tem Statutom.

Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta četrtne skupnosti.

Člani sveta četrtne skupnosti imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta četrtne skupnosti in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.

Član sveta lahko pred sprejetjem dnevnega reda zahteva, da se posamezno vprašanje, predlog oziroma pobuda uvrsti v razpravo. Dopolnitev dnevnega reda sprejema večina na seji navzočih članov sveta.

Predsednik sveta četrtne skupnosti:
– zastopa in predstavlja četrtno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta četrtne skupnosti,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta četrtne skupnosti ter za nemoteno delo sveta četrtne skupnosti,
– skrbi za javnost in kontinuiteto dela sveta in ga tudi seznanja s sklepi in stališči občinskega sveta, ki se nanašajo na uresničevanje v ČS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet četrtne skupnosti,
– v soglasju s člani sveta sklepa posamične pravne posle v vrednosti nad 208,6 € do 417,3 €,
– vrednost pravnih poslov nad 417,3 € lahko sklepa le ob predhodnem soglasju župana,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet četrtne skupnosti.

Podpredsednik sveta četrtne skupnosti pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta četrtne skupnosti ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta četrtne skupnosti. Če tudi podpredsednik sveta četrtne skupnosti ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta četrtne skupnosti.

Glasovanje na seji sveta je javno. Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako določi s sklepom večina članov sveta četrtne skupnosti.

Svet četrtne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta četrtne skupnosti. Svet četrtne skupnosti sprejema odločitve z večino navzočih glasov, če s tem Statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.

Svet četrtne skupnosti se sestaja na sejah, praviloma kvartalno, oziroma na podlagi potreb iz programskih usmeritev, ki jih sklicuje predsednik sveta četrtne skupnosti na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta četrtne skupnosti ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta četrtne skupnosti predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta četrtne skupnosti.
Vabilo za sejo sveta četrtne skupnosti se lahko pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine se skliče seja sveta četrtne skupnosti, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.

Seje sveta četrtne skupnosti so javne, razen če svet četrtne skupnosti ne odloči drugače.
Udeleženci, ki niso člani sveta četrtne skupnosti smejo razpravljati na odprto temo samo na pristanek predsedujočega seje. Nečlani sveta četrtne skupnosti nimajo glasovalne pravice. Glasovanje je lahko tudi zaprto za javnost.

O poteku seje sveta je treba pisati skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljavcev, navedbo na seji sprejetih sklepov, stališč, pobud in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik sveta. Skrajšani zapisnik svet potrdi na prvi prihodnji seji.

Četrtni skupnosti se za opravljanje nalog določenih s Statutom občine in statutarnim sklepom zagotovijo sredstva iz proračuna občine. Občina zagotavlja iz občinskega proračuna tudi sredstva za delovanje četrtne skupnosti.
Drugi viri sredstev četrtne skupnosti so:
– najemnine za objekte, prostore in površine, ki jih ima v upravljanju KS,
– sredstva pokroviteljev,
– donatorski prispevki,
– samoprispevek (če je uveden za območje KS),
– prostovoljni prispevki,
– dnevne komunalne takse,
– lastna dejavnost,
– druga sredstva.

Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom četrtne skupnosti.

Sredstva četrtne skupnosti se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta četrtne skupnosti.

Finančni načrt četrtne skupnosti sprejme svet četrtne skupnosti. Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt četrtne skupnosti sprejme svet četrtne skupnosti zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.

Strokovna služba občine je pristojna in odgovorna, da vodi finančno poslovanje in knjigovodsko evidenco za KS, v skladu z zakonskimi predpisi, določili Statuta občine, tega Statuta in odločitvami sveta četrtne skupnosti.

Svet četrtne skupnosti sprejema naslednje akte:
– Statut četrtne skupnosti,
– programske usmeritve,
– finančni načrt programskih usmeritev za eno koledarsko leto,
– zaključni račun za eno koledarsko leto,
– sklepe, stališča in pobude.

Statut četrtne skupnosti je temeljni akt četrtne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje četrtne skupnosti, oblikovanje in pristojnosti organa četrtne skupnosti in druga vprašanja pomembna za delo četrtne skupnosti.
Statut četrtne skupnosti sprejme svet četrtne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta četrtne skupnosti.

S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene porabe v četrtni skupnosti.

Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev četrtne skupnosti.

S sklepom svet odloča o posameznih vprašanjih iz svojih pristojnosti.

Število članov sveta četrtne skupnosti in volilne enote za volitve v svet četrtne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Mandatna doba članov sveta četrtne skupnosti, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah, traja do izteka mandata članom občinskega sveta.

Sprejeti Statut četrtne skupnosti se posreduje županu občine, da ga objavi.

S sprejetjem tega statuta preneha veljati Statut Krajevne skupnosti Dobja vas (Uradni list RS, št. 34/00).

Ta Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.