Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo in 4/08) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 16. redni seji dne 10. 7. 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejme občinski podrobni prostorski načrt Poganci (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., Novo mesto, pod številko projekta LN-15/2007.

OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
Besedilo OPPN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– ureditveno območje OPPN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1      – Pregledna situacija,                    M 1 : 50000
2      – Načrt namenske rabe prostora
       – izsek iz prostorskih sestavin             M 1: 5000
       dolgoročnega in srednjeročnega
       družbenega plana občine Novo mesto za
       območje Mestne občine Novo mesto,
       dopolnjena od 1990 do 2006,
3      – DOF s prikazom območja urejanja,         M 1 : 5000
4      – Pregledna situacija s prikazom            M 1: 5000
       območja urejanja,
5      – Načrt parcele,                           M 1 : 2000
6      – Katastrski načrt s prikazom območja       M 1 : 500
       urejanja,
7      – Geodetski načrt,                          M 1 : 500
8      – Geodetski načrt s prikazom območja        M 1 : 500
       urejanja,
9      – Načrt ureditvenega območja,               M 1 : 500
10     – Načrt ureditvenega območja –              M 1 : 500
       ureditvene enote,
11     – Načrt parcelacije,                        M 1 : 500
12     – Načrt prometne infrastrukture,            M 1 : 500
13     – Načrt komunalno-energetske                M 1 : 500
       infrastrukture,
14     – Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,      M 1 : 500
15     – Rešitve in ukrepi za varstvo pred         M 1 : 500
       naravnimi in drugimi nesrečami
16     – Karakteristični prečni prerezi           M 1 : 1000
       območja,
17     – Karakteristični prečni prerezi cest,       M 1 : 50
18     – Prikaz vplivov na sosednja območja.      M 1 : 500.

Priloge OPPN so naslednje:
– izvleček iz prostorskega akta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost,
– seznam aktov in predpisov,
– ocena stroškov za izvedbo OPPN.

Območje predvidenega OPPN se nahaja v južnem delu Novega mesta, na delu bivše ureditve za obrambne potrebe RS, ki dolgoročno ni več namenjeno za tovrstne potrebe in se kot tako nameni sanaciji oziroma urbanizaciji. Na delu predvidenega območja OPPN Poganci že dobro desetletje deluje poslovni objekt podjetja Kolpa, d.d., Metlika.
Preostali, delno pozidani del je predviden za urbanistično in arhitekturno prenovo z gradnjo stanovanj, oskrbovanih stanovanj in spremljajočih storitvenih dejavnosti oskrbe in družbenih dejavnosti.
Namera investitorja je sanacija opuščenega vojaškega območja z novo pozidavo v naslednjem naboru:
stanovanjske stavbe različnih tipologij, večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, dom za ostarele občane ter spremljajoči program za trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti. Hkrati s tem območjem se predvidi urejanje območja z obstoječo poslovno dejavnostjo Kolpe, d.d., Metlika (morebitne gradnje novih objektov, prenove, dozidave in podobno).
V OPPN Poganci se predvidi tudi prometno ureditev (priključek), ki bo zagotovila možnost gradenj na območju opuščenega peskokopa na delu med lokacijo OPPN Poganci in naseljem Jedinščica.
Izdelane so bile strokovne podlage za širše in ožje območje urejanja, ki so podlaga za izdelavo OPPN, in sicer:
– Strokovne podlage za širše območje urejanja OPPN Poganci (GPI, d.o.o., Novo mesto, september 2007),
– Variantne rešitve kompleksa Poganci (Arha, d.o.o., Črnomelj, september 2007).

Ureditveno območje OPPN Poganci obsega površino velikosti približno 5,87 ha.
Območje OPPN zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 456/6, 456/16, 456/17, 468/1, 474/2, 514/11, 514/12, 515/4, 515/5, 519/1, 541/2, 543/1, 543/2, 543/3, 543/4, 543/5, 543/6, 543/7, 543/8, 543/9, 543/10, 543/11, 543/12, 543/13, 543/14, 543/15, 543/16, 543/17, 544/4, 546/1, 546/2, 588/5, 1211, 1221/3, 1128/2, 1161/3 in 1148/3, vse k.o. Gotna vas.

Meja območja OPPN poteka v večji meri po robu zemljiških parcel in cest.
Na jugozahodni strani meja poteka ob robu zemljiških parcel 543/13 in 543/3 v dolžini približno 200 m. Nato se zalomi proti severovzhodu, kjer zopet poteka po lastniški meji investitorja v dolžini približno 45 m. Meja v nadaljevanju zajame območje obstoječe poti – kolovoza v smeri proti Regrči vasi, se zalomi nazaj do parc. št. 543/3 ter nato poteka po lastniški meji investitorja vse do območja opuščenega peskokopa. Tu se meja zopet zalomi proti cestnemu priključku glavne dovozne ceste 1 z glavno cesto. Meja v tem delu obkroži območje priključka, ki je predviden za rekonstrukcijo in se usmeri proti naselju Jedinščica. Na njegovem južnem robu se v obstoječem križišču obrne nazaj ob glavni cesti, zajame še območje predvidenega iztoka v potok Težka voda ter južni krak za rekonstrukcijo predvidene glavne ceste. V območju priključka glavnih cest se v nadaljevanju usmeri po robu obstoječe glavne dovozne ceste 1 proti bodočemu križišču glavne dovozne ceste 1 z mestno zbirno cesto in se v tem južnem delu območja OPPN naveže nazaj na izhodiščno točko.
Zemljišča, po katerih poteka meja območja OPPN, so naslednja:
543/13, 543/3, 541/2, 1148/3, 1211, 519/1, 515/5, 515/4, 514/12, 514/11, 474/2, 468/1, 543/17, 543/1, 543/2, 456/6, 456/17, 456/16, 1128/2, 544/4, 1121/3, 546/1, 546/2, 1161/3, 588/5, vse k.o. Gotna vas.
Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6 – Katastrski načrt s prikazom območja urejanja.

Območje OPPN je razdeljeno na več manjših ureditvenih enot. Te enote so naslednje:
– ureditvena enota A – obsega območje za gradnjo novih objektov različnih tipov, oblik in velikosti v pretežnem delu območja OPPN ter se deli na podenote A1-A8;
– ureditvena enota B – obsega območje, kjer se nahaja objekt z obstoječo poslovno dejavnostjo (Kolpa, d.d);
– ureditvena enota C – obsega območje, kjer se urejajo oziroma ohranjajo zelene (gozdne) ter športno-rekreacijske površine;
– ureditvena enota D – obsega prometne površine in se deli na podenoti D1 – obstoječe prometne površine in D2 – predvidene prometne površine;
– ureditvena enota E – obsega lokacijo nove transformatorske postaje.

Območje se deloma nahaja v varovalnem pasu glavne ceste II. reda G2-105 Novo mesto–Metlika, kjer bo potrebno upoštevati 25 m pas, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
Gradnja objektov v ureditveni podenoti A4 in A5 pogojuje predhodno gradnjo glavnih dovoznih cest (zbirne mestne ceste, ceste za Regrčo vas s priključkom na zbirno mestno cesto ter odcepom v jugovzhodnem delu tega naselja na glavno dovozno cesto 2 do predvidenih objektov), razen če se zagotovi drugačen dovoz, ki ne bo vezan na gradnjo omenjenega prometnega omrežja.
Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno tehnično stanje obstoječega poslovnega objekta v ureditveni enoti B.
Prav tako je potrebno ohranjati/zagotavljati nivojske dovoze in dostope do vseh zemljišč, ki bi bili z novimi gradnjami in ureditvami prekinjeni. Če jih ni mogoče urediti na obstoječem mestu, se ustrezno prestavijo in uredijo (v dogovoru z lastnikom zemljišča).
Ob urejanju strmega terena v severovzhodnem delu območja OPPN se lahko pojavijo vplivi tudi na sosednjih zemljiščih (parc. št. 543/1 in 543/2, k.o. Gotna vas). Tovrstne vplive je potrebno ustrezno sanirati v dogovoru in s soglasjem lastnika zemljišča.
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega načrta 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

V območju OPPN je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno inženirske objekte po CC-SI:

1. 11100    – enostanovanjske stavbe,
2. 11210    – dvostanovanjske stavbe,
3. 11221    – Tri- in večstanovanjske stavbe,
4. 11222    – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
5. 11300    – Stanovanjske stavbe za posebne namene,
6. 12111    – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
            nastanitev,
7. 12112    – Gostilne, restavracije in točilnice,
8. 12120    – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
            nastanitev,
9. 12202    – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
10. 12203   – Druge upravne in pisarniške stavbe,
11. 12301   – Trgovske stavbe,
12. 12304   – Stavbe za druge storitvene dejavnosti,
13. 12420   – Garažne stavbe,
14. 12640   – Stavbe za zdravstvo,
15. 21110   – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
            regionalne ceste,
16. 21120   – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
            ceste in gozdne ceste,
17. 222     – Distribucijski cevovodi, distribucijski
            elektroenergetski vodi in distribucijska
            komunikacijska omrežja,
18. 24110   – Športna igrišča,
19. 24122   – Drugi gradbenoinženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas,
20. 24205   – drugi gradbenoinženirski objekti, ki niso
            razvrščeni drugje (objekti za premostitev
            reliefnih razlik).

Dovoljena je še:
– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih opornih zidov (pri urejanju strmega terena);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 16. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti.

Obravnavano območje je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi in družbenimi dejavnostmi.
Znotraj stavb v ureditveni enoti A in B je dopustna ureditev različnih dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. Obstoječa dejavnost v prostorih Kolpe, d.d., (obrtniško prototipna delavnica in izobraževalni center) se lahko ohrani.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v stavbah in objektih razen bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– 49.32 Obratovanje taksijev
– 52.21 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu
– 53 Poštna in kurirska dejavnost
I) GOSTINSTVO
– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti
– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 58 Založništvo
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
– 63 Druge informacijske dejavnosti
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– 77 Dajanje v najem in zakup
– 78 Zaposlovalne dejavnosti
– 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
– 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.1 Predšolska vzgoja
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86 Zdravstvo (vse razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost)
– 87 Socialno varstvo z nastanitvijo (razen 87.2 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb)
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– razen 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost)
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO.

V okviru urejanja območja je predvidena ureditev novih parcel na območjih od A1 do A8, v sklopu katerih je na podlagi Variantnih rešitve kompleksa Poganci (Arha, d.o.o., Črnomelj, september 2007) predvidena gradnja objektov različnih tipologij z družbeno-stanovanjsko-poslovno rabo, in sicer:
A1 – večstanovanjske stavbe in garažna hiša:
– predvidoma več stavb z različnimi bivalnimi enotami
– horizontalni gabarit: 22 m x 45 m (±20%) – večstanovanjska stavba nepravilnih ali pravilnih geometrijskih oblik
– vertikalni gabarit večstanovanjske stavbe maks. (K)+P+3 in garažne hiše maks. K+P
– garažna hiša z dvo (K+ P – streha garažnega objekta oziroma zgornji odprt parkirni plató) ali maks. tri etažnim parkiranjem in zunanjimi povezovalnimi stopnišči, ki zagotavlja najmanj 1,5 PM/ stanovanjsko enoto
A2 – DSO I. – dom starejših občanov (1.faza):
– horizontalni gabarit: objekt, razvejan v več smereh s kraki po 21 m x 36 m (±20%) + osrednji del 22 m x 24 m (±20%) pravilnih ali nepravilnih geometrijskih oblik
– vertikalni gabarit: maks. (K)+ P+3+M
A3 – stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji:
– horizontalni gabarit: osnovni tloris izmenično sestavljen iz geometrijskih likov 14 m x 14 m (±20%) in 7-13 m x 12-14 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. (K)+ P+3
A4 – DSO II. – dom starejših občanov (2. faza) ali stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji:
– horizontalni gabarit: osnovni tloris izmenično sestavljen iz geometrijskih likov 15 m x 16 m (±20%) in 11 m x 20 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. K+P+2 oziroma P+2+M
A5 – enostanovanjske stavbe – vrstne hiše:
– horizontalni gabarit posamezne stavbe: 8 m x 12 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. K+P+M oziroma P+1+M
A6 – večstanovanjske stavbe:
– horizontalni gabarit grajenega niza: 10 m x niz na dolžini približno 120 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. (K)+ P+2+M
A7 – poslovno-stanovanjski objekt ali stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji:
– horizontalni gabarit: 13,4 m x 34 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. (K)+P+3
A8 – poslovni objekt
– horizontalni gabarit: 18 m x 33,8 m (±20%)
– vertikalni gabarit: maks. K+P+1
– parkiranje v kleti oziroma v garažnem delu objekta.
ZASNOVA NOVIH STAVB:
– nosilna konstrukcija:
– predvidene so vse vrste konstrukcij objektov.
– horizontalni gabariti:
– predvideni objekti so enostavnih, poligonalnih in sestavljenih oblik;
– možna je gradnja objektov v zaporednem ravnem ali zamaknjenem nizu ter z vmesnimi (ritmičnimi) prekinitvami kakor tudi v terasasti zasnovi na strmem terenu;
– možna je gradnja nadzemne povezave nad požarno potjo, in sicer med objektom DSO I. – dom starejših občanov (1.faza) in stanovanjsko stavbo z oskrbovanimi stanovanji;
– horizontalni gabariti nadstreškov na parkirnih površinah so lahko le toliko veliki, da omogočajo nadkritje tangiranih parkirnih mest oziroma površin.
– vertikalni gabariti:
– maksimalni gabarit objektov na območju je do maks. P (pritličje) + 3 (število nadstropij) + M (mansarda – izkoriščena podstrešna etaža;
– objekti so lahko grajeni v višinsko zamaknjenem nizu;
– objekti imajo lahko tudi eno ter največ dve podzemni etaži, ki se namenita ureditvi parkiranja;
– objekt naj bo maksimalno vkopan v teren v primeru, ko je podkleten;
– nadstrešek na parkirišču in nad vhodom v objekt: P (pritličje).
– streha:
– osnovna streha je praviloma enostavna dvokapnica brez definiranega naklona ali ravna streha z minimalnim naklonom ter možnostjo zazelenitve;
– na območju OPPN naj se zagotovi čim bolj poenotene naklone in oblike streh, vsaj po posameznih ureditvenih enotah oziroma pri posameznih objektih;
– prevladujoča smer slemen je severovzhod – jugozahod;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna ali strešne balkone vseh variabilnih oblik;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je predvidena ureditev frčad poljubnih oblik;
– nadstrešek: ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu, kritina mora biti transparentna ali barvno usklajena s kritino glavnega objekta;
– streha garažnega objekta lahko funkcionira kot parkirni plató;
– dopustna je gradnja nadstreška nad povezovalno potjo med vhodom/izhodom iz garažnega objekta in posamezno stavbo.
– fasada:
– dovoljeni so vsi sodobni gradbeni materiali, prilagojeni tipu stavb;
– dopušča se možnost oblikovanja večjih in oblikovno poudarjenih nadstreškov nad vhodi v objekte, izvedba ograjenih atrijev, balkonov, teras in lož.

Prenova obstoječe grajene strukture poslovnega objekta mora slediti kvalitetnemu arhitekturnemu in urbanističnemu oblikovanju, pri čemer naj se ohranjajo kvalitetne ambientalne značilnosti prostora, in sicer:
– orientacija objekta: v čim večji meri naj se obstoječi koordinatni sistem oziroma smer, ki poteka vzdolž glavne dovozne ceste 1;
– nosilna konstrukcija: predvidene so vse vrste konstrukcij objektov oziroma se ohranja obstoječa;
– horizontalni gabarit:
– ohranja se obstoječa velikost poslovnega objekta (18,4 m x 43,8 m) z dovoljenim povečanjem in zmanjšanjem objekta, skladno z drugimi določili tega odloka;
– dopustna je širitev oziroma dozidave, pri čemer stopnja izkoriščenosti parcele ne sme presegati določil iz 18. člena odloka;
– dopustna je postavitev poenotenih nadstreškov nad parkirnimi mesti in vhodom v objekt;
– vertikalni gabarit:
– ohranja se obstoječi (K+P+1), dopustno je nadvišanje objekta v skladu s splošnimi določili, to je do maks. P+3;
– nadstrešek na parkirišču in nad vhodom v objekt: P (pritličje);
– streha:
– ohranja se obstoječa oblika (dvokapna) in naklon (30°) strehe oziroma je dopustna enostavna dvokapnica brez definiranega naklona ali ravna streha z minimalnim naklonom ter možnostjo zazelenitve;
– zagotovi naj se čim bolj poenotene naklone in oblike streh;
– prevladujoča smer orientacije stavb je obstoječa;
– nadstrešek: ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu, kritina mora biti transparentna ali barvno usklajena s kritino glavnega objekta;
– fasada:
– dovoljeni so vsi sodobni gradbeni materiali, prilagojeni tipu stavb.
V ureditveni enoti so možne tudi:
– rušitve obstoječega poslovnega objekta;
– novogradnje enega ali več objektov tudi različnih tipologij – v skladu z določili 8. in 9. člena ter po pogojih iz 10. člena odloka – ZASNOVA NOVIH STAVB;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, zahtevnih in manj zahtevnih opornih zidov, rekonstrukcije in odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav.
Dovoljene so spremembe namembnosti za namen stanovanjskih, poslovnih in družbenih dejavnosti, kot so opisane v 9. členu odloka.

Ureditvena enota C obsega gozdne površine, ki se nahajajo v severnem delu območja OPPN. Pretežni del območja je na višjeležečem oziroma strmem terenu.
Novi posegi v območju zelenih (gozdnih) površin se v prvi vrsti urejajo z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, lahko tudi v smislu »parkovne« ureditve, pod pogojem, da se ohranja pretežni del obstoječe drevesne vegetacije, razen na površinah, ki so potrebne za ureditev športno-rekreacijskih površin. Vse morebitne ureditve naj se čim bolj prilagajajo obstoječemu terenu ter uporabljajo naravni materiali.
Sprehajalne poti in trim steze se urejajo kot ozki pasovi utrjenih površin.
V sklopu tega območja je, v fazi izgradnje večstanovanjskih objektov na variabilnih lokacijah obvezno namestiti igrala za otroke ter gradnja igrišča za različne igre z žogo (npr. za košarko) v asfaltni ali travnati izvedbi.

Območje zajema obstoječe in predvidene prometne površine. Pogoji urejanja so podani v 22.–25. členu odloka.

Ureditvena enota obsega lokacijo nove transformatorske postaje. Površine ob TP se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne.

Ureditvena enota A
Predvidene stavbe so namenjene družbenostanovanjski rabi s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi, in sicer v skladu z 9. členom odloka.
Organizacija programa je možna v vseh etažah, pri čemer velja, da se skupni, pomožni in podobni prostori umeščajo pretežno v kletne in pritlične etaže objektov, bivalni, spalni in delovni prostori pa pretežno v zgornje etaže objekta. Dopustne so shrambe v etažah. Poslovni program se v primeru mešane rabe objekta usmerja v pretežni meri v spodnje etaže, stanovanjski pa v pretežni meri v zgornje etaže.
Razporeditev posameznih prostorov v objektu mora biti taka, da omogoča normalno funkcioniranje dejavnosti in kar se da dobro izvajanje programa dejavnosti.
Če ima objekt izkoriščen podstrešni del, se ta ureja kot bivalna ali poslovna mansarda.
V kletnih etažah in pritličjih objektov je dopustno urejanje parkirnih površin.
Ureditvena enota B
Znotraj obstoječega objekta s poslovno dejavnostjo je možna organizacija programa v vseh etažah. Obstoječe dejavnosti se do eventualne spremembe namembnosti ohranjajo še naprej.
V primeru sprememb namembnosti in novih gradenj se upoštevajo določila tega člena za Ureditveno enoto A.

V območju OPPN je poleg večstanovanjskih stavb in garažne hiše dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) in dopolnitev podzakonskih aktov.
Ureditvena enota A
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja; objekt za oglaševanje; objekt za telekomunikacijsko opremo;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža, steklenjak, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, mala komunalna čistilna naprava); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja, objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja; urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Ob spremembi namembnosti in eventualnih novih gradnjah objektov se uporabijo določila tega člena za Ureditveno enoto A.
Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, zbiralnik za kapnico); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave; pomožni energetski objekti; pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, otroško igrišče).
Ureditvena enota D
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče; spominska obeležja; objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, enoetažni pritlični objekt); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Ureditvena enota E
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica).
Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica, garaža, lopa, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilagojeni osnovnemu objektu na parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu;
– ograja: lesena, betonska, kovinska ali kombinirana, možna tudi v kombinaciji z živico;
– škarpa in podporni zid: vidna površina je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami.
Ostali pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni v OPPN, se urejajo z omenjeno uredbo.

Ureditvena enota A
Glavni dovoz v območje se vrši iz obstoječega in predvidenega cestnega omrežja, in sicer preko glavne dovozne ceste 1 na primarno cesto A s sekundarnimi razvodi do posameznih ureditvenih podenot. Izjema sta ureditveni podenoti A4 in A5 na severnem delu ureditvenega območja. Realizacija teh dveh območij je predvidena v kasnejših fazah in je vezana na predhodno gradnjo in pridobitev ustreznih dovoljenj za glavne dovozne ceste, in sicer zbirne mestne ceste, ceste za Regrčo vas s priključkom na zbirno mestno cesto ter odcepom v jugovzhodnem delu tega naselja in glavno dovozno cesto 2 do predvidenih objektov. Predvidena priključitev je razvidna v grafičnem načrtu 9 – Načrt ureditvenega območja. Če se zagotovi drugačen dovoz do podenot A4 in A5, ki ni vezan na gradnjo omenjenega prometnega omrežja, se območji lahko realizirata tudi prej.
Z dovoznih cest se dostopa na parkirne površine (zunanje ali v sklopu objekta) pred (več)stanovanjskimi, poslovnimi objekti oziroma objekti družbenih dejavnosti.
Zaradi dejavnosti, ki se odvija v objektu, je potrebno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost.
Glavni vhodi v objekte se razlikujejo glede na tip objekta. Predvidoma se organizirajo na daljši stranici objekta oziroma z najpomembnejšega javnega prostora. Vhod v objekt doma starejših občanov ali v objekt s poslovno dejavnostjo se lahko bolj bogato oblikuje.
Ureditvena enota B
Ohranja se glavni dovoz do tega območja, ki se vrši od priključka z glavno cesto po glavni dovozni cesti 1. Ohranjajo se tudi vsi dostopi na parcelo obstoječega objekta, prav tako tudi vhodi v objekt.
Ob urejanju območja OPPN je možna sprememba od lokacij obstoječih dostopov do objekta in tudi vhodov.
Zaradi dejavnosti, ki se odvija v objektu, je potrebno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost.
Ureditvena enota C
Dostop iz območja OPPN v to ureditveno enoto je možen z javnega cestnega omrežja ureditvene podenote D2 – območje primarne ceste A ali pa iz ureditvenih podenot A3 (sekundarna cesta), A4 (sprehajalna pot), A6 in A7.
Ureditvena enota D
Ob rekonstrukciji obstoječega prometnega omrežja in gradnji novega se ohranjajo/zagotavljajo dostopi in dovozi do sosednjih zemljišč, in sicer obstoječi dovozi v ureditveno enoto B, navezava na makadamsko pot za dovoz do romskega naselja ter dovozi na kmetijska zemljišča med glavno dovozno cesto 1 in glavno cesto. Obenem se na mestu priključka z glavno cesto oblikuje uvoz za morebitno dejavnost v obcestnem pasu med območjem OPPN in Jedinščico, in sicer na mestu opuščenega peskokopa.
Ureditvena enota E
Do lokacije TP se dostopa s parkirišča pred objekti oziroma z javnega cestnega omrežja – primarne ceste A na območju OPPN.

Ureditvena enota A
Dovoljena je gradnja objektov za družbeno – stanovanjske dejavnosti. Kot spremljajoč program so dopustne poslovne dejavnosti.
Izhodišče za oblikovanje parcel predstavlja zasnova območja Variantne rešitve kompleksa Poganci (Arha, d.o.o., Črnomelj, september 2007). Kljub temu se ureditvena enota A lahko oblikuje kot ena parcela ali več poljubno združenih parcel.
Na parcelah je možna gradnja nadstrešnic za vozila na zunanjih parkirnih površinah ter gradnja manj zahtevnih in zahtevnih opornih zidov in oblikovanje brežin za ureditev (strmega) terena. Mogoča je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 16. členu odloka. Za namen dostave je možno pri objektih družbene infrastrukture urediti gospodarsko dvorišče.
Zaradi boljše izrabe parcel in dopuščanja možnosti, da se na parcelah ureja čim več zelenih površin, je možna gradnja podzemnih in delno vkopanih garaž v sklopu predvidenega objekta ali kot samostojen objekt.
Na parceli je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele.
V sklopu zunanjih ureditev posameznih stanovanjskih enot (ne velja za oskrbovana stanovanja in Dom starejših občanov) se zagotovijo površine z otroškimi igrali v velikosti najmanj 100 m2, pred izdajo uporabnega dovoljenja.
Ostali pogoji za urejanje parcel:
– Pozidanost:
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za mešana območja predlagan naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom:

+--------------------------------+---------------+-------------+
|Namenska raba parcele           |Faktor         |Faktor izrabe|
|                                |zazidalnosti   |(i)          |
|                                |(z)            |             |
+--------------------------------+---------------+-------------+
|Območja objektov družbene       |      0,6      |     1,6     |
|infrastrukture                  |               |             |
+--------------------------------+---------------+-------------+
|Mešana območja                  |      0,6      |     1,2     |
+--------------------------------+---------------+-------------+

– Preostali del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine/ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov, oblikovanje brežin in teras.
– Glavna gradbena linija: vzporedna z glavno dovozno cesto 1 (ureditvena podenota A1, A2, A7, A8) oziroma je lahko bolj svobodno zastavljena na območjih, ki niso izpostavljena pogledom z glavne ceste (A4, A5, A6).
– Odmiki stavb in objektov:
– Stavbe naj bodo od meje parcele odmaknjene najmanj 3 m oziroma v primeru gradnje stavb v zaporednem ali zamaknjenem nizu ali za gradnjo samostojne garažne hiše K+P (odprt zgornji plató) v podenoti A1 je možna postavitev tudi na mejo parcele.
– Izjemoma se najmanjši odmik od parcelne meje ne upošteva, in sicer v primerih (1) gradnje nadzemne/podzemne povezave med objektom DSO I. – dom starejših občanov (1.faza) in stanovanjsko stavbo z oskrbovanimi stanovanji in (2) gradnje večstanovanjskih stavb in garažne hiše v podenoti A1 – minimalni odmik se upošteva za osnovni volumen večstanovanjske stavbe brez teras v pritličju in balkonov/loggie v etažah, ki mejijo proti garažni hiši oziroma odprtemu zgornjemu platóju garažne hiše.
– Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
– Višji oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo parcele le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik.
– V primeru gradnje klančine za uvoz/izvoz v garažni del objekta je možna gradnja le-te na mejo parcele.
– Če kletne etaže ne ovirajo poteka infrastrukturnih vodov ali ne ogrožajo sosednjih objektov in naprav, so lahko zgrajene na mejo parcele.
– Parkirne površine: zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1. del, Ljubljana 1991), Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03) ter primeren manipulacijski prostor in Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04).
Ureditvena enota B
Obstoječi objekt s poslovno dejavnostjo se ohranja. K temu objektu so možne dozidave na severozahodno stran, gradnja nadstrešnic za vozila na zunanjih parkirnih površinah, gradnja manj zahtevnih opornih zidov za ureditev strmega terena na severozahodni in severovzhodni strani ob ureditvenih podenotah A7 in A8. Mogoča je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 16. členu odloka.
Dovoljena je sprememba namembnosti oziroma gradnja novih objektov za namen stanovanjskih, družbenih in poslovnih dejavnosti.
Zaradi boljše izrabe parcel in dopuščanja možnosti, da se na parcelah ureja čim več zelenih površin, je možna gradnja podzemnih garaž v sklopu predvidenega objekta.
Na parceli je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele.
Ostali pogoji za urejanje parcele:
– Pozidanost:
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za mešana območja predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom:

+---------------------------------+--------------+-------------+
|Namenska raba parcele            |Faktor        |Faktor izrabe|
|                                 |zazidalnosti  |(i)**        |
|                                 |(z)*          |             |
+---------------------------------+--------------+-------------+
|Mešana območja                   |     0,6      |     1,2     |
+---------------------------------+--------------+-------------+

V primeru spremembe namembnosti se upoštevajo določila glede stopnje izkoriščenosti, kot veljajo za Ureditveno enoto A.
– Preostali del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine/ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov, oblikovanje brežin in teras.
– Glavna gradbena linija: vzporedna z glavno dovozno cesto 1 oziroma se ohranja kot obstoječa.
– Odmiki stavb in objektov:
– Stavbe naj bodo od meje parcele odmaknjene vsaj 3 m.
– Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
– Višji oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo parcele, vendar le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik.
– V primeru gradnje klančine za uvoz/izvoz v garažni del objekta je možna gradnja le-te na mejo parcele.
– Če kletne etaže ne ovirajo poteka infrastrukturnih vodov ali ne ogrožajo sosednjih objektov in naprav, so lahko zgrajene na mejo parcele.
– Parkirne površine: zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1. del, Ljubljana 1991) ter primeren manipulacijski prostor.
Ureditvena enota C
Dovoljeno je urejanje tega pasu ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 16. členu odloka. Ohranja se obstoječa kvalitetna zasaditev. Nova zasaditev z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami se izvaja v dogovoru s strokovnjakom s tega področja.
Pri gradnji športnega igrišča so dopustna dela za ureditev platója te športnorekreacijske površine (sečnja gozda, oblikovanje brežin, gradnja podpornih zidov, postavitev ograje …).
V ureditveni enoti C je dovoljeno posegati za potrebe zunanjih površin vrtca.
Ureditvena enota D
Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih, podanih v poglavju V. Prometno omrežje; v 22. do 25. členu odloka, nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 16. členu odloka ter zahtevnih oziroma manj zahtevnih opornih zidov zaradi urejanja strmega terena pri rekonstrukciji obstoječega priključka z glavno cesto.
Ureditvena enota E
Dovoljeno je urejanje lokacije, ki mora omogočati stalen dostop, ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 16. členu odloka.

Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno uporabiti pri urejanju površin na območju OPPN, so ulične svetilke, objekti za oglaševanje, telefonske govorilnice, koši za smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi, oprema igral za otroško igrišče in podobno.
– Urejanje javnih površin
Ob glavni cesti, glavni dovozni cesti 1 in 2 ter primarni cesti A se uredijo hodniki za pešce, namesti luči javne razsvetljave, postavi koše za smeti. Vzdolž cest je možno oblikovati drevorede. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje. Ob glavni cesti se ureja dvosmerna kolesarska steza ter obojestransko avtobusno postajališče.
Vse javne površine so razvidne iz grafičnega načrta 11 – Načrt parcelacije – parcele in tehnični elementi za zakoličbo.
– Urejanje poljavnih površin
Površine okrog objektov se lahko delno ali v celoti uredi in utrdi s tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili in parkiranje ter za varno in nemoteno hojo pešcev. Na površinah pred objekti s poslovno dejavnostjo ter pred objektom – dom starejših občanov je možna ureditev teras in sezonskih gostinskih vrtov.
– Urejanje zelenih in gozdnih površin
Tako urejene zelene kot tudi gozdne površine so del bivalnega okolja in pripomorejo k višji kakovosti bivanja v danem okolju. Presledki med pozidavo s tovrstnimi površinami razbijajo monotonijo obravnavanega območja in ustvarijo bolj privlačno bivalno in delovno okolje.
Ob predvidenih objektih je predvidena zazelenitev z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami. Območje urejanja se oblikovno smiselno zasadi tako z okrasnimi kot z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Ob sprehajalnih poteh (s stopnicami za premoščanje večjih višinskih razlik) se lahko uredijo drevoredi, namesti klopi, svetilke, koše za smeti in cvetlična korita. Možna je tudi namestitev igral za otroke.
Obstoječe gozdne površine (ureditvena enota C), ki ne bodo preurejene v poti in igrišča, se v čim večji možni meri ohranjajo. Lahko se preuredijo v parkovne površine. V območju se uredijo sprehajalne poti, namesti klopi za sedenje, koše za smeti in podobno. Možna je tudi ureditev površin za šport in rekreacijo: trimske steze, kolesarske steze, postavitev igral oziroma ureditev otroškega igrišča ter igrišča za šport in rekreacijo na prostem.
Na celotnem območju OPPN se zagotovijo asfaltirana igrišča za igre z žogo v skupni izmeri minimalno 400 m2.

Zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev bo potrebna na zemljiščih investitorja tega OPPN odstranitev vseh obstoječih objektov na parc. št. 543/4, 543/5, 543/6, 543/7, 543/13, 543/15, vse k.o. Gotna vas, kar pa se lahko izvaja postopoma glede na etapnost gradnje na posameznih parcelah.
Na območju ureditvene enote B, kjer se nahaja objekt z obstoječo poslovno dejavnostjo (Kolpa, d.d.), ni predvidenih rušitev oziroma odstranitev objektov oziroma so te možne v primeru (kasnejšega) preoblikovanja tega območja.

Pred gradnjo je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

Obstoječa glavna in glavna dovozna cesta 1 predstavljata osnovo, na katero se navezuje nova prometna mreža na obravnavanem območju. Izjema je severni del območja OPPN, ki se bo preko glavne dovozne ceste 2 navezoval na novo prometno mrežo v tem delu s priključkom na traso bodoče zbirne mestne ceste. Vse parcele na območju OPPN se bodo priključevale na novovzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest. OPPN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi:
– novogradnje in podaljški obstoječih cest,
– rekonstrukcije obstoječih cest in ureditev križišč,
– gradnja hodnikov za pešce,
– upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide,
– ureditev parkirnih površin ob objektih.
Nove gradnje cest, rekonstrukcije cest in ureditve križišč so zajete v ureditveno enoto D, ki se deli na podenoti D1 – obstoječe prometne površine in D2 – predvidene prometne površine. Ob njih se ureja tudi obojestransko avtobusno postajališče ter dvosmerna kolesarska steza. Urejanje prometnih površin je razvidno iz grafičnega načrta 12 – Načrt prometne infrastrukture.

UREDITVENA ENOTA D
D1 – obstoječe prometne površine
Obravnavano območje se nahaja ob glavni cesti G2-105 Novo mesto–Metlika. S te ceste je s severovzhodne strani urejen obstoječ priključek za uvoz in izvoz, ki je prav tako zajet v območje OPPN.
Obravnavano območje se bo v prvi fazi navezovalo na glavno cesto G2-105 preko obstoječega priključka, ki se rekonstruira tako, da omogoča dobro preglednost in vključevanje vozil v promet. Priključek bo zagotavljal funkcioniranje prometa za ožje območje, ki se nahaja ob glavni cesti, vendar je smiselna tudi gradnja dodatnega priključka v kasnejši fazi, in sicer z navezavo na (bodočo) mestno zbirno cesto, ki je predvidena južno od obravnavanega območja.
Za rekonstrukcijo glavne ceste in obstoječega priključka je bila izdelana idejna zasnova z dodanim enostranskim pločnikom in dvosmerno kolesarsko stezo na delu med južnim delom naselja Jedinščica pa do žage Poganci, kjer je predvidena rahla deviacija horizontalne osi ceste in dvig nivelete odseka glavne ceste. Peš in kolesarska povezava se zgradita tudi na delu opuščene trase glavne dovozne ceste 1 ob priključku z glavno cesto, in sicer kot bližnjica do zahodnega avtobusnega postajališča.
V območje OPPN je zajet del ob obstoječem priključku, kjer se predvideva razširitev glavne ceste tako, da je možna ureditev levega zavijalnega pasu. V severovzhodnem delu pa rekonstruirana glavna cesta sega vse do križišča z ulico Jedinščica, kjer se naveže na območje, ki se ureja s projektno dokumentacijo obnove ceste G2-105, odsek 256 Novo mesto–Metlika skozi Gotno vas od km 0,860 do km 1,860 (Belokranjska cesta); faza PGD in PZI; (Izdelal: K.A.B., d.o.o., Projektiranje in urbanizem, Novo mesto, št. projekta: P-23/2006; julij 2006).
Priključek je oblikovan na os glavne ceste, pri čemer mora biti v premi min. 20 m. Priključek se oblikuje za dvopasovni promet in je v krivini razširjen za srečevanje tovornega vozila z osebnim. S priključka se pusti tudi možnost dovoza v območje opuščenega peskokopa ob glavni cesti. Obenem se ob tem priključku uredi tudi avtobusno postajališče na obeh straneh glavne ceste. Rekonstrukcija križišča z glavno cesto se oblikuje za VR=70 km/h.
Obstoječe vozišče se obnovi skladno z rezultati geološko geotehničnega poročila in elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije, ki se izdela v fazi projektne dokumentacije (za pridobitev gradbenega dovoljenja) za obnovo glavne ceste.
Območje obnovljene glavne ceste se opredeli kot javno dobro.
Infrastrukturni vodi za oskrbo OPPN ne potekajo v koridorju glavne ceste, ampak vzdolž nje. Glavno cesto prečka le trasa kanalizacije padavinskih voda z iztokom v potok Težka voda na vzhodni strani.
Prav tako se kot javno dobro opredeli območje glavne dovozne ceste 1, ki se rekonstruira v skladu z veljavnimi tehničnimi elementi kot dvosmerna z enostranskim pločnikom.
Trasirni elementi glavne ceste so določeni v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05).
Minimalni horizontalni in vertikalni elementi so:

Računska hitrost (glavna cesta) 70 km/h
– min. horizontalni radij                               175 m
– A min                                                 100 m
– L min                                                  60 m
– R (min.vert.radij konveks).                          2000 m
– R (min.vert.radij konkav).                           1500 m
– zaustavitvena razdalja                                110 m
– maksimalni vzdolžni nagib                                6%
– minimalni prečni nagib                                 2,5%
– maksimalni prečni nagib                                5,0%

Karakteristični prečni prerez glavne ceste od km 1+860 do km 2+110 in od 2+110 do km 2+365 znaša:

– bankina                                   1 x 0,75 = 0,75 m
– mulda                                     1 x 0,50 = 0,50 m
– vozišče (robni in vozni pas)              2 x 3,25 = 6,50 m
– varnostni pas ob kolesarski               1 x 0,75 = 0,75 m
  stezi
– dvosmerna kolesarska steza                2 x 1,00 = 2,00 m
– hodnik za pešce                           1 x 1,50 = 1,50 m
– berma ob pločniku                         1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                                12,50 m

Karakteristični prečni prerez glavne dovozne ceste 1 znaša:

– bankina                                   1 x 0,75 = 0,75 m
– vozna pasova                              2 x 3,00 = 6,00 m
– hodnik za pešce                           1 x 1,50 = 1,50 m
– bankina                                   1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                                 8,75 m

Pri gradnji pločnikov in rekonstrukciji glavne ceste z obstoječim priključkom je možna tudi gradnja zahtevnih oziroma manj zahtevnih opornih zidov in urejanje brežin. Gabariti opornih zidov se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
D2 – predvidene prometne površine
V sklopu širših strokovnih podlag je projektno preverjena planirana mestna zbirna cesta (ni predmet urejanja z OPPN) s priključkom na glavno cesto na poteku od glavne ceste do sv. Roka. Predviden je dovolj širok cestni koridor, ki omogoča tudi oblikovanje zavijalnih pasov. Predvidoma bo ta cesta imela obojestranski pločnik ter obojestransko kolesarsko stezo. S ceste je predvidenih več priključkov v območja ob njej, med drugim tudi v območje OPPN z južne strani ter v območje Regrče vasi severno od območja OPPN.
V OPPN je za dostop v severni del območja predviden priključek oziroma dovoz s ceste, ki bo zgrajena za Regrčo vas, vendar šele v eni od kasnejših faz realizacije objektov in ureditev na območju OPPN. Prav tako je za kasnejšo fazo predviden priključek v južnem delu, in sicer direktno na bodočo traso mestne zbirne ceste, vendar šele po izgradnji te ceste.
Pri načrtovanju novega območja je predvidena gradnja več novih cest. Primarna cesta A preko območja OPPN je predvidena v smeri severozahod – jugovzhod in se navezuje na glavno dovozno cesto 1, ki se v nadaljevanju priključi na glavno cesto G2-105 Novo mesto–Metlika. S primarne ceste A, ki se na koncu zaključi s krožnim križiščem – obračališčem, so narejene prečne cestne povezave – sekundarne ceste za dovoz in dostop do predvidenih objektov in ureditev.
Območje primarne ceste A in glavne dovozne ceste 2 se opredeli kot javno dobro.
– Primarna cesta A
Primarna cesta A ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh straneh omejena z robniki.
Karakteristični prečni prerez primarne ceste A znaša:

– vozna pasova                              2 x 3,00 = 6,00 m
– hodnik za pešce (min.1,50 m)              2 x 1,50 = 3,00 m
– berma                                     2 x 0,25 = 0,50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                                 9,50 m

– Sekundarne ceste in glavna dovozna cesta 2
V območju OPPN se do objektov dostopa preko parkirnih površin, kjer je predviden dovoz –izvoz v širini 6,00 m. Za objekte na severozahodu je predviden dostop s severa po glavni dovozni cesti 2 iz smeri Regrča vas v širini 5,00 m. Dovozne ceste imajo enostranski prečni nagib 2,5% in so z obeh strani omejene z robniki ter imajo lahko enostranski pločnik.
Karakteristični prečni prerez sekundarne ceste in glavne dovozne ceste 2 znaša:

– vozna pasova                              2 x 2,50 = 5,00 m
– hodnik za pešce (min. 1,50 m)             1 x 1,50 = 1,50 m
– berma                                     2 x 0,25 = 0,50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                                 7,00 m

Pri dostopih do objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki. Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno gibanje telesno hendikepiranih oseb.

Najbližje obstoječe avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti v km 1+ 280, in sicer med naseljem Jedinščica in Gotna vas ter služi prebivalcem omenjenih naselij. Za potrebe prebivalcev, obiskovalcev in zaposlenih na območju OPPN je potrebna gradnja novih avtobusnih postajališč z obveznostjo postavitve nadkritih čakalnic. Lokacija obojestranskih avtobusnih postajališč je predvidena na glavni cesti, in sicer južno od rekonstruiranega priključka v območje OPPN ter na nasprotni strani ceste, nekoliko višje v smeri proti Jedinščici.
V primeru kasneje ugotovljenih bolj primernih rešitev je dovoljena izgradnja avtobusnih postajališč na drugih lokacijah v neposredni bližini oziroma v ustrezni oddaljenosti, in sicer po pogojih upravljavcev cest.

Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Pri urejanju prometnega omrežja mora biti zagotovljena ustrezna preglednost, predvsem v križiščih, pri prečkanju cest in pri izvozih z avtobusnih postajališč.
Preostanek makadamske površine na vzhodni strani glavne ceste, ki se ne uredi za avtobusno postajališče, se rekultivira tako, da se odstrani nasuti pesek/zgornji sloji obstoječe makadamske površine ter uredi kot zelenica oziroma se na celotni potezi avtobusnega postajališča na južnem delu ceste vse do prehoda za pešce izvede v utrjeni izvedbi.
Hodnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarska steza pa so lahko tudi v drugih izvedbah.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremijo z ustrezno urbano opremo in prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno). Na glavni cesti G2 – 105 se prehode za pešce opremi s svetlobnimi biči oziroma drugo svetlobno signalizacijo, v skladu s soglasjem upravljavca te ceste. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin, hkrati s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Prometni znak naselje Novo mesto se zaradi omejitve hitrosti z lokacije pred križiščem z ulico Jedinščica prestavi na ustrezno lokacijo v smeri proti Pogancem v skladu z usmeritvami upravljavca državne ceste.

Znotraj območja OPPN je za napajanje območja potrebna gradnja nove transformatorske postaje (TP), kabelske betonske izvedbe, velikosti glede na inštalirano moč in z notranjim posluževanjem. Nova TP naj vsebuje štiricelični SN stikalni blok.
Osnovno napajanje z električno energijo nove TP je predvideno z vzankanjem po kablovodu v kabelski kanalizaciji na obstoječo TP Kolpa in z vzankanjem v predvideni 20 kV kablovod, ki bo potekal od RTP Gotna vas do nove TP ter v nadaljevanju proti naselju sv. Rok.
Lokacijo nove TP se določi na vedno dostopnem mestu ob robu prometnih površin. Nova TP mora zagotavljati čimbolj optimalno oskrbo objektov z električno energijo.
Odmiki predvidenega objekta z elektroenergetskimi vodi in napravami morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Za oskrbo posameznih odjemalcev z električno energijo je potrebna gradnja nizkonapetostnih razvodov od nove TP po elektrokabelski kanalizaciji (EKK) do posamezne priključne omarice odjemalca. Priključne omarice s pripadajočo merilno garnituro morajo biti locirane na vedno dostopnih lokacijah. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric.
Sekundarni vodi – nizkonapetostni elektroenergetski razvod je predviden v EKK skupaj z ostalimi komunalnimi vodi v glavnem v dovoznih cestah. Trasa je načrtovana tako, da so jaški postavljeni na medsebojni oddaljenosti od 40 do 70 m, v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture. Novi 20 kV kablovodi se izdelajo v obbetonirani EKK s PVC cevmi ø 160 mm, jaški standardnih dimenzij in s potekom ob TK kabelski kanalizaciji.
V primeru prestavitev obstoječih kablovodov je potrebno le-te prestaviti v EKK, ki naj bo izvedena z obbetoniranimi PVC cevmi ø 160 mm in standardnimi jaški.

Z novimi ureditvami se ob obstoječih in načrtovanih cestah predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave.
Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in kandelabrskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m ob glavni cesti in približno 25–30 m ob ostalih cestah znotraj OPPN. Višina namestitve svetilk je 5–6 m ob ostalih cestah in 9 m ob glavni cesti. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Za ogrevanje in drugo (gospodinjsko) uporabo je predvidena izgradnja / uporaba sekundarnega plinskega omrežja v sklopu plinovodnega omrežja Novega mesta. Napajanje območja je možno iz že zgrajenega plinovodnega omrežja v Regrči vasi oziroma na Jedinščici. Predvidena trasa plinovoda bo potekala večinoma v koridorju dostopnih cestah in ostalih komunalno energetskih vodih, deloma pa preko predvidenih parcel objektov.
Po izgradnji omrežja je priključitev na plinovodno omrežje obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40,0 kW.
Za plinovod mora biti izveden hidravlični izračun premera cevi, hitrosti in tlačnih padcev glede na predvideno porabo plina oziroma toplotne moči objektov.
Nadtlak v distribucijskem plinovodu zemeljskega plina znaša 1,0 bar. Distribucijski plinovod ne sme potekati pod objektom oziroma njegovimi elementi.
Na podlagi Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02) je potrebno pri graditvi ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj. Varnostni pas oziroma ožji zaščitni pas plinovoda za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran glede na os plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Vsako morebitno tangiranje, križanje plinovoda, neposredna sprememba nivelete cestišča in globine obstoječega plinovoda mora biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi oziroma po navodilih predstavnika upravljavca plinovoda.

Obravnavano območje se bo navezovalo na obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje, ki poteka ob glavni cesti.
Točka navezave je predvidena v križišču glavne in glavne dovozne ceste 1 na severovzhodnem delu območja.
Obstoječe TK omrežje na območju predvidene ureditve je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Za oskrbo z novimi TK priključki je potrebno dograditi primarno omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2x2 PVC ø 125 mm) z navezavo na obstoječ kabelski jašek pri zgornjem odcepu za naselje Jedinščica ob stanovanjski hiši na Belokranjski cesti 64. TK krajevno omrežje bo na obravnavanem območju OPPN v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški.
Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta. Pri gradnji jaškov je potrebno upoštevati tudi zahteve drugih komunalnih upravljalcev, katerih vodi potekajo v neposredni bližini.
Potek TK kabelske kanalizacije je v glavnem predviden v robu načrtovanih dostopnih cest ob EKK. Pri potekih preko cest in drugih povoznih površinah se PEHD cevi ščiti s PVC 125 cevmi.
Približevanje in križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja. Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih.
Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca omrežja priključiti tudi na širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje.

Objekti z območja OPPN se priključijo na obstoječe omrežje KKS. Zagotoviti je treba povezavo na obstoječo že izvedeno cevno kabelsko kanalizacijo (KK), in sicer na delitveni točki v kabelski omarici v naselju Jedinščica ali z izvedbo dovodne KK KKS od nove oziroma obstoječe TP na območju OPPN.
Za povezavo razvodov je predvidena kabelska kanalizacija (KK) z eno cevjo Φ110 mm in vmesnimi jaški z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti, ki naj v čim večji meri poteka ob robu dostopnih cest. Jaški premera Φ60-80 cm in globine 80 cm se umestijo na razdaljah, ki omogočajo uvlečenje dovodnih in distribucijskih kablov do omaric in objektov.
Cevna KK je lahko položena ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih stavb.
Povezava cevne KK mora zagotoviti možnost »zančenja« oziroma prevezav v smereh obstoječih prenosov in predvidenih novih priključitev (predvidena gradnja po fazah). Priporočljiva je umestitev cevi ustreznega preseka preko revizijskih jaškov v dolžinah, ki omogočajo povezovanje in razvod kablov. Cevna KK mora zagotoviti povezavo in vključitev vseh novoizgrajenih objektov v zvezdnični sistem (vsak uporabnik samostojen dovod). Za samostojno napajanje z električno energijo je predvidena postavitev merilnega mesta. Glede na namembnost objektov je priključitev na javno elektrodistribucijsko omrežje možno samo s samostojnim merilnim mestom, vendar je dovod lahko izveden iz skupne večnamenske merilne omare.
Pri križanju KKS vodov mora biti kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,1 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom ter z uskladitvijo tehnične rešitve.

Novi objekti se lahko na obstoječe mestno (primarno) vodovodno omrežje navežejo na lokaciji severozahodno od območja OPPN. Navezava na javni vodovod se izvede na primarni vodovod DN 250, ki oskrbuje vodohran sv. Rok, lociran na koti 240 m n.v. Vodovodno omrežje mora zagotavljati ustrezne količine pitne in požarne vode (hidrantno omrežje).
Projektirano vodovodno omrežje je predvideno v NL izvedbi s cevmi profila najmanj 100 mm. Potek predvidenega vodovoda je v koridorju skupaj s plinovodom in naj v čim večji meri poteka v javnih površinah (ceste, kolesarske steze, hodniki za pešce …).
Pri zasnovi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati dejstvo, da se tudi v bodoče ohranja nemotena oskrba z vodo za obstoječe romsko naselje Poganci in območje Slovenske vojske, ki se nahajata južno od območja OPPN.
Upoštevati je potrebno tudi določila Odloka o oskrbi s pitno vodo v MO Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00) in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00).

Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja OPPN je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Nov kanalizacijski sistem poteka večinoma v koridorju dostopnih cestah, deloma pa preko predvidenih parcel objektov.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
– Komunalne odpadne vode
Priključitev predvidenega kanalizacijskega sistema za odvod odpadnih komunalnih voda na obstoječo kanalizacijo je predvidena s severovzhodne strani obravnavanega območja. Priključna trasa bo potekala v koridorju glavne ceste G2-105 Novo mesto–Metlika in se na južnem robu naselja Jedinščica priključi na obstoječ kanal, ki prav tako poteka ob glavni cesti. Možna je izvedba priključka kanalizacije tudi ob potoku Težka voda.
Kanalizacija komunalnih odpadnih voda naj bo projektirana iz armiranih poliestrskih cevi (cevi in jaški). Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključevanjem na obstoječi centralni kanalizacijski sistem Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).
– Padavinske vode
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko lovilcev olj in bencina.
Odpadne padavinske vode se bodo odvajale v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih vod ter v nadaljevanju direktno z izpustom v bližnji potok Težka voda, ki poteka na nasprotni strani glavne ceste oziroma vzhodno od območja OPPN. Padavinska kanalizacija naj bo projektirana iz prefabriciranih betonskih cevi (jaški in cevi).
Odvodnjavanje meteornih vod z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let po podatkih Hidrometeorološke postaje Novo mesto.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka (Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Jože Kolar, 1983).
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/0, 45/07).

Ogrevanje obstoječih in predvidenih stavb je v skladu z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02, 92/02, 31/05) predvideno preko javnega plinovodnega omrežja Mestne občine Novo mesto. Obveznost priključitve se ne nanaša na že zgrajene stavbe v primeru, ko imajo urejeno uporabo virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.
Ogrevanje objektov je razen z zemeljskim plinom možno z izkoriščanjem drugih virov energije – npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivna hiša), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), s koriščenjem bioodpadkov ipd.

Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih in bioloških odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Odpadke s tega območja se odvaža na CEROD.
Za odlaganje ostalih odpadkov se ob bodočih prometnicah predvidijo površine za postavitev vsaj dveh ekoloških otokov, kjer bo možno v posebne zabojnike odlagati papir, lepenko, steklo in druge ločene frakcije.
Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti. Stojno površino se tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa namesti enostavno oblikovano leseno ograjo v višini zabojnika.
Zbirna mesta fizičnih oseb morajo biti ločena od pravnih subjektov.
Možna je postavitev nadstreška nad stojnim mestom. Oblikovanje naj bo skladno z oblikovanjem okoliških objektov.

Območje predvidenega OPPN deloma posega v enoto kulturne dediščine Novo mesto – arheološko najdišče Gotna vas (EDŠ 15636), ki je bilo določeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje MO NM (april 2001).
Pred pripravo projektne dokumentacije je potrebno izvesti sistematično arheološko vrednotenje z izkopom strojnih testnih jarkov, ki bo določilo obseg in globino arheoloških plasti in struktur. To bo potrebno izvajati po celotnem območju OPPN. V primeru potrditve obstoja arheološkega najdišča v vrednotenju z izkopom testnih jarkov bo potrebno izločiti arheološko pozitivno območje iz območja pozidave oziroma izvesti zaščitna arheološka izkopavanja.
Ob gradnji bo potrebno izvesti arheološki nadzor na celotni lokaciji posega. V primeru odkritja morebitnih novih arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko zaščitno izkopavanje.
O pričetku gradnje mora investitor pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Novo mesto, najmanj mesec dni prej.

Glavni vir onesnaževanja s hrupom na območju OPPN je obstoječa glavna cesta II. reda G2-105 Novo mesto–Metlika. V tem smislu je območje neposredno ob glavni cesti danes degradirano. Območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08), kjer so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za IV. območje, in sicer 75 dBA za dan in 65 dBA za noč. V primeru, da glavna cesta kot vir hrupa presega čezmerne obremenitve okolja, mora upravljavec ceste zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa.
Ostale površine območja OPPN sodijo v območje III. stopnje (mešano območje) varstva pred hrupom, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.
Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
V skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) je stavbe, namenjene za bivanje in delo ljudi, treba graditi tako, da je hrup v njih zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek. Na območju OPPN se kot bivalni prostori štejejo stanovanjski bivalni prostori – sobe, kabineti, bivalne kuhinje …, kot delovni prostori pa delovni kabineti, poslovni in pisarniški prostori.
Ob izgradnji oziroma po izgradnji južne mestne ceste je v primeru prekoračitev dovoljenih hrupnih obremenitev dolžan protihrupne objekte financirati lastnik zemljišča oziroma objektov oziroma etažni lastnik na območju OPPN Poganci, ki je potencialni pritožnik do hrupne preobremenjenosti.

Glavni onesnaževalec zraka na območju OPPN je tranzitni promet na glavni cesti, ki pa ne sme poslabšati bivalnih pogojev objektom, ki se nahajajo v delu OPPN, ki je tej cesti najbližje. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
Na podlagi Sklepa o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) sodi območje lokacije Poganci oziroma območje Mestne občine Novo mesto v območje onesnaženja z oznako SI 3.
Omenjeno območje je uvrščeno v II. stopnja onesnaženosti, ki se po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) določi za poselitveno območje ali območje, na katerem je raven onesnaženosti ene ali več snovi višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja.
Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka.
Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1) ter Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06).

Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje.
Padavinske vode s strešin se spelje direktno v bližnji potok Težka voda ali v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda.
Onesnažene padavinske vode s prometnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi preko lovilca olj.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.

Napajanje območja z električno energijo je predvideno preko nove transformatorske postaje, ki se locira nekje na sredini območja OPPN zaradi zagotavljanja čimbolj optimalne oskrbe objektov z električno energijo. Lokacija je predvidena ob robu dostopnih prometnih površin.
Na območju je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Lega novih objektov in prostorov mora biti predvidena tako, da v največji možni meri omogoča kvalitetno južno, jugozahodno ali jugovzhodno orientacijo objektov.
Glede na to, da je predvidena gradnja objektov, ki višinsko ne bodo izstopali iz okolice ter da je potrebno upoštevati odmike med objekti, bo zagotovljen ustrezen kot osončenja fasad objektov in odprtih površin preko celega leta.
Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov. Lega novih stavb je predvidena tako, da je večina prostorov orientiranih v smeri severozahod – jugovzhod. Pri notranji zasnovi teh objektov je pomembna lega bivalnih prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba. V primeru, ko ima objekt kletno etažo, naj bo le ta maksimalno vkopana v teren.

Načrtovani objekti ne bodo presegali višine P (pritličje) + 3 (nadstropje) z možnostjo izkoristka podstrešnega dela za bivanje – M (mansarda). Najvišji objekti so predvideni na nižjeležečih točkah lokacije OPPN, medtem ko se višina objektov znižuje proti višjeležečim točkam terena.
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti …).
Za potrebe prebivalcev se v severnem delu območja OPPN uredi oziroma ohranja območje gozdnih površin oziroma zelenja, kjer je možna tudi ureditev sprehajalnih poti, trim steze … ob pogoju, da se ohranja pretežni del obstoječe zasaditve. Območje se prezentira kot vmesni pas med območjem Poganci, Jedinščica in Regrča vas, ki ga je na vsak način potrebno ohranjati, saj predstavlja kvaliteto v prostoru. Pasovi prekinitev grajene strukture z gozdnimi oziroma zelenimi površinami skrbijo obenem tudi za ugodno bivalno okolje, hkrati pa preprečujejo zlivanje naselij eno v drugega in s tem kontinuiranost pozidave. Poseben značaj daje bodoči lokaciji tudi neposredna bližina (bodočega) športnorekreacijskega parka sv. Rok, ki lahko služi stanovalcem kot »oaza« za preživljanje prostega časa in ukvarjanje s športnimi aktivnostmi.

V kontekstu ukrepov za kar najbolj racionalno rabo tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja oziroma posameznih lokacij.
Pri urejanju območja OPPN je potrebno upoštevati izdelan Elaborat geotehničnih raziskav št. 1-2/2008 (Gracen d.o.o., april 2008, Ljubljana), ki podaja pogoje glede temeljenja objektov (plitvo temeljenje v hribinski podlagi in na saniranih tleh), izrabe izkopnih materialov, izvedbe povoznih površin in izvedbe vkopov.

Območje OPPN na delu ureditvene podenote D1 delno seže na robno območje potoka Težka voda, ki je zavarovan kot hidrološka in ekosistemska naravna vrednota državnega pomena pod evid. št. 8162 v skladu s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04).
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne vrednote, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za OPPN Poganci (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na bližnjem cestišču in avtobusnem postajališču upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– Naklon brežine naj se ne spreminja z nasipavanjem dodatnega zemeljskega materiala ali odpadnega gradbenega materiala.
– Odvodnjavanje padavinske vode naj se izvede predhodno preko peskolovov in lovilcev olj ter maščob, kasneje pa po brežini in v vodotok na način, da bosta naravno ohranjena brežina in potok kar najmanj prizadeta. Voda naj se spelje po ustrezni cevi, ki naj bo vkopana, izpustna glava naj bo nameščena na koti najnižjih vod potoka Težka voda.
– Ohranja naj se primarna zarast leve brežine potoka.
– Ob gradbenih delih naj se na brežino proti potoku namesti varovalne opaže, da bo preprečeno plazenje gradbenega materiala po brežini in v potok.
– V primeru postavljanja nove varovalne ograje ob rekonstruirani cesti in ob avtobusnem postajališču naj bo le-ta enaka že obstoječi ograji v leseni izvedbi.
– Po končanih delih naj se na brežini vzpostavi stanje podobno prvotnemu, naj se jo utrdi in zatravi.

Zaklonišč osnovne zaščite za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določile Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno graditi.

Zagotavljanje ukrepov požarnega varstva je bistvenega pomena. Ob predvidenih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta lahko znaša najmanj 5 m in največ 80 m.
Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204 – požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje.
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki,
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci,
– vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1), Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 41/04 – ZVO-1), Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl.US, 132/06) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.

Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije – parcele in tehnični elementi za zakoličbo. Osnovo za parcelacijo predstavlja izbrana varianta iz elaborata Variantne rešitve kompleksa Poganci (Arha, d.o.o., Črnomelj, september 2007). Zaradi prilagajanja potrebam investitorja in konkretnim dejavnostim so možne tudi drugačne (večje ali manjše) velikosti in oblike posameznih parcel, kakor tudi oblikovanje večjih ali manjših objektov.
Pri določanju in urejanju parcel so možna odstopanja, če so v skladu z določili 49. člena odloka.
Po izvedenih posameznih fazah izgradnje v OPPN določenih gradenj so dopustne poljubne parcelacije za zagotovitev zemljiškoknjižnih pravic lastnikov zemljišč in etažnih lastnikov v skladu z določili tega odloka ter tako, da niso v nasprotju z interesi lastnikov drugih zemljišč.

Izvajanje posegov po posameznih območjih OPPN se izvaja etapno:
– odstranitev obstoječih objektov v skladu z 20. členom odloka ter odstranitev vseh morebitnih podzemnih objektov, infrastrukturnih vodov in naprav z namenom, da ne ovirajo gradnje novih objektov;
– komunalno-energetska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, ulice ali parcele;
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve …).
Prometna infrastruktura – glavna cesta G2-105/0256 se lahko izvaja v dveh ločenih etapah, in sicer na odseku med južnim priključkom v območje Jedinščice in priključkom na glavno dovozno cesto 1 ter na preostalem delu.
Pred rekonstrukcijo obstoječega priključka lokalne ceste na cesto G2-105/0256 nove gradnje v območju urejanja, določene v tem OPPN, niso dovoljene oziroma so dovoljene v skladu s soglasjem upravljavca ceste G2-105/0256.
Gradnja objektov in zunanjih ureditev se lahko izvaja posamezno (fazno) ali skupaj, v primeru faznosti pa morajo posamezne faze predstavljati smiselne in zaključene celote. Za posamezne faze se lahko pridobijo ločena gradbena dovoljenja. Za vsako fazo mora biti zagotovljena minimalna komunalna in energetska opremljenost parcel (v skladu s fazo) ter rešeni potrebni dovozi oziroma dostopi na območje (v skladu s fazo).
Gradnja objektov v ureditveni podenoti A4 in A5 je možna šele po predhodni izgradnji glavnih dovoznih cest, in sicer zbirne mestne ceste, ceste za Regrčo vas s priključkom na zbirno mestno cesto ter odcepom v jugovzhodnem delu tega naselja in glavno dovozno cesto 2 do predvidenih objektov. Gradnja objektov v ureditvenih podenotah A5 je možna tudi prej, ob pogoju, da je možno urediti dovoz, ki ne bo vezan na gradnjo omenjenega prometnega omrežja.
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah in podenotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote predvsem pri gradnji prometnega omrežja in gradnji novih stanovanjskih stavb. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.

Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti, določenih v 9. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti ob upoštevanju določil tega OPPN predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– zaradi spremenjenih zahtev oziroma potreb investitorja so dovoljena odstopanja od tipologije stavb, če obstajajo prostorske možnosti in se dejavnost še vedno nanaša na ureditev za družbeno – stanovanjsko rabo s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi v skladu z 8. in 9. členom tega odloka;
– dopustna so odstopanja od nezahtevnih in enostavnih objektov, če obstajajo prostorske možnosti;
– dopustna je postopna realizacija posameznih lokacij oziroma parcelacija v ureditvenih enotah in podenotah;
– dovoljena so odstopanja od predlaganih – shematsko prikazanih horizontalnih gabaritov oziroma oblik in velikosti stavb;
– dovoljena je gradnja objektov v višinsko zamaknjenem nizu ter ritmičnimi prekinitvami, kakor tudi gradnja objektov z manj etažami, kot so maks. vertikalni gabariti oziroma, kot je določeno v 10. členu odloka;
– dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja ter odstopanja od določitve dovozov na zemljišča v vplivnem območju OPPN;
– za predvideno urbanistično ureditev opuščenega peskokopa se, poleg že v OPPN predvidenega sekundarnega uvoza/izvoza po potrebi predvidi in dovoli preureditev obstoječega poljskega priključka na cesto G2-105/0256 na variantni lokaciji med priključkom na ulico Jedinščica in rekonstruiranim osnovnim priključkom lokalne ceste v območju pozidave, predvidene v OPPN; priključek, katerega namen je funkcionalnost ter varnost prometa, vključno z izgradnjo tretjega voznega pasu, se lahko izvede le na osnovi posebne projektne dokumentacije ter v soglasju upravljavca ceste G2-105/0256 in je lahko drugačna od drugih določil tega odloka, če ni z njimi v nasprotju.;
– dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo;
– dovoljena je gradnja več objektov na parceli kakor tudi oblikovanje več dovozov in dostopov na parcelo;
– dovoljeno je odstopanje od števila enot (bivalnih, poslovnih) in števila ležišč v posameznih objektih ter parkirnih mest, vendar v skladu z normativi za zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest;
– parcele je možno deliti ali združevati tudi med različnimi ureditvenimi enotami, če to ne vpliva na osnovni koncept ureditve;
– parcele v ureditveni enoti A se lahko združijo v eno parcelo;
– stavbo je možno izvesti brez garaže (če se zagotovi parkirna mesta na parceli ter v skladu z normativi za določitev potrebnega števila parkirnih mest) oziroma kleti in tudi z neizkoriščenim podstrešjem;
– dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru: da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj parcel in s tem odstopanja od zakoličbenih točk, določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) se vrednosti faktorja zazidanosti in faktorja izrabe, ki sta določena za posamezne parcele glede na rabo in za gradnjo nad terenom, izjemoma lahko prekoračijo, če pomenijo večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah;
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč, hodnikov za pešce in kolesarske steze;
– pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
– investitor(ji) krije(jo) stroške gradnje predvidenih stavb, hkrati pa tudi stroške projektne in tehnične dokumentacije ter gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture, stroške izgradnje otroških in športnih površin, vključno s sprehajalnimi potmi in urbano opremo ter vseh ostalih ureditev, ki bodo potrebne zaradi umestitve novih stavb in objektov v prostor znotraj kompleksa;
– investitor(ji) krije(jo) stroške priprave PGD/PZI projektov in izgradnje vse prometne infrastrukture, ki je potrebna za funkcioniranje kompleksa in delež rekonstrukcije glavne ceste na tangiranem odseku;
– investitor(ji) krije(jo) stroške prestavitve in zaščite vseh drugih primarnih infrastrukturnih vodov znotraj urejanja OPPN oziroma izven, če so le-te potrebne za izvedbo kompleksa oziroma so njegova posledica;
– financiranje izgradnje in prestavitve infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem(ji), upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter MONM, za kar se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank;
– ored pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del;
– investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za že zgrajeno komunalno opremo;
– pred pričetkom posegov v prostor pravočasno pridobiti podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del;
– pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
– zagotoviti varen promet oziroma nemotene dovoze in dostope do obstoječih objektov in zemljišč ter nemoteno energetsko-komunalno oskrbo objektov v vseh fazah izvajanja del, vključno z dovozi in dostopi ter oskrbo v ureditveni enoti B;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine …);
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se (na ustrezno deponijo) odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke;
– po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja OPPN, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje terena, zelenic, prometnih površin in pešpoti oziroma hodnikov za pešce;
– na osnovi 59. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je investitor dolžan kriti stroške arheološkega vrednotenja z izkopom strojnih testnih jarkov, morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora na celotnem območju OPPN;
– zaradi izvedbe arheološkega nadzora mora investitor pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Novo mesto, vsaj 1 (en) mesec pred pričetkom del; v primeru odkritja morebitnih novih arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko zaščitno izkopavanje;
– investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) za gradnjo izpusta padavinske kanalizacije na vodnem zemljišču – potok Težka voda (parc. št. 1221/3, k.o. Gotna vas);
– stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v prostor; prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali;
– posege na samem plinovodu sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju;
– izvajalec del mora poslati pisno prijavo del upravljavcu plinovodnega omrežja najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda, za sam poseg v ožji zaščitni pas plinovoda (2 x 2 m glede na os) pa najmanj 5 dni pred posegom;
– podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja; odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom;
– vsako križanje plinovoda ali sprememba globine obstoječega plinovoda mora biti geodetsko posneta; geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnešena v projekt izvedenih del in predana upravljavcu plinovoda;
– če izvajalec del naleti na del plinovodnega omrežja ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen, mora delo takoj prekiniti in obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja, da se dogovorita za nadaljnje ukrepe;
– po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo od upravljavca plinovodnega omrežja, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja;
– investitorji objektov so dolžni naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo na območju OPPN;
– investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v OPPN, skladno s smernicami in izdanimi soglasji za priključitev.

Gradnja gospodarske javne infrastrukture je gradnja v javno korist.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega OPPN določila:
– Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01, 69/02, 92/02, 49/05 in 37/07),
– Odloka o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Jedinščica v Novem mestu (Uradni list RS, št. 59/06), in sicer za del parc. št. 456/6, 456/16 in 456/17, k.o. Gotna vas, zaradi gradnje infrastrukture ob glavni cesti G2-105.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

OPPN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.