Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 6. 7. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje Salezijanskega zavoda Rakovnik, ki obsega del območja urejanja VS 1/1 in del območja VG 1/1 ter vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Z OPPN so predvideni prostorska ureditev območja, pogoji za odstranitev objektov, pogoji za gradnjo novih objektov, posegi na obstoječih objektih, ureditev utrjenih površin in zelenih površin ter gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1.      Načrt namenske rabe prostora
1.1.    Izsek iz dolgoročnega plana            M 1:5000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
        urejanja prostora
2.1.    Vplivi in povezave s sosednjimi enotamiM 1:1000
        urejanja prostora
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.    Katastrski načrt s prikazom območja    M 1:1000
        OPPN
3.2.    Geodetski načrt s prikazom območja OPPNM 1:500
3.3.    Načrt parcelacije – prikaz na          M 1:1000
        katastrskem načrtu
3.4.    Načrt členitve površin s prikazom      M 1:1000
        javnega dobra – prikaz na katastrskem
        načrtu
3.5.    Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacijeM 1:500
        in prikazom javnega dobra – prikaz na
        geodetskem načrtu
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih
        rešitev prostorskih ureditev
4.1.    Odstranitev objektov                   M 1:500
4.2.    Pregledna arhitekturna zazidalna       M 1:500
        situacija
4.3.    Arhitekturna zazidalna situacija – nivoM 1:500
        pritličja
4.4.    Regulacijska karta                     M 1:500
4.5.    Značilni prerezi                       M 1:500
4.6.    Prometnotehnična situacija in idejna   M 1:500
        višinska regulacija s prikazom
        intervencijskih poti
4.7.    Zbirni načrt komunalnih vodov in napravM 1:500
4.8.    Etapnost gradnje                       M 1:500

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 07-005 v maju 2009.

1. Obseg
Območje obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
77/2 del, 83/8 del, 83/20, 85/1, 85/2 del, 85/4, 85/5, 85/6, 85/7, 86/1, 88/1, 88/2 del, 90, 91, 94/1, 94/2, 94/3, 94/4, 94/5, 94/6, 94/8, 94/9, 94/10, 94/11, 94/12, 94/13, 95/3, 95/4, 96/3 del, 109/1 del, 109/5, 109/11 del, 109/50, 109/55, 109/63, 109/66, 109/81, 109/82, 109/83, 109/84, 110/1, 110/2, vse k.o. Karlovško predmestje.
Površina območja OPPN znaša skupaj 39.115 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka od izhodišča z oznako T0 po severni in delu vzhodne meje zemljišča s parc. št. 91, preko zemljišča s parc. št. 77/2, po delu vzhodne parcelne meje zemljišča s parc. št. 88/1 do zemljišča s parc. št. 88/2, zavije proti vzhodu in poteka po severnem robu poti s parc. št. 88/2, prečka pot in zemljišče s parc. št. 85/2 ter poteka do severnega vogala zemljišča s parc. št. 85/1, zavije proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji zemljišča s parc. št. 85/1, ponovno prečka zemljišče s parc. št. 85/2 in zemljišči s parc. št. 83/8 in 85/2, obrne smer proti jugozahodu in poteka po delu jugovzhodne meje zemljišč s parc. št. 85/2 ter 90, zavije proti jugu in poteka po vzhodni meji zemljišč s parc. št. 86/1 in 109/50 ter po južni in jugozahodni meji zemljišča s parc. št. 109/50, po delu jugovzhodne meje zemljišča s parc. št. 109/1, se obrne proti severozahodu in poteka preko zemljišča s parc. št. 109/1 po zunanjem robu hodnika za pešce in spodnjem robu brežine, se v točki T29 zalomi, prečka Rakovniško cesto, delno poteka po južni parcelni meji zemljišča s parc. št. 98/1, nadalje pa preko zemljišča s parc. št. 96/3 po zunanjem robu hodnika za pešce in zgornjem robu brežine, kjer v točki T39 spremeni smer proti severu in poteka po vzhodni meji zemljišč s parc. št. 96/4, 96/8, 96/2, 96/6 in 96/5, obrne smer proti severovzhodu in poteka preko zemljišča s parc. št. 77/2 od točke T41 do točke T43, kjer obrne smer proti severu in poteka po zahodni meji zemljišča s parc. št. 91 do izhodiščne točke T0.
Vse naštete parcelne številke so v katastrski občini Karlovško predmestje.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3. »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.5. »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.

Območje se na južni strani prometno navezuje na Rakovniško ulico. Predvideni sta rekonstrukcija trikrakega križišča na vstopu v območje in ukinitev dvojne vzporedne trase ceste na tem mestu. Rekonstrukcija križišča bo izboljšala prometne razmere za vse uporabnike Rakovniške ulice. V času izvajanja rekonstrukcije križišča bodo ob robu predvidenih hodnikov za pešce potrebni manjši posegi na zemljišča izven območja OPPN.
Območje je dostopno peš po hodniku za pešce ob Rakovniški ulici. Najbližje postajališče mestnega potniškega prometa je oddaljeno približno 120 m.
Dostop za kolesarje je po robu vozišča Rakovniške ceste.
Prek območja OPPN potekajo pot za dostop do obstoječih stanovanjskih hiš na zahodni strani ter poti do gozdnih in kmetijskih površin na vzhodni strani območja.
Na vzhodni strani izven območja OPPN poteka intervencijska pot.
Območje je vizualno izpostavljeno pogledom z Dolenjske ceste in bližnje okolice, zato je treba pri umestitvi objektov ohranjati kvalitetne poglede na cerkev, ki predstavlja dominanto v prostoru. S ploščadi pod gradom se odpirajo kvalitetne vedute proti Krimu.
Vzdolž cest C1 in C2 je predvidena kanalizacija za odvod padavinskih odpadnih voda, ki se bo nadaljevala po Rakovniški ulici izven območja OPPN. Predvidena kanalizacija bo odvodnjavala zaledne vode s širšega območja na severni strani.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, investicijsko-vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

V območju OPPN je osem prostorskih enot: P1, P2, P3, Z1, Z2, Z3, Z4 in C.
Prostorske enote z oznakami P1, P2 in P3 so namenjene prenovi obstoječih in gradnji novih stavb s pripadajočo zunanjo ureditvijo.
Prostorska enota z oznako C je namenjena urejanju cest (C1, C2, C3 in C4) in parkirnih površin. Prostorske enote z oznakami Z1, Z2 in Z3 so namenjene urejanju zelenih, rekreacijskih in parkovnih površin. Prostorska enota z oznako Z4 je namenjena obstoječi rabi – vrtičkarstvu in urejanju zelenih površin.
V posameznih objektih so dopustne naslednje dejavnosti:
PROSTORSKA ENOTA P1:
Nova stavba:
Stavba z oznako N1 – glasbena šola
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: večnamenska dvorana za prireditve
PROSTORSKA ENOTA P2:
Obstoječe stavbe:
Stavba z oznako O1 – cerkev Marije pomočnice:
Pritličje:
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
Klet:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: prostori za občasne prireditve – zmogljivost 20 sedežev in razstave
– 12620 Muzeji in knjižnice
Stavba z oznako O2 – župnijski objekt
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne – delovni kabineti za člane redovne skupnosti
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: župnišče, učilnice
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: mladinski dom
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: koncertna dvorana z zmogljivostjo do 40 sedežev
Stavba z oznako O3 – grad
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne – delovni kabineti za člane redovne skupnosti
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: prostori za občasne prireditve – zmogljivost 70 obiskovalcev
Stavba z oznako O6 – stolp
– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: vertikalna povezava med ploščadjo pod gradom in nivojem gradu
Nove stavbe:
Stavba z oznako N2 – poslovni objekt z garažo
Pritličje:
– 12420 Garažne stavbe
Nadstropje:
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: fotokopirnica, fotostudio
Stavba z oznako N3 – prizidek k cerkvi
Pritličje:
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov: spremljajoči prostori cerkve
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne – delovni kabineti za člane redovne skupnosti
Nadstropje:
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne – delovni kabineti za člane redovne skupnosti
Stavba z oznako N4 – povezovalni objekt
– 12301 Trgovske stavbe: prodaja tiskovin
– 12620 Muzeji in knjižnice: občasne razstave
Stavba z oznako N5
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: uprava, pisarne – delovni kabineti za člane redovne skupnosti
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: nastanitveni prostori za člane redovne skupnosti
– 12620 Muzeji in knjižnice: knjižnica z depojem
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov: kapela
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: kuhinja z menzo in restavracijskim delom z največ 20 sedežev za zunanje obiskovalce
PROSTORSKA ENOTA P3:
Obstoječe stavbe:
Stavba z oznako O4
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: nastanitveni prostori za člane redovne skupnosti
Stavba z oznako O5
Pritličje:
– 12420 Garažne stavbe
Nadstropje:
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: prostori za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije
Nova stavba:
Stavba z oznako N6
– 23020 Energetski objekti: energetski prostori
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: prostori za shranjevanje kmetijskega orodja

1. Zazidalna zasnova
Osrednja prostorska enota območja je P2 z objektom cerkve Marije pomočnice, okoli katere so locirane obstoječe in predvidene stavbe.
Pozidava ob cerkvi bo strnjena. Stavbe bodo različnih tlorisnih oblik, različnih višin, zaradi razgibanega terena bodo imele različno višinsko nivelacijo. Stavbe bodo med seboj fizično povezane in bodo na ta način tvorile nepravilno geometrijsko strukturo. Stavbe N2, N3 in N4, ki so v neposredni bližini cerkve, bodo delno vkopane v teren oziroma prekrite z zeleno streho v nivoju zunanjih površin, tako, da se bodo intenzivno povezovale z zunanjo ureditvijo ob njih. Niz predvidenih stavb se bo zaključil s stavbo N5, ki bo višinsko usklajena z obstoječo stavbo O2 in se bo nanjo navezala na severni strani. Grad (stavba O3) se ohranja kot prostostoječa stavba. V stolpu (stavba O6) je predvidena komunikacija za premostitev višinske razlike med nivojem terena ob gradu in pod njim.
V prostorski enoti P1 je predvidena gradnja glasbene šole (stavba N1).
V prostorski enoti P3 je poleg obstoječih stavb O4 in O5 predvidena še gradnja energetskega objekta (stavba N6).
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija«, št. 4.3. »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.4. »Regulacijska karta«.
2. Zasnova zunanje ureditve
Zunanje površine bodo v največji možni meri ozelenjene. Vozne in parkirne površine, pešpoti ter pohodne površine in ploščadi ob stavbah bodo tlakovane ali utrjene. Urejen bo park Janeza Boska s spomenikom, tlakovana ploščad pod gradom in ploščad pri kapeli Lurške Matere Božje. Ostale parkovne površine bodo urejene s pešpotmi, ureditev brežin je za premostitev višinskih razlik dopustna z nizkimi opornimi zidovi.
V prostorskih enotah P1, P2 in P3 so predvideni:
– dostopi do objektov in zelenih površin,
– pohodne površine ob objektih,
– oporni zidovi, brežine in zunanje stopnice za premostitev višinskih razlik,
– pešpoti in zelenice,
– rekonstrukcija obstoječih poti.
V prostorski enoti P2 so predvideni še:
– tlakovana ploščad pod gradom med stavbami O1, N4 in N5,
– park Janeza Boska: ureditev pešpoti in zelenih površin; dopustna je prestavitev spomenika Janeza Boska in ureditev ploščadi ob njem.
V prostorskih enotah Z1, Z2 in Z3 se ohranjajo obstoječe zelene površine. Dopustne so tudi:
– parkovne ureditve s pešpotmi,
– rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih poti,
– ureditev brežin in opornih zidov za premostitev višinskih razlik.
V prostorski enoti Z1 je treba ploščad pri kapeli Lurške Matere Božje tlakovati in urediti tako, da bo na njej mogoče obračanje komunalnih vozil.
V prostorski enoti Z3 je dopustna gradnja zunanjih športnih igrišč in otroškega igrišča.
V prostorski enoti Z4 je dopustno vrtičkarstvo. Dopustno je tudi urejanje zelenih površin, dostopnih poti, brežin in opornih zidov (teras).
Zunanja ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija« in št. 4.3. »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, trasa intervencijske poti pa je prikazana v grafičnem načrtu št. 4.6. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.

Na celotnem območju OPPN je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake in okrasne bazene,
– spominska obeležja.
Znotraj območja je dopustna izvedba transparentnih ograj, visokih največ 1,60 m. Ograjevanje oziroma omejevanje dostopa do površin, ki predstavljajo javno dobro, ni dovoljeno.
Na ploščadi med stavbami O1, N4 in N5 je dopustno urediti sezonski gostinski vrt.
Na zelenih ali utrjenih površinah v prostorskih enotah P2, Z1 in Z3 je v času praznikov in prireditev dovoljeno postaviti naslednje začasne objekte:
– montažni šotor,
– oder z nadstreškom,
– začasno tribuno s površino do 200 m2.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati na parkirišča in na površine, ki so namenjene občasnemu parkiranju.
V času praznikov ali prireditev je v prostorski enoti Z3 dopustno postaviti montažno sanitarno enoto, vendar le na vizualno manj izpostavljeni lokaciji.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v 22. in 23. členu tega odloka.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

Celotno območje mora biti oblikovano tako, da bo cerkev ohranila značaj glavne dominante v prostoru. Nove stavbe morajo biti ali vkopane ali oblikovane tako, da s svojo silhueto ne bodo zapirale pogledov na cerkev in grad. Fasade stavb morajo biti ometane ali izvedene iz kvalitetnih sodobnih materialov. Zasnovane morajo biti umirjeno, tako da oblikovno ne bodo preglasile cerkve in gradu. Barve fasad morajo biti skladne z barvami obstoječih fasad v območju. Barvni kontrasti niso dovoljeni. Fasade stavb v prostorski enoti P2 morajo imeti jasno horizontalno členitev in enakomeren ritem okenskih odprtin.
Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati tudi naslednje posebne pogoje:
PROSTORSKA ENOTA P1:
Nova stavba:
Stavba z oznako N1 – glasbena šola
– Obulična fasada mora biti vzporedna s smerjo ceste C2, na zadnji strani pa se oblika stavbe lahko prilagaja plastnicam terena. Del stavbe v nivoju pritličja, ki sega preko GM1N mora biti delno vkopan.
– Streha bo ravna, zelena. Streho nad pritličnim delom se mora navezati na raščen teren.
PROSTORSKA ENOTA P2:
Obstoječe stavbe:
Dopustni so le posegi, ki so nujni za funkcionalno in varno rabo stavb kot so: izvedba strešnih oken, nadstreškov nad vhodi, požarnih stopnic ipd. in ne spreminjajo zunanje podobe stavb.
Ob obstoječem stolpu (stavba z oznako O6) sta predvideni odstranitev vseh dozidanih delov in rekonstrukcija stolpa po prvotni podobi. Streha bo štirikapnica z enakim naklonom kot obstoječa streha. Fasada bo ometana.
Nove stavbe:
Stavba z oznako N2 – poslovni objekt z garažo
– Stavba mora biti delno vkopana.
– Jugozahodna fasada prvega nadstropja mora biti pretežno zastekljena.
– V celoti je lahko vidna le jugozahodna fasada.
– Streha bo ravna, zelena, nad pritličnim delom je lahko delno pohodna. Streha nad prvim nadstropjem se mora navezati na zelene površine na severovzhodni strani stavbe.
Stavba z oznako N3 – prizidek k cerkvi
– Na severovzhodni strani cerkve mora biti fasada stavbe N3 naslonjena na fasado cerkve.
– Streha bo ravna, zelena.
Stavba z oznako N4 – povezovalni objekt:
– Jugozahodna fasada mora biti pretežno zastekljena.
– Streha bo ravna, delno pohodna, delno zelena. Pohodni del strehe bo navezan na zunanjo ureditev na jugozahodni strani gradu. Na jugozahodnem robu je treba izvesti zaščitno ograjo ali drug ukrep, ki bo preprečil padec na nižje ležeče zemljišče.
Stavba z oznako N5
– Tretje nadstropje bo izvedeno le nad delom stavbe in na severozahodni strani lahko previseva nad pritlično etažo ter prvim in drugim nadstropjem. Pritličje in prvo nadstropje sta lahko delno vkopani. Klet je lahko deloma nezasuta na jugovzhodni in jugozahodni strani stavbe. Na severozahodni strani ob stavbi O2 je v okviru GMP dopustna izvedba pritličnega vhodnega dela.
– Streha je lahko ravna ali v položnih naklonih.
PROSTORSKA ENOTA P3:
Obstoječe stavbe:
Zunanja podoba stavb z oznakama O4 in O5 se mora ohraniti.
Nova stavba:
Stavba z oznako N6 – energetski objekt
– Stavba mora biti podolgovate oblike, umeščena vzporedno z interno dovozno cesto. Stavba mora biti delno vkopana.
– Streha bo ravna, zelena. Streho se mora navezati na raščen teren na severovzhodni strani.

Za zunanjo ureditev območja je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, ki mora upoštevati krajinske značilnosti in zasnovo OPPN glede zasaditve, oblikovanja terena, razporeditve programov in sistema poti. Biti mora tudi usklajena s stičnimi območji.
Vse pešpoti, ploščadi, zunanje stopnice in klančine morajo biti tlakovane z nedrsečimi materiali. Površine za pešce morajo biti urejene in opremljene s klopmi, koši za odpadke ipd. in ustrezno osvetljene.
Vozne in parkirne površine morajo imeti betonske ali kamnite robnike. Rekonstrukcijo poti p2 je treba izvesti tako, da bo preoblikovanje terena ob robovih čim manjše. Potrebne useke in nasipe je treba vsaj delno ozeleniti.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Ob stavbah je dopustna ureditev tlakovanih ali ozelenjenih dvorišč.
Ureditev zunanjih površin ob gradu se mora navezati na pohodno streho nad stavbo N4.
Tlakovana ureditev na severozahodni strani stavbe O4 se mora navezati na ploščad pred kapelo Lurške Matere Božje.
Višinske razlike se praviloma premostijo z ozelenjenimi brežinami in izjemoma terasasto z opornimi zidovi, visokimi do 1,5 m. Višine vizualno manj izpostavljenih opornih zidov (na primer za objekti ali ob uvozu v garažo) so lahko prilagojene koti raščenega terena. Vsi oporni zidovi morajo biti vsaj delno ozelenjeni.
Ureditve na robovih prostorskih enot se morajo višinsko in z uporabo materialov navezati na sosednjo prostorsko enoto.
Po robu celotnega območja je dopustna izvedba ozelenjene žičnate ograje, visoke največ 2,20 m. Igrišča za igre z žogo se lahko ogradijo s transparentno žičnato ograjo, visoko do 2,20 m. V ograji morajo biti vgrajena vrata tako, da bo omogočena pot intervencijskim vozilom.
V prostorskih enotah, ki niso namenjene gradnji ali prometnim površinam, je preoblikovanje raščenega terena dopustno zaradi izvedbe pešpoti ali teras.
Na celotnem območju je treba v največji možni meri ohranjati obstoječa drevesa, morebitna odstranjena drevesa je treba nadomestiti. V območju je treba zagotoviti najmanj 20 dreves/hektar.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija« in št. 4.3. »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, trasa intervencijske poti pa je prikazana v grafičnem načrtu št. 4.6. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.

1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajene stavbe ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja pritličja (GMP) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju pritličja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja prvega nadstropja (GM1N) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju prvega nadstropja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja drugega nadstropja (GM2N) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju drugega nadstropja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja tretjega nadstropja (GM3N) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju tretjega nadstropja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– največja višina (H max) je najvišja dopustna višina stavbe in je v OPPN izražena z absolutno koto; H max se meri do najvišje kote strehe stavbe;
– kota zelene strehe (KZ) je najvišja dopustna kota zaključnega sloja (humusa) na zeleni strehi stavbe in je v OPPN izražena z absolutno koto;
– največja dopustna brutotlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, s svetlo višino 1,60 m in več.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija«, št. 4.3. »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.4. »Regulacijska karta«.
Točke za zakoličbo gradbenih mej so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.5 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz v geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
2. Tlorisni gabariti
Nove stavbe:
– Stavba N1:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM in GM1N. Največja dopustna BTP = 2.355 m2.
– Stavba N2:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM in GM1N. Največja dopustna BTP = 2.005 m2.
– Stavba N3:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM. Največja dopustna BTP = 726 m2.
– Stavba N4:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM. Največja dopustna BTP = 300 m2.
– Stavba N5:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM, GMK, GMP, GM1N, GM2N in GM3N. Največja dopustna BTP = 4.912 m2.
– Stavba N6:
Tlorisne dimenzije stavbe morajo biti znotraj GM
Največja dopustna BTP = 960 m2.
Obstoječe stavbe:
Tlorisne dimenzije obstoječih stavb se ne smejo spreminjati.
Med stavbama O1 in O2 je dopustna izvedba podzemnega hodnika s širino 3,00 m. Vzdolž jugozahodne strani hodnika so predvidene stopnice za premostitev višinske razlike od nivoja košarkaškega igrišča do nivoja zunanje ureditve nad hodnikom. Vidni del jugozahodne stene hodnika mora biti vsaj delno ozelenjen.
Največje tlorisne dimenzije novo predvidenih stavb in tlorisne dimenzije obstoječih stavb so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija«, št. 4.3. »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.4. »Regulacijska karta«.
Točke za zakoličbo gradbenih mej so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.5 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra« – prikaz v geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
3. Višinski gabariti
Nove stavbe:
– Stavba N1:
– etažnost: P+1N
– KZ = 317,00 m n. v.
– Stavba N2:
– etažnost: P+1N
– KZ = 316,50 m n. v.
– Stavba N3:
– etažnost: P+1N
– KZ = 316,50 m n. v.
– Stavba N4:
– etažnost: P
– KZ = 314,80 m n. v.
– Stavba N5:
– etažnost:
severovzhodni del: K+P+3N
jugozahodni del: K+P+2N
izstavljeni vhodni del: P
– zgornja kota strehe nad 2. nadstropjem ne sme presegati zgornje kote obstoječe stavbe O2, ki znaša H max = 321,90 m n.v.
– najvišja dopustna zgornja kota strehe nad 3. nadstropjem znaša H max = 325,50 m n.v.
– Stavba N6:
– etažnost: K+P
– KZ = 319,50 m n. v.
Obstoječe stavbe:
Pri obstoječih stavbah se njihove sedanje višine ohranjajo.
Višine stavb so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija« in št. 4.4. »Regulacijska karta«.
4. Višinske kote terena in pritličja:
Višinske kote pritličja za nove stavbe znašajo:

– stavba N1:                                   308,00 m n. v.
– stavba N2:                                   308,50 m n. v.
– stavba N3:                                   309,00 m n. v.
– stavba N4:                                   309,70 m n. v.
– stavba N5:                                   309,70 m n. v.
– stavba N6:                                   315,50 m n. v.

Kote zunanje ureditve se morajo prilagajati kotam dostopnih cest, kotam raščenega terena ter kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
Višinske kote terena in pritličja so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.
5. Kapacitete območja

Površina območja OPPN:                              39.115 m2
Površina prostorske enote P1                         2.087 m2
– BTP v prostorski enoti                          do 2.355 m2
Površina prostorske enote P2                        12.592 m2
– BTP v prostorski enoti P2 skupaj               do 13.570 m2
Površina prostorske enote P3                         3.475 m2
– BTP v prostorski enoti P3 skupaj                do 2.045 m2
Površina prostorske enote Z1                         3.232 m2
Površina prostorske enote Z2                         3.368 m2
Površina prostorske enote Z3                         5.523 m2
Površina prostorske enote Z4                         3.933 m2
Površina prostorske enote C                          4.905 m2

V območju OPPN je treba odstraniti naslednje obstoječe stavbe:
– stavba R1 (garaža) na parceli št. 77/2, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R2 (gospodarsko poslopje) na parceli št. 77/2, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R3 (montažni objekt, sanitarije) na parceli št. 77/2, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R4 (učilnice in dvorana) na parceli št. 109/55, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R5 (gospodarsko poslopje) na parceli št. 109/84, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R6 (poslovni prostori – pisarne, dijaške sobe) na parcelah št. 110/2 in 109/63, obe k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R7 (povezovalni objekt) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R8 (glasbena šola in skladišča) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R9 (stanovanjski prostori) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R10 (pomožni objekt) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R11 (povezovalni prostor) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R12 (dozidava k stolpu – notranje stopnišče) na parceli št. 94/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R13 (delavnica, shramba) na parceli št. 85/4, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R14 (delavnica, shramba) na parceli št. 85/5, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R15 (delavnica, shramba) na parceli št. 85/6, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R16 (gospodarski objekt) na parceli št. 85/7, k. o. Karlovško predmestje,
– stavba R17 (gospodarski objekt) na parceli št. 85/1, k. o. Karlovško predmestje;
Stavbe, ki so predvidene za odstranitev, so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.1 »Odstranitev objektov«.
Obstoječe stavbe v območju OPPN, ki se ohranijo, so stavbe z oznakami O1, O2, O3, O4, O5 in O6.
V obstoječih stavbah, ki se ohranijo, so dopustne spremembe namembnosti v skladu z določili 9. člena tega odloka. Dopustni so tudi posegi, ki so nujni za izboljšanje bivalnih pogojev in za varno uporabo stavb, kot na primer izvedba strešnih oken, nadstreškov nad vhodi, požarnih stopnic in podobno.

Območje OPPN bo razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. V prostorski enoti P1 je parcela, namenjena gradnji stavbe N1 (v nadaljevanju: P1/1).
– P1/1 obsega zemljišča s parc. št. 109/55, 109/11 del, 109/84 del, 77/2 in 95/3 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P1/1 znaša 2.087 m2.
2. V prostorski enoti P2 so naslednje parcele in parcele, namenjene gradnji:
– Parcela, namenjena gradnji stavbe N2 (v nadaljevanju: P2/1)
P2/1 obsega zemljišča s parc. št. 94/8 del, 94/5 del, 94/4 del, 94/3 del, 94/2 del, 94/1 del, 110/2 del, 109/83 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/1 znaša 1.853 m2.
– Parcela, namenjena gradnji stavbe N3 (v nadaljevanju: P2/2)
P2/2 obsega zemljišča s parc. št. 94/2 del, 94/3 del, 94/4 del, 109/63, 109/83 del in 110/2 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/2 znaša 398 m2.
– Parcela, namenjena gradnji stavbe N4 (v nadaljevanju: P2/3)
P2/3 obsega zemljišče s parc. št. 94/4 del, k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/3 znaša 387 m2.
– Parcela, namenjena gradnji stavb N5 in O2 (v nadaljevanju: P2/4)
P2/4 obsega zemljišča s parc. št. 83/8 del, 83/20 del, 85/2 del, 86/1 del, 90, 94/4 del in 110/1 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/4 znaša 4.289 m2.
– Parcela, namenjena gradnji parka (v nadaljevanju: P2/5)
P2/5 obsega zemljišča s parc. št. 95/3 del, 95/4 del, 109/11 del, 109/82 del in 109/83 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/5 znaša 1.419 m2.
– Parcela stavbe O1 (v nadaljevanju: P2/6)
P2/6 obsega zemljišča s parc. št. 94/4 del, 95/3 del, 109/11, 109/82 del, 109/83 del in 110/2 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/6 znaša 1.879 m2.
– Parcela, namenjena gradnji ploščadi pod gradom in poti p4 (v nadaljevanju: P2/7)
P2/7 obsega zemljišča s parc. št. 94/4 del, 109/1 del, 109/11 del, 109/81 del, 109/83 del in 110/1 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/7 znaša 1.314 m2.
– Parcela stavb O3 in O6 (v nadaljevanju: P2/8)
P2/8 obsega zemljišča s parc. št. 94/1 del, 94/3 del in 94/4 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P2/8 znaša 1.055 m2.
3. V prostorski enoti P3 so naslednje parcele in parcele, namenjene gradnji:
– Parcela stavb O4 in O5 (v nadaljevanju: P3/1)
P3/1 obsega zemljišča s parc. št. 77/2 del, 88/1, 91 del in 94/6 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/1 znaša 959 m2.
– Parcela, namenjena gradnji poti p1 (v nadaljevanju: P3/2)
P3/2 obsega zemljišče s parc. št. 88/2 del, k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/2 znaša 286 m2.
– Parcela, namenjena gradnji stavbe N6 (v nadaljevanju: P3/3)
P3/3 obsega zemljišča s parc. št. 83/8 del, 85/1 del, 85/4 del, 85/5 del, 85/6 del in 85/7 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/3 znaša 726 m2.
– Parcela, namenjena gradnji poti p5 (v nadaljevanju: P3/4)
P3/4 obsega zemljišče s parc. št. 85/1 del, k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/4 znaša 305 m2.
– Parcela, namenjena gradnji zelenih površin (v nadaljevanju: P3/5)
P3/5 obsega zemljišči s parc. št. 85/1 del in 85/2 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/5 znaša 448 m2.
– Parcela, namenjena gradnji poti p2 (v nadaljevanju: P3/6)
P3/6 obsega zemljišča s parc. št. 83/8 del, 83/20 del, 85/1 del, 85/2 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina P3/6 znaša 751 m2.
4. V prostorski enoti Z1 sta naslednji parceli, namenjeni gradnji:
– Parcela, namenjena gradnji ploščadi pred kapelo Lurške Matere Božje (v nadaljevanju: Z1/1)
Z1/1 obsega zemljišča s parc. št. 94/6 del, 109/66 in 109/84 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina Z1/1 znaša 700 m2.
– Parcela, namenjena gradnji zelenih površin (v nadaljevanju: Z1/2)
Z1/2 obsega zemljišča s parc. št. 77/2 del, 91 del in 109/84 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina Z1/2 znaša 2.532 m2.
5. V prostorski enoti Z2 so naslednje parcele, namenjene gradnji:
– Parcela, namenjena gradnji zelenih površin (v nadaljevanju: Z2/1)
Z2/1 obsega zemljišča s parc. št. 77/2 del, 95/3 del in 96/3 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina Z2/1 znaša 2.388 m2.
– Parcela, namenjena gradnji poti p3 (v nadaljevanju: Z2/2)
Z2/2 obsega zemljišči s parc. št. 95/3 del in 96/3 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina Z2/2 znaša 277 m2.
– Parcela, namenjena gradnji zelenih površin (v nadaljevanju: Z2/3)
Z2/3 obsega zemljišči s parc. št. 95/3 del in 96/3 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina Z2/3 znaša 703 m2.
6. V prostorski enoti Z3 je parcela, namenjena gradnji športnega parka (v nadaljevanju: Z3/1).
– Z3/1 obsega zemljišča s parc. št. 86/1 del, 94/4 del, 109/5, 109/50, 109/81 del, 109/83 del in 110/1 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina Z3/1 znaša 5.523 m2.
7. V prostorski enoti Z4 je parcela vrtičkov (v nadaljevanju: Z4/1).
– Z4/1 obsega zemljišče s parc. št. 85/1 del, k. o. Karlovško predmestje. Površina Z4/1 znaša 3.933 m2.
8. V prostorski enoti C so naslednje parcele, namenjene gradnji:
– Parcela, namenjena gradnji javne ceste – Rakovniška ulica (v nadaljevanju: C/C1)
C/C1 obsega zemljišča s parc. št. 109/1 del, 109/11 del, 96/3 del, 109/81 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina C/C1 znaša 1.232 m2.
– Parcela, namenjena gradnji javne ceste – pravokotna na Rakovniško ulico (v nadaljevanju: C/C2)
C/C2 obsega zemljišča s parc. št. 83/8 del, 94/1 del, 94/2 del, 94/3 del, 94/5 del, 94/9, 94/10, 94/11, 94/12, 94/13, 95/3 del, 95/4 del, 109/1 del, 109/11 del, 109/82 del, 109/83 del, 109/84 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina C/C2 znaša 1.421 m2.
– Parcela, namenjena gradnji interne ceste na severovzhodni strani stavbe N2 (v nadaljevanju: C/C3)
C/C3 obsega zemljišči s parc. št. 83/8 del, 85/1 del, 94/1 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina C/C3 znaša 322 m2.
– Parcela, namenjena gradnji interne ceste na severovzhodni strani stavbe O3 (v nadaljevanju: C/C4)
C/C4 obsega zemljišča s parc. št. 83/8 del, 85/1 del, 85/4 del, 85/5 del, 85/6 del, 85/7 del, 94/1 del, 94/4 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina C/C4 znaša 205 m2.
– Parcela, namenjena gradnji javnega parkirišča ob cesti C2 (v nadaljevanju: C/1)
C/1 obsega zemljišče s parc. št. 95/3 del, k. o. Karlovško predmestje. Površina C/1 znaša 127 m2.
– Parcela, namenjena gradnji parkirišča ob glasbeni šoli (v nadaljevanju: C/2)
C/2 obsega zemljišča s parc. št. 77/2 del, 95/3 del, 109/84 del, vse k. o. Karlovško predmestje. Površina C/2 znaša 759 m2.
– Parcela, namenjena gradnji parkirišča med stavbo N2 in parkom (v nadaljevanju: C/3)
C/3 obsega zemljišči s parc. št. 94/2 del in 109/83 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina C/3 znaša 411 m2.
– Parcela, namenjena gradnji parkirišča severovzhodno od stavbe N2 (v nadaljevanju: C/4)
C/4 obsega zemljišči s parc. št. 94/1 del, 94/8 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina C/4 znaša 256 m2.
– Parcela, namenjena gradnji parkirišča na severovzhodni strani stavbe O3 (v nadaljevanju: C/5)
C/5 obsega zemljišči s parc. št. 94/1 del, 94/4 del, obe k. o. Karlovško predmestje. Površina C/5 znaša 172 m2.
Parcelacija in točk za zakoličbo parcel so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.5 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz v geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.

Površine namenjene javnemu dobru obsegajo zemljišča naslednjih parc. št.: 83/8 del, 94/1 del, 94/2 del, 94/3 del, 94/5 del, 94/9, 94/10, 94/11, 94/12, 94/13, 95/3 del, 95/4 del, 109/1 del, 109/11 del, 109/81 del, 109/82 del, 109/83 del, 109/84 del, vse k. o. Karlovško predmestje.
Površina namenjena javnemu dobru meri 2780 m2.
Površine namenjene javnemu dobru so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.4. »Načrt členitve površin s prikazom javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.5. »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.

Odstranitve in posegi na obstoječih stavbah se lahko izvajajo kot samostojne etape v poljubnem časovnem zaporedju.
Novogradnje so razdeljene v naslednje etape, ki se lahko izvajajo v poljubnem časovnem zaporedju:
– etapa ena: gradnja stavb z oznakami N4, N5 in N6,
– etapa dva: gradnja stavb z oznakama N2 in N3,
– etapa tri: gradnja stavbe z oznako N1.
Sočasno z gradnjo posamezne stavbe je treba izvesti tudi zunanjo ureditev znotraj pripadajoče parcele ter tisti del komunalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za priključitev stavbe na komunalno in energetsko omrežje.
Sočasno z etapo, ki se bo izvajala prva, je treba sanirati obstoječa cestna požiralnika z oznakama CP1 in CP2, ki sta locirana na Rakovniški cesti ob uvozu v območje OPPN in njuno navezavo na javno kanalizacijo. Prav tako je treba zagotoviti ustrezno odvodnjavanje padavinskih voda s ceste oziroma preprečiti nekontrolirano stekanje padavinskih voda s cestišča pri uvozu v območje.
Pogoji za gradnjo etape ena so:
– izvedba parkirišč ob cesti C4,
– izvedba intervencijske poti,
– ureditev obračališča za komunalna vozila na ploščadi pred kapelo Lurške Matere Božje.
Pogoja za gradnjo etape dva sta:
– ureditev parkirnih mest med stavbo N2 in parkom.
Pogoji za gradnjo etape tri so:
– ureditev ceste C2 in parkirnih mest ob njej,
– ureditev parkirišča na jugozahodni strani stavbe N1,
– rekonstrukcija ceste C3 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditev parkirišč ob njej in
– ureditev komunalne in energetske infrastrukture v cesti C2.
Rekonstrukcija ceste C1 in križišča predstavlja končno ureditev območja in ni pogoj za novogradnje v območju OPPN.

Območje OPPN se nahaja v naslednjih enotah kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02):
– EŠD 9225 Ljubljana – Območje gradu Rakovnik,
– EŠD 9226 Ljubljana – Grad Rakovnik in
– EŠD 1993 Ljubljana – Cerkev Marije pomočnice na Rakovniku.
Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– stavba z oznako O3: ploščad pred stavbo naj bo urejena kot trg oziroma parter, ki omogoča prireditve na prostem, z odprtim pogledom na okoliške površine in objekte. Za odprt prostor je treba izdelati načrt krajinske ureditve z zasaditvijo;
– stavba z oznako O2: objekt Angore je že prenovljen, zato niso predvidene spremembe;
– stavba z oznako N5: stavbo je dopustno postaviti v zazidalno linijo Angore in ne sme presegati njenega horizontalnega gabarita;
– stavba z oznako N1: dopustna je zasnova z višinskim gabaritom P+1N. Parkirna površina na južni strani stavbe naj bo urejena tudi kot trg oziroma parter, ki omogoča prireditve na prostem, z odprtim pogledom na okoliške površine in objekte. Za odprt prostor je treba izdelati načrt krajinske ureditve z zasaditvijo, ki bo prekrivala poglede na parkirišče;
– stavba z oznako N4: streha stavbe naj bo oblikovno in funkcionalno povezana z odprtimi površinami ob stavbi z oznako O3;
– stavba z oznako N2: zelene pohodne strehe stavbe naj bodo oblikovno usklajene in funkcionalno povezane z odprtimi površinami pri stavbi z oznako O3;
– stavba z oznako N6: dopustna je zasnova s servisno funkcijo, z višinskim gabaritom (K)+P;
– stavba z oznako O4: ohrani se v obstoječi funkciji in zasnovi;
– stavba z oznako N3: del poligonalnega prizidka za cerkvijo ne sme presegati severozahodne fasade cerkve. Dopustna je višina P+1N.
K projektnim rešitvam za novogradnje in k projektnim rešitvam, ki vplivajo na zunanjo podobo obstoječih stavb, je treba pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

1. Varstvo vode in podtalnice
Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07 in 9/08) leži obravnavano območje izven varstvenih pasov vodnih virov.
Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN naj se uporabljajo prevozna sredstva, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Vozne in parkirne površine v območju OPPN naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.
Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda naj se dosledno upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
V času gradnje morajo vsi stroji in oprema ustrezati tehničnim zahtevam in standardom.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
V objektih je prepovedano skladiščenje nevarnih snovi.
V zemeljske nasipe in tampone se ne smejo vgrajevati materiali, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
Zemljišče se nahaja v območju, kjer obstaja nevarnost erozije. Za preprečevanje nastanka erozije v času gradnje in uporabe objektov z vsemi predvidenimi ureditvami morajo biti načrtovani ukrepi v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer tako, da se zmanjša možnost nastajanja erozije in oblikovanja hudournikov na čim manjšo možno mero. V projektni rešitvi je treba določiti dejansko erozijsko ogroženost in predvideti morebitne ukrepe za njeno preprečitev.
Investitor si mora za gradnjo na erozijsko ogroženih območjih in za posege v zvezi z odvajanjem zalednih in padavinskih odpadnih voda z območja pridobiti vodno soglasje.
2. Ohranjanje narave
Na območju OPPN se nahaja naravna vrednota Ljubljana Rudnik – platani, ident. št. 8746 (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06).
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– morebitna gradbena dela naj se izvajajo tako, da se ne poškodujejo nadzemni deli dreves,
– na območju rastišča dreves naj se ne izvajajo zemeljska dela, ki bi prizadela koreninski sistem. Če se gradbena dela približajo rastišču dreves, naj se izkop izvaja ročno oziroma tako, da se ne poškodujejo korenine,
– morebitni odpadni gradbeni material ali odkopni zemeljski višek ter druge odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to določena mesta zunaj območja rastišča dreves.
3. Varstvo gozdnih površin
Gozdno drevje porašča del parcel št. 91 in 77/2, k.o. Karlovško predmestje. Območje urejanja se na severni strani navezuje na gozdno pobočje Golovca.
Investitor oziroma lastnik zemljišč je dolžan omogočiti neovirano gospodarjenje z gozdom in neoviran dostop in dovoz do sosednjih gozdnih zemljišč.
Morebitne poseke posamičnih dreves je treba opraviti pod nadzorom pristojnega zavoda za gozdove.
4. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov in umazanega zraka nad strehe stavb.
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del;
– na območju urejanja je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem.
Za ogrevanje vode ali prostorov naj se primarno uporabijo generatorji toplote z visoko stopnjo zgorevanja oziroma izkoristi možnost uporabe zemeljskega plina ali toplovoda.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz stavb (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb (če je to le mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
5. Varstvo pred hrupom
Območje OPPN je mogoče v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) opredeliti kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Dovoljena mejna raven hrupa v nočnem času Lnoč je 50 (dbA) in Ldvn (kombiniran kazalec hrupa) je 60 (dbA).
Pri izvajanju dejavnosti je treba te omejitve upoštevati. Za morebitno kratkotrajno preseganje mejnih vrednosti je treba pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva.
Vse prostore, v katerih bodo hrupnejši agregati, je treba protihrupno izolirati.
Eksplozij ali drugih dejanj, ki hipno povzročijo močan hrup, na območju OPPN ni dovoljeno izvajati.
Pred začetkom urejanja območja OPPN naj se pripravi načrt izvajanja del. Načrt mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem upoštevanju začasna obremenitev s hrupom na sprejemljivi ravni.
Ob začetku obratovanja posamezne dejavnosti je treba izvesti prve meritve hrupa skladno z zakonodajo. Meritve hrupa je treba izvesti v času polne obremenitve.
6. Odstranjevanje odpadkov
Zbirni in odjemni mesti za odpadke sta predvideni v stavbi N1 ter v stavbi N6. Zagotoviti je treba ločeno zbiranje odpadkov na mestu nastanka.
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov morata biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa:
– čezmerno obremenili vode, zrak, tla,
– čezmerno obremenjevali s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšali življenjske razmere za živali in rastline ali
– škodljivo vplivali na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o ohranjanju narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Pošiljko odpadkov, ki jo podjetje prepušča zbiralcu ali oddaja odstranjevalcu ali predelovalcu, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste je treba hraniti za obdobje petih (5) let.
Upoštevati je treba določila veljavne zakonodaje s tega področje.

1. Splošne določbe
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo požarne varnosti.
Investitorji objektov, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišč, če to zahtevajo veljavni predpisi.
2. Intervencijske poti in površine
Prek območja OPPN poteka krožna intervencijska pot. Del poti na jugovzhodni strani poteka izven območja OPPN.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do posameznih stavb v območju OPPN, če to zahtevajo požarni predpisi, ter predvideti delovne površine za intervencijska vozila.
Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
Intervencijske poti so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara bo voda za gašenje zagotovljena iz internega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne bo zadoščal za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
4. Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
5. Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti ter internih in javnih cest v območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.

1. Splošni pogoji
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska. Površine vozišč morajo biti asfaltirane.
Najmanjši notranji radij robnika ob javnih ulicah je 5,0 m, na uvozih pa 2,0 m.
Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejeni tako, da so za funkcionalno ovirane ljudi zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba objektov, ki morajo biti grajeni brez ovir, v skladu z zakonodajo s tega področja.
2. Motorni promet
Dostop do območja OPPN je predviden po Rakovniški ulici (cesta C1), ki bo v delu, kjer prečka območje, rekonstruiran. Predvidena je ureditev hodnikov za pešce. Pravokotno na cesto C1 bo priključena cesta C2. Na mestu priključka bo izvedena rekonstrukcija obstoječega križišča tako, da se ukine del Rakovniške ulice, ki poteka dvojno. Križišče bo opremljeno s prehodi za pešce in prometnima znakoma.
Cesta C2 bo delno rekonstruirana, delno pa prestavljena. Imela bo dvosmerno vozišče in bo v dolžini približno 45 m, merjeno od križišča z Rakovniško ulico, opremljena s hodnikom za pešce. Cesta C2 bo pri stavbi O4 zavila proti jugovzhodu in se bo nadaljevala kot interni cesti C3 in C4. Cesti C3 in C4 sta predvideni za rekonstrukcijo, ob njih bodo urejena parkirišča.
Dvosmerni promet za osebna vozila bo preko območja potekal po cestah C2, C3 in C4 do parkirišč pred stavbo N6. Parkirna ploščad bo služila kot obračališče za osebna vozila. Ploščad pred kapelo Lurške Matere Božje je treba tlakovati in urediti tako, da bo na njej mogoče obračanje komunalnih vozil, ki bodo do stavbe N6 dostopala vzvratno po internih cestah C3 in C4.
V območju so še obstoječe poti z oznakami p1, p2, p3, p4, p5 in p6. Pot p3 je služnostna pot za dostop in dovoz do objektov na zahodni strani območja OPPN. Poti z oznakami p1, p2 in p5 omogočajo peš dostop in dostop s kmetijskimi stroji do gozdnih površin in vrtičkov. Pot z oznako p2 je treba rekonstruirati za vožnjo z intervencijskimi vozili. Pot p4 je pešpot, ki bo občasno služila tudi za dostavo.
Cesti C1 in C2 predstavljata javni cesti v območju, pot p3 je služnostna pot. Ostale ceste in poti v območju so interne.
Predviden normalni profil ceste C1 ima v delu od priključka ceste C2 proti jugovzhodu naslednje elemente:

– hodnik za pešce             1,2 m
– vozišče                     2 x 3,0 m = 6,0 m
– hodnik za pešce             1,2 m
– skupaj                      8,4 m

Predviden normalni profil ceste C1 ima v delu od priključka ceste C2 proti zahodu naslednje elemente:

– vozišče                     2 x 2,5 m = 5,0 m
– hodnik za pešce             1,2 m
– skupaj                      6,2 m

Predviden normalni profil ceste C2 ima v delu, kjer bo urejen hodnik za pešce, naslednje elemente:

– hodnik za pešce             1,6 m (v dolžini pribl. 45 m)
– vozišče                     2 x 3,0 m
– skupaj                      7,6 m

Predviden normalni profil ceste C2 ima v delu, kjer hodnik za pešce ni predviden, naslednje elemente:

– vozišče                     2 x 2,5 m = 5,00 m
– skupaj                      5,0 m

Predviden normalni profil cest C3 in C4 ima naslednje elemente:

– vozišče                     2 x 3,0 m = 6,0 m
– skupaj                      6,0 m

3. Mirujoči promet
V območju OPPN je treba zagotoviti najmanj 104 parkirna mesta. Parkirna mesta bodo zagotovljena na parkirnih površinah na nivoju terena in v garažah v stavbah z oznakama N2 in O5.
Za invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavno zakonodajo s tega področja.
4. Kolesarski in peš promet
Pešcem so namenjeni hodniki za pešce ob Rakovniški ulici in ob delu ceste C2 ter pohodne površine, ki so predvidene ob stavbah in v sklopu zunanje ureditve.
Ob cestah v območju OPPN ni kolesarskih stez, kolesarski promet poteka po vozišču. V sklopu zunanje ureditve je mogoče namestiti nepokrita stojala za kolesa.
5. Intervencijske poti
Intervencijska pot bo potekala od Rakovniške ulice po cestah C2, C3 in C4, po poti z oznako p2, preko obstoječih utrjenih površin na jugovzhodni strani, izven območja OPPN in preko prostorske enote Z3.
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske vozne poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev. Vse vozne intervencijske površine je treba dimenzionirati na 10 t osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3,0 m, najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,50 m.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
– dovoljeni sta gradnja in ureditev naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, gradnja pomožnih energetskih objektov, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj, pomožnih komunalnih objektov, razen tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
Obravnavani so komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi do roba območja OPPN. Predvidena javna kanalizacija za odvod padavinskih zalednih voda bo segala preko meje območja OPPN. Razmejitev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora« in št. 4.7. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
2. Kanalizacija
Celo območje Salezijanskega zavoda, ki je predmet OPPN, je že opremljeno s kanalizacijo. Večji del kompleksa je kanaliziran z internim kanalizacijskim omrežjem, manjši del na vznožju kompleksa pa je kanaliziran z javnim kanalizacijskim sistemom.
Interni kanalizacijski sistem je na kompleksu zasnovan in zgrajen v mešanem kanalizacijskem sistemu. Javna kanalizacija, ki poteka na južnem delu kompleksa in nasproti trgovsko poslovnega centra Rakovnik je prav tako zasnovana in zgrajena v mešanem sistemu. Interna kanalizacija kompleksa Salezijanskega zavoda je priključena na javni kanal DN 400 mešanega sistema, ki poteka ob vznožju kompleksa.
V interno kanalizacijo Salezijanskega zavoda se odvajajo komunalne in odpadne padavinske vode s ceste, manipulacijskih površin in strešnih površin ter zaledne vode iz zaledja.
Sočasno z etapo, ki se bo izvajala prva, je treba sanirati obstoječa cestna požiralnika z oznakama CP1 in CP2, ki sta locirana na Rakovniški cesti ob uvozu v območje OPPN in njuno navezavo na javno kanalizacijo. Prav tako je treba zagotoviti ustrezno odvodnjavanje padavinskih voda s ceste oziroma preprečiti nekontrolirano stekanje padavinskih voda s cestišča pri uvozu v območje.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati projektno nalogo št. 3171 K, »Gradnja kanalizacije na območju Salezijanskega zavoda na Rakovniku«, ki jo je novembra 2008 izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Predvidena je razmejitev javnega kanalizacijskega sistema za odvod komunalnih in vseh padavinskih voda z urbanih površin in kanalizacijskega sistema za odvod čistih padavinskih voda z neurbanih površin izven območja urejanja iz zaledja s ciljem dolvodne razbremenitve javnega kanalizacijskega sistema s čistimi zalednimi vodami.
Predvidena javna kanalizacija je zasnovana iz treh kanalov:

kanal M1:      za odvod padavinskih odpadnih voda, ki bo
               potekal od obstoječega peskolova lociranega
               pod cesto C2 do obstoječega jaška J1 na
               kanalu, ki poteka nasproti trgovsko
               poslovnega centra Rakovnik,
kanal M1-1:    za odvod padavinskih odpadnih voda, ki bo
               potekal od jaška J3 na Rakovniški ulici do
               predvidenega jaška J2, kjer se priključi na
               kanal M1,
kanal M2:      za odvod padavinskih zalednih voda, ki bo
               potekal od jaška na Rakovniški ulici, pa do
               razbremenilnika predvidenega po projektu št.
               2806 K,
jašek J5:      na obstoječem kanalu se zgradi jašek J5 tako,
               da se povezava med peskolovom in obstoječim
               kanalom, prekine,
peskolov P1:   obstoječi peskolov se rekonstruira.

Faznost izgradnje

V 1. fazi se zgradi:      – kanala M1 in M1-1,
                          – rekonstruira peskolov,
                          – zgradi jašek J5.
V 2. fazi se zgradi:      – kanal M2,
                          – jašek J6 na kanalu M1.

Predpogoj za izgradnjo kanala M2 je izgradnja kanalizacije po projektu št. 2806 K, vključno z razbremenilnikom.
Predmet tega OPPN je le 1. faza izgradnje javne kanalizacije za odvod padavinskih odpadnih voda urbanih površin in zalednih voda iz neutrjenih površin.
Interna kanalizacija za odvod komunalnih in padavinskih voda
Interno kanalizacijo na Rakovniški cesti ob igrišču nasproti parka Janeza Boska je potrebno razmejiti na interno kanalizacijo za odvod zalednih voda in interno kanalizacijo za odvod komunalnih in padavinskih voda, in sicer na odseku od kapelice Lurške Matere Božje pa vse do obstoječega peskolova na javnem kanalizacijskem sistemu.
Nova interna kanalizacija predvidenih objektov za odvod komunalnih in padavinskih voda mora biti zasnovana in zgrajena v ločenem sistemu. Prav tako morajo biti v ločenem sistemu zasnovani in zgrajeni hišni priključki iz predvidenih stavb in ustrezno priključeni na razmejeno interno kanalizacijo, ki je predvidena znotraj obravnavanega kompleksa.
Interno kanalizacijo obstoječih objektov je treba v čim večji meri razmejiti in jo ustrezno priključiti na razmejeno interno kanalizacijo, ki je predvidena znotraj obravnavanega kompleksa. Razmejitev interne kanalizacije za odvod komunalnih in padavinskih voda iz obstoječih objektov je treba projektno obdelati.
Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ter še posebej določila Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06, 59/07),
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija: TIDDOl – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema,
– glede na to, da je predvidena gradnja javne in interne kanalizacije na večjem kompleksu, naj kanali potekajo v dostopnih javnih in nejavnih površinah in intervencijskih poteh, tako da bo omogočeno vzdrževanje javnega in internega omrežja s priključki,
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz ljubljanskega vodovodnega sistema po vodovodu LŽ ON 100, ki poteka v Rakovniški ulici.
Preko območja OPPN je predvideno krožno interno vodovodno omrežje, ki je delno že dograjeno in se priključuje na javno vodovodno omrežje preko obstoječega vodomernega jaška na jugozahodni strani športnega igrišča. Interno vodovodno omrežje je opremljeno s hidranti.
Vsi objekti v območju OPPN se bodo oskrbovali z vodo preko internega vodovodnega omrežja. Za obnovo obstoječega oziroma gradnjo novega internega vodovodnega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati že izdelano projektno dokumentacijo Kompleks Salezijanskega zavoda v Ljubljani – hišni vodovodni priključek, hidropostaja ter interno hidrantno omrežje, PGD-PZI, ki ga je pod številko projekta 12/D-04 izdelal Komunala projekt, d.o.o., v juliju 2004. V primeru, da nameravani posegi vplivajo na spremembo načrtovane trase, zasnove ali zmogljivosti vodovoda, je treba projekt novelirati. Pri tem morajo biti upoštevani obstoječe stanje, novo predvideni posegi in nove dejavnosti ter predvidena potek in faznost posegov v prostor na posameznih delih obravnavanega območja.
Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ter še posebej določila Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 17/06 in 59/07), ki velja za območje MOL,
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija TIDDOl – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema,
– vodovodi naj potekajo v dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov,
– posebno pozornost je treba posvetiti racionalni oskrbi z vodo; pri načrtovanju izrabe prostora je treba za obstoječe in predvidene javne vodovode na območju tras vodovodov zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od ostalih objektov in naprav.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
Na območju OPPN je predvidena oskrba objektov z zemeljskim plinom. V območju urejanja je nizkotlačno plinovodno omrežje zgrajeno v celoti.
Za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije se morajo vse stavbe v območju priključiti na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija ...).
5. Elektroenergetsko omrežje
Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe NN elektroenergetsko omrežje, ki ga bo treba delno dograditi. Trasa za izgradnjo elektrokabelske kanalizacije, ki bo omogočila priključitev novo predvidenih stavb v območju, je predvidena v cesti C2.
Če bi se v fazi izdelave projektne dokumentacije pokazala potreba po bistveno višji priključni moči od obstoječe, bo treba v območju OPPN izvesti dopolnilno elektrifikacijo v skladu s pogoji in v soglasju s podjetjem Elektro Ljubljana. Kolikor bo zaradi dopolnilne elektrifikacije potrebna postavitev nove transformatorske postaje je njena lokacija predvidena na zemljišču s parcelno št. 110/1, k.o. Karlovško predmestje.
Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
Pred izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo o priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje.
7. Telekomunikacijsko omrežje
V območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Novo predvidene stavbe bodo priključene nanj preko obstoječe hišne centrale v stavbi z oznako O2.
Na obravnavanem območju bo zgrajeno najsodobnejše optično telekomunikacijsko omrežje. V cestah z oznakama C1 in C2 je predviden koridor za gradnjo TK kabelske kanalizacije. Notranjo inštalacijo in dovodne omarice je treba izvesti tako, da bo mogoča izvedba priključka, ki bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
8. Javna razsvetljava
Vse javne površine je treba ustrezno osvetliti. Vzdolž cest C1 in C2 je predvidena izvedba javne razsvetljave. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Komunalna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

1. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Salezijanskega zavoda Rakovnik, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6679 v maju 2009.
2. Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme znašajo 363.787,53 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so skupni stroški gradnje nove komunalne opreme (363.787,53 EUR) zmanjšani za druge vire financiranja (61.423,68 EUR), ki so predvideni za ureditev križišča na Rakovniški cesti (C/C1. Obračunski stroški za novo komunalno opremo znašajo 302.363,85 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo znašajo 708.111,95 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter znašajo 1.010.475,81 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 118,24 EUR/m2 (od tega 35,38 EUR za novo komunalno opremo in 82,86 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, znašajo 108,53 EUR/m2 (od tega 32,47 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 76,06 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opremo so enaka parcelam načrtovanih objektov v prostorskih enotah P1, P2 in P3; P1/1 in C/2, P2/1, P2/2, P2/3, P3/3, P2/4 – pripadajoči del;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 6. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 6 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti je za vse objekte 1. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– kolikor bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka se upošteva zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za rušenje.

Investitor in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jih neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja obstoječih objektov v območju OPPN in v njegovem vplivnem območju.
Investitor mora pri projektiranju in v času gradnje upoštevati veljavni pravilnik glede učinkovite rabe energije v stavbah.
Pred začetkom gradnje mora investitor pri upravljavcih naročiti zakoličbo obstoječih komunalnih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor v času izvajanja del v njihovi bližini.
Morebitne poškodbe obstoječih objektov, infrastrukture in naprav ter zunanje ureditve, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške.

1. Brutotlorisne površine (BTP)
Pri BTP novo predvidenih stavb (N1, N2, N3, N4, N5 in N6) so dopustna le odstopanja navzdol.
2. Gradbene meje
– GM na severozahodni strani stavbe N3 lahko odstopa zaradi prilagajanja dejanskemu stanju na terenu; GM mora biti poravnana s severozahodno fasado stavbe O1;
– GMP na zahodni strani stavbe N5 lahko odstopa zaradi prilagajanja dejanskemu stanju na terenu; GMP mora biti poravnana z zahodno fasado stavbe O2;
– preko GM1N lahko na severozahodni strani stavbe N3 segajo svetlobniki, vendar ne smejo presegati GM;
– GM na jugozahodni strani stavb N3 in N4 se lahko pomakne proti jugozahodu za debelino fasadne obloge, vendar ne več kot za 0,30 m;
– zaradi pomika GM se posledično spremeni največja dopustna zunanja tlorisna dimenzija stavbe;
– preko gradbenih mej lahko pri stavbah N1 in N3 segajo nadstreški, napušči in senčila, vendar ne za več kot 1,5 m;
– preko GM lahko na jugozahodni strani stavbe N2 sega povezovalni hodnik med stavbama N2 in N3. Širina povezovalnega hodnika je lahko največ 3,00 m, dolžino je treba prilagoditi razdalji med stavbama N2 in N3;
– na jugozahodni strani lahko preko GM stavbe N4 segajo napušči in senčila, vendar ne za več kot 1,00 m;
– preko GM lahko na jugovzhodni strani stavbe N4 sega povezovalni hodnik med stavbama N4 in N5. Povezovalni hodnik bo izveden pod stopnicami ob stavbi N5, njegova širina je lahko največ 3,00 m.
3. Višinski gabariti
KZ pri stavbi N4 lahko odstopa zaradi prilagajanja koti zunanje ureditve ob stavbi O3. Nad koto H max je pri stavbi N5 dopustna izvedba tehničnih naprav in dostopov za vzdrževanje strehe, ki pa morajo biti od jugozahodnega in jugovzhodnega roba fasade odmaknjeni vsaj 4 m.
4. Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja
Odstopanja pri višinski regulaciji terena so lahko do +/-0,50 m. Odstopanja pri višinskih kotah pritličij so lahko do +/-0,20 m.
5. Parcelacija
Na mestih, kjer parcelne meje potekajo po fasadah obstoječih stavb, se koordinate za zakoličbo teh parcelnih mej lahko spremenijo zaradi prilagoditve dejanskemu stanju na terenu.
6. Komunalni vodi, objekti in naprave
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjajo zunanji gabarit, fasadni plašč ali konstrukcijska zasnova stavb. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za posamezno stavbo na obravnavanem območju.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, in Uradni list RS, št. 40/92, 9/95, 11/95, 63/99, 28/00, 102/00 in 85/02 – odl. US) na območju, ki ga obravnava OPPN.

OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Ljubljana Vič - Rudnik,
– Četrtni skupnosti Rudnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.