Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 20. 4. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih, zelenih in športnih površin ter pogoje za gradnjo prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki vsebuje naslednje grafične
načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz dolgoročnega plana                     M 1:5000
1.2. Izsek iz srednjeročnega plana                   M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami           M 1:2000
urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN        M 1:1000
3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN          M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije         M 1:1000
zemljišč
3.4. Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru in     M 1:1000
javni rabi
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1. Načrt odstranitve objektov                      M 1:1000
4.2. Ureditvena situacija – nivo pritličja z         M 1:1000
zunanjo ureditvijo
4.3. Ureditvena situacija – nivo kleti               M 1:1000
4.4. Ureditvena situacija – nivo streh in            M 1:1000
značilni prerezi skozi območje
4.5. Prometno tehnična situacija, idejna višinska    M 1:1000
regulacija in načrt intervencijskih poti
4.6. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav        M 1:1000.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje LD 2000 d.o.o., Domžale, pod številko projekta 04-04/2008 in 04-06/2008, v februarju 2009.

1. Obseg
Območje OPPN obsega dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta. Del zemljišč se nahaja v katastrski občini Poljansko predmestje, del v katastrski občini Golovec.
Površina območja je 107.252 m2.
Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Poljansko predmestje: del 145, del 148/1, del 148/2, del 171/1, del 171/14, del 171/15, 172/1, 172/4, del 172/8, 172/9, 172/10, 441/25, 446/2, 447, 448/1, 448/4, 448/5, del 523/1, del 523/5, 532/2, 532/5, 532/6, del 533/1 in del 533/2;
– v katastrski občini Golovec: 66/4, 66/8, 66/14, 66/15, 66/17, 66/26, 66/27, 66/29, 66/46, 68/4, 69, 653/1, 656, in 659.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka po zemljiščih katastrske občine Poljansko predmestje: iz severovzhodne točke zemljišča parc. št. 172/1, po vzhodni parcelni meji zemljišča parc. št. 172/1 in 172/10. Meja območja OPPN zavije proti vzhodu, prečka zemljišče parc. št. 171/14 in 171/1 ter poteka dalje po severni meji zemljišča parc. št. 171/15 proti severovzhodu, ga prečka in poteka po severni meji zemljišča parc. št. 523/1. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 660 zavije proti jugozahodu po parcelni meji istega zemljišča in se nadaljuje po zemljiščih katastrske občine Golovec: po jugovzhodni meji zemljišč parc. št. 66/17, 66/15, 659, 66/15, 66/14, 656, 66/27, 66/8, 653/1, 66/29, 68/4, 653/1, 68/4 in 66/4. Meja ponovno preide na območje katastrske občine Poljansko predmestje: prečka zemljišče parc. št. 523/1 in poteka dalje proti jugozahodu po južni meji zemljišč parc. št. 532/6 in 523/5. Na vzhodnem robu zemljišča parc. št. 277/1 se meja obrne proti severozahodu, prečka zemljišče parc. št. 523/3, 533/1 in se nadaljuje po zahodnem robu zemljišč parc. št. 448/5, 448/4, in 448/1, se obrne proti severovzhodu in poteka po severni meji zemljišč parc. št. 448/1, 447, 446/2, 441/25 in 532/5, se nadaljuje po zahodnem robu zemljišč parc. št. 172/4, 172/1, 172/9 in 172/8. Meja se nadaljuje po južnem robu obstoječega objekta Poljanska 40, ponovno zavije proti severu po zahodnem robu zemljišča parc. št. 172/1, se nadaljuje po zahodnem robu zemljišča parc. št. 145, prečka zemljišče ter se v isti liniji nadaljuje v zemljišče parc. št. 148/2, se obrne proti jugu, prečka zemljišče parc. št. 148/2 in 148/1 ter po severni meji zemljišča parc. št. 172/1 zaključi v izhodiščni točki.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
3. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na enajst prostorskih enot:
P1, P2, P3 – površine, namenjene gradnji objektov in pripadajočim ureditvam,
P4, P5, P7, P8 – površine, namenjene zunanjim ureditvam,
P6 – vodno zemljišče: Gruberjev prekop z brežinami,
C1 – cestni odsek Roške ceste,
C2 – cestni odsek Kapusove ulice,
C3 – peš pot na Strupijevem nabrežju.
Obseg in meja območja OPPN ter prostorske enote so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

Območje OPPN se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Zaradi načrtovanih ureditev bo potrebna njihova rekonstrukcija. Predvidena je ureditev brvi čez Gruberjev prekop.
Preko območja bosta urejeni novi peš povezavi v smereh vzhod – zahod in sever – jug. Z zahoda, Roške ceste, bo med objektom Poljanska cesta 40 in parkom urejena peš pot, ki se bo navezala na obstoječo javno peš površino med večstanovanjskimi objekti na vzhodu. S severa, Poljanske ceste, bo peš pot potekala ob objektu akademij, po novi brvi preko Gruberjevega prekopa, mimo predvidenih športnih in zelenih površin na jug, kjer se bo priključila na obstoječo pot, ki vodi preko železniške proge do Hradeckega ceste.
Ureditev Strupijevega nabrežja, ki je ob obstoječem naselju večstanovanjskih objektov urejena kot sprehajalna pot ob Gruberjevem prekopu, se bo podaljšala do Roške ceste. Ob priključku bo urejeno novo križišče z uvozom do klančine v skupno podzemno garažo srednje šole in predvidenega poslovno-stanovanjskega objekta.
Na začetku Kapusove ulice, nasproti obstoječe klančine v podzemno garažo večstanovanjskega naselja, bo urejeno krožišče in klančina v podzemno garažo akademij, ki bo služila tudi kot uvoz v podzemno garažo Arhiva RS in Restavratorskega centra RS v objektu Poljanska cesta 40.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve objektov in naprav,
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge javne gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Objekti v območju OPPN so namenjeni kulturi in izobraževanju, poslovnim dejavnostim in stanovanjem.
Dopustna je gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 112 Večstanovanjske stavbe
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene
– 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene
– 121 Gostinske stavbe
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 122 Upravne in pisarniške stavbe
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 12301 Trgovske stavbe: samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 12420 Garažne stavbe (razen gasilskih domov)
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen igralnic, cirkusov, diskotek)
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– 12650 Športne dvorane
– 211 Ceste
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
– 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
– 21410 Mostovi in viadukti (razen cestnih ali železniških mostov in viaduktov in avtocestnih odsekov na stebrih in podobnih konstrukcijah)
– 21420 Predori in podhodi (samo podhodi)
– 215 Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti
– 21510 Pristanišča, plovne poti (samo rečna pristanišča in plovni kanali)
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
– 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke)
– 24110 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od teh le otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine).
PROSTORSKA ENOTA P1
V prostorski enoti P1 je v objektih A in B predvidena gradnja kompleksa akademij. Objekt A je namenjen programom Akademije za glasbo (AG), Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter spremljajočim dejavnostim, s tem, da ureditev prostorov za gostinsko dejavnost na vzhodni strani objekta A ni dopustna. Objekt B je namenjen javnemu programu v sklopu programa akademij, skupnemu programu vseh akademij ter programu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).
PROSTORSKA ENOTA P2
V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja objekta C, obstoječi objekt Roška cesta 2 se ohrani. Objekta sta namenjena programom srednje in višje šole. V kletnih etažah je dopustna tudi ureditev prostorov za šport ter wellness.
PROSTORSKA ENOTA P3
V prostorski enoti P3 je predvidena gradnja poslovno-stanovanjskega objekta D z obveznim javnim programom v pritličju. Dopustna je ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas.
PROSTORSKA ENOTA P4
V prostorski enoti P4 so predvidene ureditve zunanjih površin (park in ploščad). V severnem delu P4 je dopustna prizidava obstoječega objekta Poljanska cesta 40.
PROSTORSKA ENOTA P5
V prostorski enoti P5 je predvidena ureditev atrija – osrednje zunanje površine. V atriju je dopustno izvajati zunanje prireditve.

Območje OPPN je sestavljeno iz dveh programsko različnih delov, ločenih z Gruberjevim prekopom. Severni del je namenjen pozidavi, južni pa ureditvi zelenih in rekreacijskih zunanjih površin. Med seboj sta dela območja OPPN povezana z brvjo, namenjeno peš in kolesarskemu prometu.
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati pogoje glede obstoječe in načrtovane komunalne infrastrukture iz 24. člena tega odloka.
PROSTORSKA ENOTA P1
V vzhodnem delu prostorske enote, zahodno od naselja večstanovanjskih objektov, je lociran, vzdolžno v smeri sever-jug, objekt A. Zahodno od objekta A, v osrednjem delu severnega dela območja OPPN, je objekt B.
Pod nivojem terena je predvidena skupna klet obeh objektov. Klet je treba izvesti v vsaj dveh etažah. Prvo kletno etažo je treba urediti tako, da je omogočen dovoz velikim dostavnim vozilom do predvidenih kletnih etaž objekta Poljanska cesta 40.
V kletne etaže sta načrtovana dovoza s krožišča na Kapusovi ulici, preko predvidene in obstoječe klančine. Nad predvideno klančino je načrtovana nadstrešnica – objekt E, zasnovan kot paviljon.
Severno od obstoječe klančine v podzemno garažo naselja večstanovanjskih objektov je predvidena ureditev zelenice in peš poti s Kapusove ulice do javne peš površine naselja večstanovanjskih objektov.
PROSTORSKA ENOTA P2
Objekt C je lociran vzhodno od obstoječega objekta Roška cesta 2, v smeri pravokotno na obstoječi objekt.
Pod nivojem terena je predvidena skupna klet objektov prostorske enote P2 ter objekta prostorske enote P3. Klet je treba izvesti v vsaj dveh etažah. Izhod za pešce iz kleti je načrtovan v objektu F, zasnovanem kot paviljon, postavljenem ob tlakovanih zunanjih površinah.
PROSTORSKA ENOTA P3
Objekt D je načrtovan v jugozahodnem vogalu območja OPPN, na stičišču Roške ceste in Strupijevega nabrežja.
Pod nivojem terena je predvidena skupna klet objektov prostorskih enot P2 in P3. Klet je treba izvesti v vsaj dveh etažah. Uvoz in izvoz iz kleti je predviden na Strupijevo nabrežje, preko klančine v objektu D.
PROSTORSKA ENOTA P4
Južno ob objektu Poljanska cesta 40 je predvidena ureditev pešpoti v celotni širini prostorske enote, kot del javnega peš prehoda skozi območje v smeri vzhod-zahod.
Pod pešpotjo, v podzemnih etažah, je, znotraj gradbenih mej kleti, dopustna ureditev kletnih etaž objekta Poljanska cesta 40. V nadzemnih etažah je, od svetle višine minimalno 6 m nad terenom, znotraj gradbenih mej nadstropja, dopustna gradnja (dela) objekta Poljanska cesta 40.
Severno pred objektom B je načrtovana ureditev ploščadi.
Med ploščadjo in pešpotjo je predviden park.
PROSTORSKA ENOTA P5
Atrij v prostorski enoti P5 je s Strupijevim nabrežjem povezan s stopniščem in klančino, s Kapusovo ulico s stopniščem in dvigalom pod »balkonskim zaključkom« Kapusove ulice in s srednješolskim centrom s stopniščem in dvigalom med objektoma B in C. Z atrija so urejeni vstopi v kletne etaže objekta B. Na skrajnem vzhodnem robu se atrij naveže na kletno etažo objekta A pod peš potjo v prostorski enoti P1.
PROSTORSKA ENOTA P6
V prostorski enoti P6 je Gruberjev prekop z brežinami. Predvidena je postavitev brvi, ki mora biti široka najmanj 4m. V območju brvi je treba urediti vstopno-izstopno mesto za plovbo. V primeru izkazanih potreb je dopustna izgradnja dodatne brvi.
PROSTORSKI ENOTI P7 IN P8
V prostorskih enotah P7 in P8 so predvidena zunanja športna igrišča in zelene površine. Ob športnih igriščih je dopustna ureditev tribun. Dopustno je urediti nadhod oziroma podhod pod železniško progo.
V prostorski enoti P8 je dopustna ureditev vrtičkov.
PROSTORSKA ENOTA C1
V prostorski enoti C1 je predvidena preureditev Roške ceste s priključkom na Strupijevo nabrežje.
PROSTORSKA ENOTA C2
V prostorski enoti C2 je predvidena prometna preureditev Kapusove ulice za dovoz motornih vozil do uvozno-izvoznih klančin podzemnih garaž. V kletnih etažah je dopustno izvesti povezavo s kletjo objekta Poljanska cesta 40.
PROSTORSKA ENOTA C3
V prostorski enoti C3 je predvidena ureditev Strupijevega nabrežja – sprehajalne poti. V zahodnem delu prostorske enote C3, od križišča z Roško cesto do uvoza v podzemno garažo objektov prostorskih enot P2 in P3, se Strupijevo nabrežje uredi tudi za dovoz motornih vozil.
V severovzhodnem delu prostorske enote je predvidena prestavitev otroškega igrišča.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo pritličja z zunanjo ureditvijo«, 4.3. »Ureditvena situacija – nivo kleti« in 4.4. »Ureditvena situacija – nivo streh in značilni prerezi skozi območje«.

V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– začasni objekti, in sicer: pomol, odprti sezonski gostinski vrtovi, odri z nadstreški, pokriti prireditveni prostor in začasne tribune,
– spominska obeležja,
– urbana oprema, in sicer: nadkrita čakalnica (za mestni avtobus in primestno železnico), javna kolesarnica z nadstreškom, javne telefonske govorilnice, transparenti, skulpture in druge prostorske inštalacije, vodnjaki oziroma okrasni bazeni in otroško igrišče,
– pomožni energetski in komunalni objekti, navedeni v 24. členu tega odloka,
– pomožni cestni objekti, in sicer: objekt za odvodnjavanje ceste in objekt javne razsvetljave.
Ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

Oblikovni princip, izbor materialov in barv morajo biti v območju OPPN usklajeni.
Paviljonska objekta E in F morata biti sodobno oblikovana, iz lahke, kovinske konstrukcije.
PROSTORSKA ENOTA P1
Objekt A je oblikovan kot pravokoten pritlični podstavek, na katerem leži večetažni del objekta, ki s spiralasto obliko tvori svetlobnike atrijev, urejenih v prvi kletni etaži objekta. Strehe pritličnega dela objekta ob atrijih so delno pohodne. Na pohodnih delih se urejene terase.
Objekt B je nepravilne rombaste oblike. Deljen je na dva volumna, ki ju povezuje nižji prehodni trakt. Oblikovna zasnova objekta mora odražati njegovo javno namembnost in centralno pozicijo v območju.
PROSTORSKA ENOTA P2
Objekt C je zasnovan v obliki obrnjene črke L. Daljši krak objekta je delno vkopan, z vzhodno stranjo odprt proti atriju v prostorski enoti P5. Nadzemni del objekta (krajši krak) je oblikovan kot pravokotnik. Streho vkopanega dela objekta in podzemne garaže je treba urediti kot pohodno zunanjo površino srednjih šol, izvedeno po sistemu zelenih streh, urbano opremljeno ter hortikulturno urejeno.
PROSTORSKA ENOTA P3
Poslovno-stanovanjski objekt D je v tlorisu elipsasto zasnovan. Oblikovanje objekta mora odražati njegovo programsko raznolikost od ureditev ostalega območja. Poudarjena naj bo vertikalna členitev fasade.

Zunanji prostor je zasnovan kot preplet tlakovanih in zelenih površin javnega ali poljavnega značaja. Tlakovane površine morajo biti enotno oblikovane, tako, da je med njimi vzpostavljeno zvezno prehajanje.
V postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj za posege v območju OPPN, je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.
V načrtih zunanjih ureditev je treba v vseh prostorskih enotah enotno oblikovati naslednje elemente:
– klopi, korita za rože, smetnjaki ipd.,
– drogovi za zastave,
– stojala za kolesa (pokrita in nepokrita),
– zunanja razsvetlitev.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Ozelenjene zunanje površine morajo imeti minimalno plast zemlje nad zgornjo koto plošče kleti 0,60 m, v območju dreves pa najmanj 1,00 m.
PROSTORSKI ENOTI P1 IN P2
V severovzhodnem delu prostorske enote P1 je predvidena zelena površina, zasajena z grmovnicami, pas med zeleno površino in uvozno-izvozno klančino do podzemnih garaž naselja večstanovanjskih objektov, pa je tlakovana pešpot.
Na skrajnem vzhodu območja OPPN, vzdolžno ob objektu A, je predvidena peš pot, s katere so urejeni dostopi, preko mostovžev nad odprto kletjo, do servisnih vhodov na vzhodni strani objekta A. Zunanje površine je treba tlakovati tako, da tvorijo enotno površino z zunanjimi površinami naselja stanovanjskih blokov vzhodno od obravnavanega območja.
Notranji atriji v objektu A so ozelenjeni in zasajeni z drevesi. V delih atrijev se uredijo terase, oblikovane v lesenem tlaku. Tudi terase na pritličnem delu objekta se uredijo v lesenem tlaku.
Zunanje površine zahodno ob objektu A so načrtovane kot povezovalna ploščad med objektoma A in B, s katere se dostopa do vhodov v objekta. Ploščad je treba ozeleniti z drevesi in grmovnicami v koritih. Tlakovanje naj se oblikuje v kombinaciji kamna in asfalta.
Ploščad se na južnem delu zaključi v urbani balkon z vertikalnimi povezavami (stopnišče in dvigalo) do atrija v prostorski enoti P5.
Ploščad med objektoma B in C se na vzhodu zaključi s stopniščem in dvigalom do atrija v prostorski enoti P5. Ploščad se uredi kot kombinacija asfalta in kamnitega tlaka. Na obstoječi uvoz z Roške ceste je treba postaviti potopne količke.
Večji del zunanjih površin v prostorski enoti P2 med obstoječim objektom Roška cesta 2 in predvidenim objektom C je treba urediti kot travnate površine z gredicami, zelenicami in grmovnicami v koritih, vmesne pešpoti so tlakovane ali peščene. Manjši del površin se tlakuje, tako, da s površinami v prostorski enoti P1 tvorijo enotno ploščad med objektoma B in C. Med telovadnico v objektu C in zunanjim atrijem v prostorski enoti P5 je svetlobni jašek za osvetlitev telovadnice. V območju višinskega preskoka se območje lahko ogradi s prosojno ograjo.
PROSTORSKA ENOTA P3
Zunanji prostori ob objektu D se uredijo v dveh nivojih.
Zahodni del zunanjih površin je na nivoju Roške ceste. Površine je treba oblikovati v manjši trg pred glavnim vhodom v poslovni del objekta. Tlakovan naj bo s kamnom ali drugimi trajnimi materiali. V tlaku je treba pustiti izreze za drevesa.
Vzhodni del zunanjih površin je na nivoju Strupijevega nabrežja. Površine so delno tlakovane s kamnitim tlakom, delno zazelenjene.
Južno ob obstoječem objektu Roška cesta 2 je dopustno urediti klančino med obema nivojema zunanjih površin, za potrebe peš in kolesarskega prometa.
Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za športe z žogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev, in sicer:
– 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in
– 3,5 m2 za zelene površine.
Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 500 m.
Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je praviloma 200 m2 (vendar ne manj kot 50 m2) najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta, kjer je dopusten višinski poudarek, ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor za neizvedeni delež zelenih površin, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), ki jih mora zagotoviti na gradbeni parceli oziroma v oddaljenosti do 200 m, plačati MOL odškodnino za neizvedeno zeleno površino kot prispevek za prenovo ali izgradnjo javnih zelenih površin. Investitorju se odmeri odškodnina v postopku izdaje odločbe o plačilu komunalnega prispevka.
PROSTORSKA ENOTA P4
Prostorska enota P4 je v severnem delu parkovna površina s peš potjo ob severnem robu območja enote. Peš pot mora biti tlakovana s trajnim materialom.
Kvalitetna drevesa v območju je treba ohraniti in po potrebi sanirati. V času gradnje jih je treba zaščititi. Posamezna drevesa je možno nadomestiti z novimi. Vzhodni del parka se zasadi z drevesi v gručah, uredijo se trate in utrjene peščene peš poti. Zahodni del parka se zasadi z drevesi v vrstah, vzporednih z Roško cesto, površina se prekrije s peskom.
Južni del prostorske enote je ploščad – predprostor objekta B. S ploščadi so urejeni dostopi do objekta B ter prehod do Kapusove ulice. Oblikovanje ploščadi in izbor urbane opreme naj izražata značaj javnega prostora.
PROSTORSKA ENOTA P5
Na severozahodnem robu atrija, med objektoma B in C ter vzdolžno ob Strupijevem nabrežju so predvidene terasasto oblikovane ozelenjene tribune. Med njimi so tlakovani prehodi in klančine za invalide. Tribune so na jugovzhodni strani zaključene z zelenim pasom z drevoredom in vmesnimi tlakovanimi prehodi ob Strupijevem nabrežju.
Sestavni del ureditve zunanjega atrija je večja vodna površina – okrasni bazen z vodno gladino v nivoju zunanjega tlaka. V sklopu ureditve sta predvidena dva zunanja odra za kulturne prireditve na prostem. Del površin atrija se lahko nameni zunanjim prostorom lokalov.
Atrij se tlakuje s kamnom ali drugimi trajnimi materiali, z vmesnimi izrezi za drevesa.
V atriju se dopušča postavitev opreme za potrebe predstav, vključno s premičnim portalnim mostom.
PROSTORSKA ENOTA P6
Brežine Gruberjevega prekopa se ohranjajo ozelenjene. V čim večji meri se obdrži kvalitetno visoko vegetacijo, ki se jo dopolni z novimi zasaditvami.
Brv se oblikuje kot lahka kovinska konstrukcija z lesenim tlakom.
PROSTORSKI ENOTI P7 IN P8
Območje se intenzivno ozeleni. Obstoječa vegetacija ob nabrežju se razredči in uredi, osrednji del se zasadi z drevesi in grmovnicami. Zaželene so hortikulturne oziroma parkovne ureditve. Na območju se vzpostavi sistem sprehajalnih poti, ki se navezujejo na obstoječe in predvidene peš povezave.
Glavne pešpoti poti so lahko asfaltirane, vmesne povezovalne poti so peščene. Športne površine se tlakuje športnim panogam primerno. Tribune ob športnih igriščih naj bodo ozelenjene.
Lokacijo igrišč in pešpoti je treba določiti v načrtu krajinske arhitekture. Pri projektiranju je treba upoštevati predpisane odmike od železniške proge in Gruberjevega prekopa.
PROSTORSKI ENOTI C1 IN C2
Obstoječi drevored ob Roški cesti se v čim večji meri ohranja nespremenjen. Posamezna drevesa je po potrebi možno sanirati, manjkajoča nadomestiti z novimi istovrstnimi drevesi. Površina med voznimi pasovi in kolesarsko stezo ter hodnikom za pešce se ozeleni.
Površine vzhodno od robnika vozišča Roške ceste se tlakujejo s kamnom ali drugimi trajnimi materiali. V tlaku so predvideni izrezi za drevesa. Kolesarsko stezo se od ostalih površin loči z barvo ali drugačnim tlakovanjem. Uvoz za avtomobile se od ostalih površin loči s količki.
Severni del podaljška Kapusove ulice do uvozno-izvoznih klančin je asfaltirana površina za mešani promet. Krog v krožišču se ozeleni. Dovoz s krožiščem je prometno mešana površina na istem nivoju in brez robnikov med površinami za posamezne prometne udeležence.
PROSTORSKA ENOTA C3
Strupijevo nabrežje se uredi kot sprehajališče, na skrajnem zahodnem delu se uredi dovoz do podzemne garaže.
Dovoz do klančine v podzemne garaže je lahko asfaltiran. Za uvozom v podzemne garaže je treba na Strupijevem nabrežju postaviti potopne količke. Ostala površina se tlakuje z betonskimi tlakovci tako, da tvorijo enotno površino z zunanjimi površinami naselja stanovanjskih blokov vzhodno od obravnavanega območja. Vzdolžno ob Strupijevem nabrežju je treba zasaditi drevored.
Obstoječe otroško igrišče na vzhodnem delu prostorske enote C3 se prestavi severneje, med obstoječim večstanovanjskim objektom in stičiščem pešpoti s Strupijevim nabrežjem.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo pritličja z zunanjo ureditvijo«.

1. Tlorisni gabariti objektov
Objekt A:

– pritličje:                                42,70 x 150,20 m
– nadstropja:                               51,20 x 150,50 m

Objekt B:

– nadzemne etaže:     zahodna stran 51,00 m, južna stran
89,30 m, vzhodna stran 71,10 m in severna stran 102,90 m

Objekt C:

– nadzemne etaže:                            23,70 x 57,70 m

Objekt D:

– nadzemne etaže:                            54,90 x 22,00 m

Terasna etaža naj bo umaknjena minimalno 3 m od zunanjega roba objekta in ne sme zasedati več kot 60% površine tipične etaže.
Objekt E:

– nadzemne etaže:                            35,30 x 13,00 m

Objekt F:

– nadzemne etaže:                             10,50 x 7,30 m

Skupne etaže objektov A in B:

– kleti:                                   174,00 x 150,00 m

Skupne etaže objektov C in D:

– kleti:                                 186,30 m x 104,50 m

2. Absolutne kote terena

Prostorske enote P1, P2 in P4:                    294,20 mnv
Prostorska enota P3:                              296,20 mnv
Prostorska enota P5:                              289,20 mnv

Prostorska enota C1:
Roška cesta se spušča od juga proti severu, absolutne kote terena so:

 – na južni strani:                               297,00 mnv
 – na severni strani:                             294,80 mnv
 Prostorska enota C2:                             294,20 mnv

Prostorska enota C3:

– osrednji del:                                   291,20 mnv
– zahodni del:                                    296,00 mnv
– vzhodni del:                                    293,50 mnv

3. Višinski gabariti in etažnost objektov
Objekt A:
Etažnost severnega dela objekta je 2K + P + 2, južnega dela je 2K + P + 4.
Višinski gabariti:

– streha nad pritličjem:                            + 5,40 m
– severni del objekta:                             + 15,40 m
– južni del objekta:                               + 18,85 m

Objekt B:
Etažnost je 2K + P + 3.
Višinski gabariti:

– streha:                                          + 16,70 m
– najvišja točka objekta:                          + 17,40 m

Objekt C:
Etažnost je 2K + P + 1.
Višinski gabariti:

– streha nad telovadnico:                           + 0,60 m
– nadzemni del objekta:                            + 10,00 m

Objekt D:
Etažnost je 3K + P + 5 + T.
Višinski gabariti:

– strešni venec:                                   + 23,50 m
– terasna etaža:                                   + 26,60 m

Objekt E in F:
Etažnost je P.
Višinski gabariti:

– streha:                                           + 5,00 m

Vse podane višine so merjene od izhodiščne absolutne kote terena. Nad najvišjo točko objektov smejo segati le inštalacijske naprave.
4. Kapacitete objektov
Objekti A, B in E:

– BTP nad nivojem terena:                          31.900 m²
– BTP kletnih etaž:                                20.600 m²

Objekti C, D in F:

– BTP nad nivojem terena – objekt C:                3.800 m²
– BTP nad nivojem terena – objekt D:                8.000 m²
– BTP nad nivojem terena – objekt F:                   80 m²
– BTP kletnih etaž:                               17.250 m².

5. Regulacijski elementi
Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo pritličja z zunanjo ureditvijo«, 4.3. »Ureditvena situacija – nivo kleti« in 4.4. »Ureditvena situacija – nivo streh in značilni prerezi skozi območje«.

Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, predvidenih objektov in zunanjih ureditev se odstrani delavnica v severnem delu območja OPPN, transformatorska postaja in pomožni objekt ob Roški cesti, ograja ob Roški cesti, stanovanjska stavba in ograja v osrednjem delu območja OPPN, poslovni objekt in ograje južno od srednje šole, pomožni objekt in ograje na desnem bregu Gruberjevega prekopa, otroško igrišče in heliport.
Požarni stopnišči objekta Poljanska cesta 40 se v primeru dozidave objekta v prostorski enoti P4 odstranita oziroma prestavita na dvoriščni fasadi.
Odstranitve objektov so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.1. »Načrt odstranitve objektov«.

Ohranijo se objekt Roška cesta 2 z ograjo na zemljišču parc. št. 172/1, k.o. Poljansko predmestje, in nadstrešnica nad dovozom v klet na zemljišču parc. št. 172/10, k.o. Poljansko predmestje.
Dopustni posegi na objektu Roška cesta 2 so redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije, ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora ter spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za prostorsko enoto P2.
Na objektu obstoječe nadstrešnice nad klančino so dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije.
Otroško igrišče na vzhodnem delu prostorske enote C3 se prestavi severneje. Igrišče se locira med predvideno intervencijsko potjo in najbolj zahodnim blokom.

GP1 – parcela, namenjena gradnji predvidenega kompleksa akademij, sega v prostorski enoti P1 in C3 in obsega zemljišči parc. št.: del 172/1 in del 172/10, k.o. Poljansko predmestje.
Površina GP1 meri 17.571 m2.
GP2 – parcela, namenjena gradnji predvidenega objekta srednje šole v prostorski enoti P2, obsega zemljišče parc. št.: del 172/1, k.o. Poljansko predmestje.
Površina GP2 meri 5.648 m2.
GP3 – parcela, namenjena gradnji predvidenega poslovno-stanovanjskega objekta v prostorski enoti P3, obsega zemljišči parc. št.: del 172/1 in del 172/4, k.o. Poljansko predmestje.
Površina GP3 meri 3.750 m2.
GP4 – parcela, namenjena gradnji dela objekta Arhiva Republike Slovenije in Restavratorskega centra Slovenije, sega v prostorsko enoto P4 ter obsega zemljišče parc. št.: del 172/8, k.o. Poljansko predmestje.
Površina GP4 meri 909 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta številka 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.

1. Površine, namenjene javnemu dobru
Površine, namenjene javnemu dobru, so površine prostorskih enot P1, P4, P6, P7, C1, C2 ter C3 in obsegajo zemljišča parc. št.: del 145, del 148/1, del 148/2, del 171/15, del 172/1, del 172/4, del 172/8, del 172/10, 441/25, 446/2, 447, 448/1, 448/4, 448/5, del 523/1, del 523/5, 532/2, 532/5, 532/6, del 533/1 in del 533/2, vse k.o. Poljansko predmestje in del 656 in del 66/14 obe k.o. Golovec.
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo skupaj 44.107 m2.
2. Površine, namenjene javni rabi
Del zunanjih površin se nameni javni rabi in obsega zemljišča parcelnih številk:
– v prostorski enoti P1 – zemljišča parc. št.: del 172/1 in del 172/10, k.o. Poljansko predmestje, površina meri 1.275 m2,
– v prostorski enoti P4 – zemljišča parc. št.: del 172/8, k.o. Poljansko predmestje, površina meri 910 m2,
– v prostorski enoti C2 – zemljišča parc. št.: del 172/1 in del 172/8, k.o. Poljansko predmestje, površina meri 404 m2.
Površine, namenjene javni rabi, merijo skupaj 2.589 m2.
Javne površine so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.4. »Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru in javni rabi«.

Posege v prostorskih enotah P1, P4 (razen gradnje prizidka objektu Poljanska cesta 40), C2 in C3 je treba izvesti v eni gradbeni etapi. Posege v prostorski enoti P5 se v tej etapi izgradnje uredi za funkcionalne potrebe akademij.
Izgradnja objekta C je pogojena z izvedbo uvoza z Roške ceste na Strupijevo nabrežje in izgradnjo podzemne garaže. Ob izgradnji objekta C je treba izvesti vse predvidene posege v prostorskih enotah P2, P7 in brv do prostorske enote P7. Ureditve v prostorski enoti P5 se v tej etapi izgradnje uredi za funkcionalne potrebe srednjih šol.
Ko se zaključijo predvideni posegi v prostorskih enotah P1 in P2, mora biti dokončno izvedena tudi prostorska enota P5.
Izgradnja objeta D je pogojena z izvedbo uvoza z Roške ceste na Strupijevo nabrežje in izgradnjo vročevoda, ki pa ne sme onemogočiti izgradnje kletnih etaž objekta C. Ob izgradnji objekta D je treba izvesti vse predvidene posege v prostorski enoti P3.
Predhodno je potrebna ureditev pripadajoče komunalne, energetske in telekomunikacijske ter prometne infrastrukture.

V območju OPPN so evidentirane enote kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pod naslednjimi evidenčnimi številkami:
• 328 – Ljubljana – Mestno jedro,
• 8791 – Ljubljana – Poljansko predmestje,
• 9668 – Ljubljana – Kasarna ob Roški,
• 18790 – Ljubljana – Drevored ob Roški cesti,
• 9431 – Ljubljana – Gruberjev prekop.
Vsi posegi morajo biti skladni s kulturnovarstvenimi pogoji.
V območju OPPN so evidentirane enote naravnih vrednot, ki so določene v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06) pod naslednjimi evidenčnimi številkami:
• 7794 – Ljubljana – drevored cibor in lip ob Roški cesti.
Vsi posegi morajo biti skladni z naravovarstvenimi pogoji.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Pri pridobivanju projektne dokumentacije je treba pridobiti vodno soglasje.
2. Varstvo vode in podtalnice
Območje OPPN se v skladu za zakonskimi predpisi o vodonosniku Ljubljanskega polja nahaja v širšem (III.) vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati vsa določila predpisov, ki veljajo za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi, in odlaganje odpadkov.
Pri odvodnjavanju odpadne padavinske vode v strugo je treba zagotoviti, da bo:
– število izpustov v vodotok čim manjše,
– izpustna glava iztoka kanala padavinskih voda v strugo vodotoka oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka,
– po potrebi izpustna glava opremljena s povratno zaklopko,
– na območju iztoka struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo, kar mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelano in prikazano.
Gradnja premostitvenih objektov v območju vodotokov mora biti načrtovana tako, da ne posega v pretočni profil vodotoka, ne povzroča lokalne zožitve struge in mora po možnosti premostiti strugo v celoti, brez vmesnih opornikov. Svetla odprtina premostitvenih objektov mora zagotoviti prevodnost maksimalnih visokih voda z varnostno višino minimalno 50 cm. Dno in brežine vodotoka morajo biti na vplivnem območju premostitve utrjeni na tak način, da je preprečena erozija dna in brežin, ter da je omogočen transport plavin in plavja.
V primeru, da se bo v času izkopov za objekte naletelo na nasutja odpadkov, jih je treba odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago. Nastalo razliko med potrebno gradbeno jamo in dejanskim izkopom je treba zapolniti z neonesnaženim prodom, zbitim v plasteh.
Če ponikanje meteornih voda ni možno, kar je treba računsko dokazati, je možno padavinske vode speljati v vodotok. Pri tem je treba ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
Upoštevati je potrebno veljavne predpise za območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja.
Če se pri izkopih ugotovi pojav viseče podtalnice, je treba načrtovati gradnjo tako, da ne bo prišlo do vpliva na sosednje objekta ali površine.
V času gradnje je treba upoštevati vsa določila predpisov, ki veljajo za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja. Za dreniranje ali črpanje podzemne vode v času gradnje je treba pridobiti vodno soglasje.
V času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov in umazanega zraka nad strehe objektov.
4. Varstvo pred hrupom
Nove stanovanjske in druge za hrup občutljive objekte je treba izvesti tako, da prebivalci ne bodo izpostavljeni čezmernemu hrupu. Poskrbeti je potrebno za pasivno zaščito, tako da ne bodo presežene mejne vrednosti v prostorih (40 dBA podnevi in 35 dBA ponoči).
Na fasade, kjer so presežene kritične vrednosti, naj se ne umeščajo za hrup občutljivi prostori. Predvidi naj se zadostna izolacija fasadnih elementov ter ustrezno zračenje.
Pri gradnji stanovanj je nujna pasivna protihrupna zaščita, zato naj se uporabljajo fasadni elementi z visoko protihrupno zaščito.
Za vire hrupa je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve in obratovalni monitoring hrupa. V primeru, da bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
5. Odstranjevanje odpadkov
V času gradnje naj se preprečuje razlitje, izpiranje ali izluževanje nevarnih odpadkov v tla.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke za objekta A in B je v južnem delu prve kleti.
Ekološki otok je v sklopu objekta E.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke za objekt C je ob razdelilni kuhinji znotraj objekta srednje šole.
Zbirno mesto za odpadke za objekt D je v 1. kleti ob vertikalnih komunikacijah, odjemno mesto je na nivoju terena ob uvozno-izvozni klančini.
Zbirno mesto za odpadke mora biti zaprto, prezračevano in opremljeno s priključkom za vodo in talnim sifonom. Višina kleti in prometna ureditev mora omogočati smetarskemu vozilu dostop do kontejnerskega mesta preko uvozno-izvozne klančine iz Kapusove ulice.

1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce. Za potrebe zagotavljanja varstva pred požarom je potrebno dograditi mrežo intervencijskih poti in hidrantnega omrežja.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
2. Varstvo pred poplavami
Območje OPPN ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi za varstvo pred poplavami niso nujni.
3. Varstvo pred potresom
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve zaklonišč. Za objekte A, B in C je nujna izgraditev dvonamenskih zaklonišč, za preostale objekte je nujna konstrukcijska ojačitev prve plošče.
Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Območje OPPN se nahaja v 8. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
4. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno razlitje nevarnih snovi v podtalnico.
5. Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. Poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki omogoča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, odmik od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,5 m, nakloni klančin morajo biti prilagojeni intervencijskim vozilom. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.
Med intervencijskimi potmi in objekti so v minimalni razdalji 8 m dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi. Višina dreves ne same presegati 6 m.
Za reševalna, policijska in vozila varnostnih služb mora biti zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest, intervencijskih poti in peščevih površin.
Intervencijske poti potekajo:
– po Strupijevem nabrežju, kjer se navezuje na obstoječo intervencijsko pot ob stanovanjskih objektih vzhodno od območja OPPN in na intervencijsko pot vzhodno od objekta akademij,
– ob vzhodni in severni fasadi vzhodnega objekta akademij,
– ob severni fasadi zahodnega objekta akademij,
– po Roški cesti,
– po Kapusovi ulici.
6. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem, s talnimi hidranti. Del hidrantne mreže tvorijo obstoječi hidranti ob Roški cesti. Novi hidranti so predvideni na Strupijevem nabrežju, ob vzhodni intervencijski poti ter ob objektih B in E. Razmestitev hidrantov mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi smernicami s področja požarne varnosti. Za potrebe gašenja požara mora biti zagotovljenih najmanj 15 l/s vode. Premer hidranta mora biti minimalno DN 80, tlak na hidrantu mora znašati najmanj 2,5 bara.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.5. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti« in 4.6. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

1. Motorni promet
Roška cesta se v južnem izteku delno razširi in preuredi za potrebe novega uvoza na Strupijevo nabrežje. Strupijevo nabrežje se za potrebe motornega prometa uredi od izvoza na Roško cesto do uvozno-izvozne klančine v podzemno garažo srednjih šol in poslovno-stanovanjskega objekta.
Kapusova ulica se rekonstruira, uredi se dovoz preko krožišča do uvozno-izvoznih klančin v podzemno garažo akademij in v obstoječo podzemno garažo naselja večstanovanjskih objektov.
Obstoječi uvoz z Roške ceste v prostorsko enoto P1 se ohrani in uredi izključno za občasno uporabo, za večja dostavna vozila za potrebe programa objekta B.
Na območju ni drugih površin za motorni promet.
2. Mirujoči promet
Na nivoju pritličja ni parkirnih površin. Vsa parkirna mesta (v nadaljevanju: PM) so predvidena v kletnih etažah. Del garaže v prvi kletni etaži mora biti javno dostopen za parkiranje obiskovalcev v času uporabe objekta.
Pri dimenzioniranju površin je treba zagotoviti:
– stanovanja
– 2 PM na stanovanje ter dodatno 10% za obiskovalce,
– 1PM na oskrbovano stanovanje ter dodatno 10% za obiskovalce,
– 1PM na 12 postelj ter dodatno 10% za obiskovalce, pri dijaških, mladinskih domovih,
– 1PM na 4 postelje ter dodatno 10% za obiskovalce pri študentskih domovih;
– poslovne površine
– 1 PM na 30 m2 bruto tlorisnih površin (BTP);
– storitvene dejavnosti
– 1PM na 30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM;
– trgovske dejavnosti
– 1PM na 50 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM, za lokalno trgovino pod 500 m2,
– 1PM na 80 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM, za trgovino z neprehrambenimi izdelki;
– gostinstvo
– 1PM na 6 sedežev in 1PM na 1 m točilnega pulta v gostinskem lokalu, vendar ne manj kot 2 PM;
– izobraževanje
– 1,25 PM na učilnico srednje šole,
– 1 PM na 4-5 študentov ter 1 PM na 3 zaposlene;
– športne dejavnosti
– 1 PM na 15 m2 BTP pri večnamenskih dvoranah, pretežno namenjenih razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes in pd.),
– 1PM/150 m2 BTP športnih igrišč.
Na vseh gradbenih parcelah je treba od števila parkirnih mest, določenega v drugem odstavku tega člena, zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Kolesarnica je predvidena v sklopu nadstrešnice uvozno-izvozne klančine akademiji. V sklopu zunanjih ureditev so možna dodatna nepokrita stojala za kolesa.
3. Kolesarski in peš promet
Peš hodniki in kolesarske steze potekajo vzdolž Roške ceste ter Kapusove ulice.
Južni del Kapusove ulice od križanja z javnim peš prehodom v smeri vzhod-zahod in skrajni zahodni del Strupijevega nabrežja sta mešani prometni površini, kjer se motorna vozila podrejajo pešcu.
Pešcu in kolesarju je namenjena brv preko Gruberjevega prekopa.
Glavni dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane osebe.
4. Normalni prerezi ulic
Predviden prečni prerez Roške ceste (C1) je:
– min. 1,20 m širok hodnik za pešce,
– min. 2,00 m široka površina za kolesarski promet,
– 6,10 m široko vozišče,
– 2,50 m široka zelenica,
– 4,50 m široko vozišče,
– min 4,50 m široka zelenica,
– min 2,00 m širok hodnik za pešce,
– min 2,40 m široka površina za kolesarski promet.
Predviden prečni prerez Kapusove ulice (C2) je:
– min 2,00 m širok hodnik za pešce na zahodni strani ceste,
– 1,70 m široka površina za kolesarski promet,
– 6,50 m široko vozišče,
– 3,00 m široka zelenica oziroma na delu ulice prostor za vzdolžno parkiranje taksistov,
– 1,50 m široka površina za kolesarski promet,
– 1,60 m širok hodnik za pešce.
5. Železniški promet
Pri posegih v prostorskih enotah P7 in P8 je treba upoštevati rezervat za drugi tir dolenjske železnice in predpisan 8-metrski odmik ureditev od osi predvidenega tira.
Prehodi železniškega koridorja se morajo izvesti v skladu s smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
Dopustno je urediti postajališče primestne železnice v skladu s smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.5. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– novi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev na plinovodno omrežje se izvede v skladu s potrebami posameznega objekta. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– dovoljena je gradnja in ureditve naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, gradnja pomožnih energetskih objektov, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin, pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj, pomožnih komunalnih objektov, razen objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
V primeru, da bi bilo treba zaradi gradnje v prostorski enoti P4 prestaviti obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba za prestavitev pridobiti idejno zasnovo prestavitve, ki jo izdela oziroma potrdi upravljavec predmetne gospodarske javne infrastrukture ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in upravljavca gospodarske javne infrastrukture.
Vse ureditve v prostorski enoti P6 morajo biti izvedene tako, da je zagotovljen odmik temeljev brvi od kanalizacijskih zbiralnikov dimenzije 800 mm v levem in desnem bregu Gruberjevega prekopa, da se ohrani funkcija kanalov in da ne bo prišlo do prenosa obtežbe nanju. V primeru, da bi bilo treba zaradi gradnje brvi prestaviti ostalo obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba za prestavitev pridobiti idejno zasnovo prestavitve, ki jo izdela oziroma potrdi upravljavec predmetne gospodarske javne infrastrukture ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
2. Vodovodno omrežje
Za oskrbo z vodo novo predvidenih objektov bo potrebno zgraditi najmanj tri vodovodne priključke in enega obnoviti oziroma glede na program v predvidenih objektih in zahteve obratovanja vodovodnega omrežja, šest priključkov in enega obnoviti.
Požarna varnost se zagotavlja z zunanjim javnim hidrantnim omrežjem, z notranjim hidrantnim omrežjem, v objektih A in B s stabilnimi gasilnimi napravami na vodo – sprinkler ter gasilnimi aparati.
Glavni priključek za objekta A in B ali več priključkov se predvidi na vodovodu, ki je predviden na severozahodu obravnavanega območja. Gradnja vodovoda večjega premera se začne v Kapusovi ulici pri navezavi na oba zgrajena vodovoda DN 100. Trasa vodovoda nato zavije v območje predvidenega parka, kjer v predvideni intervencijski poti obide objekta E in B in se na zahodu, v Roški cesti, v obstoječem jašku, poveže z obstoječim vodovodnim omrežjem. Predvidena je navezava novega vodovoda na sekundarni vodovod PE d 110 in na vodovod DN 500 v Roški cesti v skupnem jašku.
Severni odsek vodovoda NL DN 100 nad objektom A se ukine. Ukinitev dela vodovoda NL DN 100 je dopustna samo v primeru, da se koncem ohranjenega dela vodovoda NL DN 100 poleg končnega hidranta vgradi hišni vodovodni priključek. V kolikor navedeno ne bo izvedeno, se mora povezava požarnega vodovoda NL DN 100 z vodovodom NL DN 100, zgrajenim severno od uvozne klančine v garažne prostore oziroma zgrajenim v Kapusovi ulici ohraniti. Za gradnjo vodovoda nad uvozom se mora zagotoviti višina nadkritja stropne plošče več kot 1,00 m.
Od obstoječega ''požarnega'' vodovoda NL DN 100 bo gradnja objekta A oziroma izvedba gradbene jame oddaljena cca 1,5 m. Ob in po gradnji gradbenih del bo stanje vodovoda ves čas spremljano in po potrebi bo potrebno predmetni vodovod DN 100 ali odsek vodovoda v isti trasi obnoviti.
Za oskrbo s pitno in sanitarno vodo Akademije za likovno umetnost naj se izvede ločen priključek, požarna varnost pa se zagotavlja po skupnem priključku za objekta A in B, ki poleg notranjih hidrantov napaja tudi sprinkler sistem, predviden v objektu.
Za oskrbo objekta C z vodo in za zagotavljanje požarne varnosti iz javnega vodovodnega omrežja vseh treh objektov z južne strani se v novi poti ob Gruberjevem prekopu oziroma Strupijevem nabrežju predvidi nov sekundarni vodovod, ki se na zahodu naveže na že izvedeni odcep na vodovodu DN 500, v nadaljevanju katerega je sedaj zgrajen vodovod PE d 110, na vzhodu pa na vodovod NL DN 100, zgrajen za potrebe stanovanjske pozidave Spodnje Poljane.
Objekt D se naveže z že obstoječim priključkom na vodovod v Roški cesti, ki se ga obnovi.
V primeru, da bi bilo treba zaradi gradnje v prostorski enoti P4 prestaviti obstoječi vodovod dimenzije 100 mm in načrtovani vodovod dimenzije 150 mm, ki se nanj priključuje, je treba za prestavitev pridobiti projektno nalogo, ki jo izdela upravljavec vodovodnega omrežja ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in upravljavca vodovodnega omrežja.
V primeru, da bi bilo treba zaradi gradnje brvi v prostorski enoti P6 prestaviti obstoječi vodovod dimenzije 300 mm, je treba za prestavitev pridobiti projektno nalogo, ki jo izdela upravljavec vodovodnega omrežja ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in upravljavca vodovodnega omrežja.
Vse ureditve v prostorskih enotah P7 in P8 morajo biti izvedene tako, da se obstoječi vodovod dimenzije 300 mm ohrani. V primeru, da bi bilo treba vodovod prestaviti, je treba za prestavitev pridobiti projektno nalogo, ki jo izdela upravljavec vodovodnega omrežja ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in upravljavca vodovodnega omrežja.
Ureditev otroškega igrišča v prostorski enoti C3 mora upoštevati potek obstoječega vodovoda dimenzije 100 mm tako, da se nad vodovodom ne sme postavljati igral ali druge opreme, ki segajo pod površje tal oziroma da so zagotovljeni ustrezni odmiki od vodovoda.
Novo predvidene vodovode je potrebno opremiti z vso potrebno vodovodno armaturo, predvsem zasuni na priključnih mestih, z blatniki in zračniki. Na vseh opisanih sekundarnih vodovodih se vgradijo hidranti za zagotavljanje požarne varnosti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Vse javne vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe. Požarna varnost se zagotovi tudi iz internega vodovodnega omrežja, ki ni del javnega omrežja. Del potrebne vode za zagotavljanje požarnega varstva objektov se lahko zagotovi tudi iz požarnih bazenov v sklopu načrtovanih objektov ali iz Gruberjevega prekopa.
Pri vgradnji hidrantov – blatnikov ter končnih hidrantov na vseh vodovodnih vejah, kjer hidranti poleg protipožarne vloge služijo tudi za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja – za praznjenje in izpiranje vodovoda, naj se ob primernem obsutju vgradijo hidranti s prostim pretokom.
Lastnik zemljišča mora zemljišče, v katerem bo potekal predvideni javni sekundarni vodovod, z upravljavcem javnega vodovoda skleniti ''Pogodbo o služnostni pravici'', s katero bo upravljavcu vodovoda omogočeno upravljanje, nemoteno vzdrževanje in rekonstrukcijska dela.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo »Ureditev vodotoka in kanalizacije za CI 7/21 Roška kasarna – del, CS 7/22 Spodnje Poljane – del, Cr 8/1 Gruberjev prekop – del«, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., številka projekta 2495 V, julij 2008.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.
Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z internim dokumentom JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. »TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema«.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacijo za potrebe novih objektov je treba graditi v ločenem sistemu. Za odvod komunalne vode z južnega dela objekta B je treba zgraditi del javne kanalizacije v Strupijevem nabrežju. Nova javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode se priključi v obstoječ revizijski jašek s koto dna 291,1. Dolžina nove javne kanalizacije je 38 m.
Severni del objekta B se lahko priključi na javno kanalizacijo na Kapusovi ulici (dovoljeno je priključiti le komunalno odpadno vodo). Priključitev se lahko izvede preko obstoječe interne kanalizacije PVC200, v kolikor se pridobi soglasje lastnika.
V sklopu priključitve objekta C je treba urediti še priključek obstoječe Srednje ekonomske šole (SEŠ). Priklop obstoječe interne kanalizacije je treba obnoviti in ločiti padavinsko od odpadne vode ter ju ločeno speljati v javno kanalizacijo.
Odpadne komunalne vode iz objekta D se lahko priključijo na javno kanalizacijo na Roški cesti.
Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da se obstoječi kanal dimenzije 500 mm v prostorskih enotah P7 in P8 ohrani. V primeru, da bi bilo treba kanal prestaviti, je treba za prestavitev pridobiti projektno nalogo, ki jo izdela upravljavec kanalizacijskega omrežja ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Pri gradnji brvi prek Gruberjevega prekopa mora biti zagotovljen odmik temeljev brvi od kanalizacijskih zbiralnikov dimenzije 800 mm v levem in desnem bregu, da se ohrani funkcija kanalov in da ne bo prišlo do prenosa obtežbe nanju.
Padavinsko odpadno vodo s celotnega območja je treba odvesti preko interne kanalizacije do predvidene javne kanalizacije za padavinsko vodo v Strupijevem nabrežju. Na to se priključi tudi cestne požiralnike iz nove povezovalne ceste. Dimenzije posameznih odsekov kanalizacije se določi na podlagi lokacij priključkov interne kanalizacije.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se pred priključkom na javno kanalizacijo očisti do dovoljene stopnje onesnaženosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ter po Uredbah za posamezne dejavnosti.
Pri odvajanju padavinske vode iz cestišča ter utrjenih površin je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Kanalizacija naj poteka v dostopnih javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje javnih kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz podzemnih etaž je možen le preko črpališč. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo »Ureditev vodotoka in kanalizacije za CI 7/21 Roška kasarna – del, CS 7/22 Spodnje Poljane – del, Cr 8/1 Gruberjev prekop – del«, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., številka projekta 3161 K, julij 2008.
4. Plinovodno omrežje
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 100 mbar.
Glavni distribucijski nizkotlačni plinovod N14160, preko katerega se bo vršila oskrba objektov na obravnavanem območju, poteka po Roški cesti. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN200 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo objektov s plinom.
V bližini Brejčeve ulice je iz glavnega plinovoda N14160 JE200 že izveden odcep plinovoda PE110 preko Roške ceste v območje OPPN. Za priključitev objektov A, B in C bo potrebno podaljšati obstoječ odcep plinovoda v dimenziji DN100 in izvesti priključni plinovod za oskrbo objektov A in B, ter priključni plinovod za oskrbo objekta C.
Za oskrbo objekta D bo potrebno v jugozahodnem delu območja OPPN iz glavnega distribucijskega plinovoda N14160 PE225 preko Roške ceste zgraditi priključni plinovod.
Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Za objekta A in B na fasadi objekta A, za objekt C na fasadi obstoječe Srednje ekonomske šole in za objekt D na fasadi objekta D.
V prihodnosti je predvidena navezava 2. kleti objekta A na bodočo kletno ureditev Arhiva RS. Povezava bo izvedena pod priključnim plinovodom za objekta A in B, zato je potrebno že v fazi izgradnje komunalnih vodov za oskrbo območja OPPN izvesti tako gradbeno rešitev, ki bo preprečila poškodbe in zagotovila nemoteno obratovanje priključnega plinovoda v času gradnje kletne povezave.
Pri projektiranju plinovodnega omrežja in priključnih plinovodov za priključitev objektov na območju OPPN na distribucijsko plinovodno omrežje je potrebno upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja za dele območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje poljane, C8 in CR 8/1 Gruberjev prekop, št. R-9-D/2-2008, Energetika Ljubljana, d.o.o., julij 2008.
Idejna zasnova plinovodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Vročevodno omrežje
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Objekte je možno priključiti na vročevodno omrežje tudi za potrebe hlajenja.
Obstoječe glavno vročevodno omrežje, preko katerega se bo vršila oskrba objektov na obravnavanem območju, poteka po Kapusovi ulici T1005 v dimenziji DN150 in od Mesarske ceste proti območju OPPN v komunalnem kolektorju T1013 v dimenziji DN150. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov s toploto.
V območju OPPN je v podaljšku Kapusove ulice že zgrajen glavni vročevod T1005 JE150 in priključni vročevod P224 JE150 (JE100), preko katerega se oskrbuje s toploto obstoječa Srednja ekonomska šola. Ker predvidena pozidava v OPPN tangira obstoječe vročevodno omrežje, je potrebno izvesti njegovo prestavitev izven območja nove pozidave in zagotoviti nemoteno oskrbo Srednje ekonomske šole. Iz prestavljenega glavnega vročevoda T1005 DN 150 se izvedejo priključni vročevodi za oskrbo novih objektov A, B, C, D.
Za zagotovitev oskrbe s toploto širšega območja med Poljansko, Roško in Mesarsko cesto je potrebno v podaljšku komunalnega kolektorja izvesti povezavo glavnih vročevodov T1013 in T1005 v dimenziji DN150, ki bo omogočila novo priključevanje na območju OPPN.
V prihodnosti je predvidena navezava 2. kleti objekta A na bodočo kletno ureditev Arhiva RS. Povezava bo izvedena pod prestavljenim glavnim vročevodom T1005 DN150, zato je potrebno že v fazi izgradnje komunalnih vodov za oskrbo območja OPPN izvesti tako gradbeno rešitev, ki bo preprečila poškodbe in zagotovila nemoteno obratovanje glavnega vročevoda v času gradnje kletne povezave.
Pri projektiranju vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev objektov na območju OPPN na vročevodno omrežje je potrebno upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja za dele območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje poljane, C8 in CR 8/1 Gruberjev prekop št. R-9-D/2-2008, Energetika Ljubljana, d.o.o., julij 2008.
Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana,d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.
6. Elektroenergetsko omrežje
Za potrebe novih objektov je potrebna rekonstrukcija elektroenergetskega omrežja iz 10 kV na 20 kV SN omrežje, ki se bo napajalo iz predvidene RTP PCL. Dovod do območja se izvede iz načrtovane RTP PCL po Šmartinski in Njegoševi cesti, pri čemer se iz Njegoševe ceste predvidi dve možnosti nadaljevanja trase: po Njegoševi proti jugu po novi cesti in mostu prek Ljubljanice neposredno do Roške ceste ali po Rozmanovi in Poljanski cesti do Roške ceste.
Novi objekti naj se priključijo na rekonstruirano SN omrežje v Roški cesti. Obstoječo transformatorsko postajo ob Roški cesti je treba prestaviti v servisne prostore v objektih A in B. Napajanje obstoječih objektov se zagotovi iz nove transformatorske postaje. Prostori za nadomestno transformatorsko postajo in transformatorsko postajo za potrebe akademij so predvideni v prvi kleti na severnem delu objekta A, ob uvozno-izvozni rampi. Obstoječo TP Roška se do izgradnje nadomestne TP začasno uporabi za napajanje v času gradnje.
Za potrebe objekta C in D se postavi transformatorska postaja v 1. kleti objekta D. Postavitev transformatorske postaje je možna v jugovzhodnem ali jugozahodnem delu prve kleti objekta D. Nova transformatorska postaja se naveže preko Gruberjevega nabrežja na rekonstruirano SN omrežje v Roški cesti oziroma direktno na rekonstruirano SN omrežje v Roški cesti.
Del kabelske kanalizacije, ki poteka iz transformatorske postaje Roška proti severu, se ukine.
V primeru, da bi bilo treba zaradi gradnje v prostorski enoti P4 prestaviti obstoječe ali načrtovano elektroenergetsko omrežje, je treba za prestavitev pridobiti idejno zasnovo prestavitve, ki jo izdela upravljavec elektroenergetskega omrežja ter za prestavitev pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe in upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno rešitev EE napajanje za Akademijo in Srednjo šolo ob Roški cesti, Elektro Ljubljana d.d., št. proj.: IR-32/08, februar 2009.
7. Elektronsko komunikacijsko omrežje
Novi objekti se bodo priključili na optično in bakreno javno telefonsko omrežje.
Za dovod telefonskih kablov je potrebno zgraditi nov odcep od obstoječe kabelske kanalizacije do vhoda kablov v objekt. Na trasi obstoječe telefonske kanalizacije se izgradi nov kabelski jašek dimenzije 1,5x1,8x1,9 m, ki bo zajel obstoječe cevi.
V območju objekta D in izgradnje križišča med Strupijevim nabrežjem in Roško cesto je potrebno prestaviti obstoječo telefonsko kabelsko kanalizacijo v nove trase izven območja gradbenih del. V ta namen so predvideni trije novi jaški dimenzij 1,8x2,5x1,9 m. Do nove kabelske omarice na poslovno-stanovanjskem objektu je predvidena nova kabelska kanalizacija kapacitete 1x2 PVC cevi, ki bodo položene v klančino vhoda v podzemne garaže.
Skladno s prestavitvijo kabelske kanalizacije je potrebno pred rušitvijo obstoječe prestaviti kable v novo kabelsko kanalizacijo.
Projektirano omrežje mora biti izvedeno po veljavnih predpisih in navodilih Telekoma Slovenije. Telefonski kabli se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo.
8. Alternativni viri energije
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri zasnovi novih objektov naj se upoštevajo principi za zmanjšanje porabe energije.
9. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se bo napajala iz obstoječih svetilk javne razsvetljave.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Osvetlitev zunanjih površin objekta, orientiranih k javnim površinam, mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave za območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, del območja urejanja CS 7/22 Spodnje poljane, C8 in CR 8/1 Gruberjev prekop, JRS d.d., št. 06-30-2070/2140, julij 2008.
Potek komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta številka 4.6. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6357, v marcu 2009.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 3.646.882,39 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 3.646.882,39 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 1.721.037,95 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 5.367.920,34 EUR; od tega za prostorsko enoto P1 (objekt akademij) 3.630.622,87 EUR, za prostorsko enoto P2 (objekt srednje šole) 902.279,00 EUR in za prostorsko enoto P3 (poslovno-stanovanjski objekt) 835.018,47 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 199,17 EUR/m2 (od tega 135,31 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 63,86 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 96,46 EUR/m2 (od tega 64,16 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 32,30 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opremo so enaka parcelam GP1, GP2 in GP 3;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 1. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 1 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– v kolikor bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka se upošteva zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja sosednjih objektov. V času gradnje je treba zagotoviti nemoten prehod območja v smeri vzhod – zahod po severnem robu območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je treba opraviti evidentiranje gradbeno tehničnega obstoječega stanja okoliških objektov. Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav ter zunanje ureditve, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške.

Investitorji in Mestna občina Ljubljana, v skladu s programom opremljanja zemljišč za gradnjo, sklenejo pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorjev pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitorji morajo, skladno s pogodbo, urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo, ter jih neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

1. Tlorisni gabariti objektov
Tlorisni gabariti objekta se smejo spremeniti do ± 2%, vendar ne več kot za + 2,00 m, razen vzhodne strani objekta A in strani objekta D proti Strupijevem nabrežju, ki ne smeta biti preseženi.
2. Višinski gabariti objekta
Odstopanja višinskega gabarita so lahko do ± 1,00 m.
Etažnost se lahko spreminja v objektu B in objektu D, s tem, da se ne preseže v odloku določenih višin.
Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%, je izjemoma dovoljena izvedba večjega števila kletnih etaž.
3. Višinska regulacija terena
Odstopanja od višinskih kot regulacije terena so dovoljena samo za potrebe odvodnjavanja in prilagoditev naklona klančin.
Kota atrija v prostorski enoti P5 se lahko prilagaja programom in je lahko nižja od predvidene v regulaciji.
Kota strehe telovadnice se iz tehničnih razlogov lahko zviša, vendar ne več kot za 1 m.
4. Prometne ureditve, komunalni vodi, objekti in naprave
Odstopanja pri trasah prometnih ureditev, komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem nosilcev urejanja prostora. Dopustne so spremembe tras posameznih prometnih ureditev, komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe prometnih ureditev in komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop – del (Uradni list RS, št. 77/02), Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja CS 7/22 Spodnje Poljane (Uradni list RS, št. 77/02) in Odloka o lokacijskem načrtu za območje urejanja CT 46 – Roška cesta v Ljubljani – prva etapa (Uradni list RS, št. 13/90), ki se nanašajo na območje OPPN.

Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve so dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela, spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za posamezno prostorsko enoto ter rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objektov in fasadni plašč.

OPPN je stalno na vpogled pri:
– oddelku Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnem za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Center in
– Četrtni skupnosti Center.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.