Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 38. seji dne 19. 4. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja BR 1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč ter
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih površin in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora

1.1. Izsek iz dolgoročnega plana                     M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami           M 1:1000
urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN        M 1:1000
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN         M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije           M 1:1000
zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem
načrtu
3.4. Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč ter zakoličbe objektov
na geodetskem načrtu                                 M 1:1000
3.5. Javne površine na katastrskem načrtu            M 1:1000
3.6. Javne površine na geodetskem načrtu             M 1:1000

4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev

4.1. Ureditvena situacija – nivo pritličja           M 1:1000
4.2. Ureditvena situacija – 2. etaža                 M 1:1000
4.3. Ureditvena situacija – nivo 1. kleti            M 1:1000
4.4. Ureditvena situacija – nivo 2. kleti            M 1:1000
4.5. Ureditvena situacija – nivo 3. kleti            M 1:1000
4.6. Ureditvena situacija – nivo 4. kleti            M 1:1000
4.7. Ureditvena situacija – nivo 5. kleti            M 1:1000
4.8. Ureditvena situacija – nivo 6. kleti            M 1:1000
4.9. Značilni prerezi in pogledi                     M 1:1000
4.10. Načrt odstranitve objektov                     M 1:1000
4.11. Prikaz priključevanja objektov na              M 1:1000
komunalno javno infrastrukturo
4.12. Prometno-tehnična situacija, idejna            M 1:1000
višinska regulacija – nivo terena
4.13. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter     M 1:1000.
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč in
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6608, v januarju 2010.

1. Obseg
Območje OPPN obsega dele območij urejanja BR 1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška. Površina območja OPPN znaša 6 ha 15 ar 54 m².
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 310/1, 310/2, 310/3, 310/5, 310/7, 311/1, 311/2, 311/3, 311/4, 311/5, 312, 313, 588/1, 588/2, 589/1, 589/2 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 2220/3, 2221/1, 2227/2, 314, vsa v katastrski občini Bežigrad.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k.o. Bežigrad. Od točke 1, ki leži na severozahodnem delu območja na vzhodni meji zemljišča s parcelno številko 581/1, do točke 2 poteka meja preko zemljišča s parcelno številko 2221/1. Od točke 2 do točke 5 poteka meja proti vzhodu po južnem robu zemljišč s parcelnimi številkami 314, 321/50, 321/1, 321/51, 315, 321/52, 316, 317/2, 317/1, 321/53, 318, 321/54, 320, 323, 340/1, 340/2, 326, 331/2, 331/1, 327 in 328. V točki 5 meja območja OPPN spremeni smer in poteka do točke 11 proti jugu po zemljiščih s parcelnima številkama 2220/3 in 2227/2. Od točke 11 do točke 32 poteka meja proti jugozahodu po zemljišču s parcelno številko 2227/2. Od točke 32 do točke 33 poteka meja proti severu preko zemljišča s parcelno številko 2227/2. Od točke 33 do točke 39 poteka meja proti vzhodu po južni meji zemljišča s parcelno številko 590/3. Od tu do točke 40 meja območja OPPN poteka proti vzhodu po vzhodni meji zemljišča s parcelno številko 590/3 ter v nadaljevanju po južnih mejah zemljišč s parcelnima številkama 587/1 in 586 do točke 43. Od točke 43 do izhodiščne točke poteka meja proti severu po vzhodnih mejah zemljišč s parcelnimi številkami 586, 590/7, 590/2, 590/4, 590/9, 590/10, 583/4, 583/5, 583/3, 583/2, 582 in 581/1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.

Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah ter peš in kolesarskih poteh. Samova ulica in Vodovodna cesta bosta rekonstruirani. Samova ulica bo razširjena na potezi od Dunajske ceste do Ravbarjeve ulice, urejen bo dodaten pas za zavijanje na Vodovodno cesto, križišče bo polno semaforizirano. Vodovodna cesta bo od uvoza v kletne parkirne etaže do Koroške ulice urejena kot območje umirjenega prometa z večjimi površinami za pešce in intenzivno zasaditvijo dreves. Prometna ureditev območja bo prilagojena prometnim ureditvam širšega območja med Dunajsko cesto, Samovo ulico, Kamniško ulico in ulico Posavskega.
Prostorska enota P1 – stadion bo dograjena in preurejena tako, da bo nudila ustrezne pogoje za športne, zabavne in podobne prireditve, za sodobne treninge in pogoje za vadbo ter rekreacijo širše množice.
V objektu stolpnice v prostorski enoti P2 bodo hotelske, poslovne, oskrbne in zdravstvene dejavnosti. V kletnih etažah bodo oskrbne, zabavne in trgovske dejavnosti. Vse te dejavnosti bodo povezane z dejavnostmi na stadionu in bodo namenjene tudi širšemu območju.
Z Dunajske ceste iz smeri centra mesta bodo ohranjeni pogledi na spomeniško varovane dele območja stadiona.
Zunanje površine v prostorskih enotah P2 in P3 ne bodo ograjene in bodo javno dostopne.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Skladno z določili tega odloka so na območju OPPN dopustni naslednji posegi:
– odstranitve naprav in objektov,
– začasne odstranitve objektov kulturne dediščine,
– gradnja novih objektov,
– redna in investicijska vzdrževalna dela na legalno zgrajenih objektih,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske javne infrastrukture ter
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot: P1, P2, P3, C1, C2, C3 in C4.

P1 –        površine, namenjene prenovi in gradnji stadiona;
P2 –        površine, namenjene gradnji objekta s hotelom
            ter s poslovnim, zdravstvenim in trgovskim
            programom;
P3 –        površine, namenjene gradnji treh poslovnih
            objektov;
C1 –        površine, namenjene ureditvi prometne in
            komunalne infrastrukture na Samovi ulici;
C2 –        površine, namenjene ureditvi prometne in
            komunalne infrastrukture na Vodovodni cesti;
C3 –        površine, namenjene ureditvi prometne in
            komunalne infrastrukture na Dunajski cesti;
C4 –        površine, namenjene ureditvi prometne in
            komunalne infrastrukture na Koroški ulici.

Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
2. Objekti
V območju OPPN se nahajajo naslednji obstoječi in predvideni objekti:
Prostorska enota P1
– stadion (1),
– tribune (2),
– glorieta (2a),
– stopnišče ob glorieti (2b),
– paviljona (3),
– obodni zid stadiona (4),
– pokrito stebrišče (5),
– vstopni objekt (6),
– objekt nad tribuno (11),
– gostinski objekti in trgovine (13a in 13b),
– spominski steber (12),
– komunikacijska in prezračevalna jedra (14),
– streha stadiona (15).
Prostorska enota P2
– objekt s stolpnico (7).
Prostorska enota P3
– poslovni objekti (8, 9, 10).
3. Namembnost
Prostorska enota P1
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe, od tega samostojne prodajalne in butiki
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, od tega dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane
– 12620 Muzeji in knjižnice, od tega muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del, knjižnice in podobno
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12650 Športne dvorane
– 24110 Športna igrišča
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, od tega mladinska prenočišča, hostel
Prostorska enota P2
– 112 Večstanovanjske stavbe, od tega največ dve stanovanji
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, od tega hotel
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, od tega frizerski, kozmetični saloni, kemične čistilnice, pralnice, popravljalnice čevljev, fotokopirnice, foto studii in podobno
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, od tega dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12640 Stavbe za zdravstvo, od tega stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobne funkcije športne klinike
Prostorska enota P3
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe, od tega samostojne prodajalne in butiki
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, od tega dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane
– 12620 Muzeji in knjižnice, od tega muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del, knjižnice in podobno
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12650 Športne dvorane
V vseh kletnih etažah v območju OPPN je dopustna ureditev tehničnih prostorov, skladišč in pomožnih prostorov. Dopustne so tudi naslednje dejavnosti:
Prostorski enoti P1 in P2
1. kletna etaža
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12301 Trgovske stavbe, od tega samostojne prodajalne in butiki
– 12650 Športne dvorane
– 24110 Športna igrišča
2. kletna etaža
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12650 Športne dvorane
– 24110 Športna igrišča
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, od tega kapela
3. kletna etaža – samo v prostorski enoti
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12301 Trgovske stavbe
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
– 12650 Športne dvorane
– 24110 Športna igrišča
4. kletna etaža
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12301 Trgovske stavbe
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
– 12650 Športne dvorane
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
5. kletna etaža – samo v prostorski enoti
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
6. kletna etaža
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
– 12650 Športne dvorane
– 12620 Muzeji in knjižnice, od tega muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del, knjižnice in podobno
Prostorska enota P3
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov.
4. Zazidalna zasnova
Prostorska enota P1
Prostorska enota P1 obsega območje obstoječega stadiona. Tu bodo objekti ohranjeni v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. V osrednjem delu prostorske enote bo na nivoju druge kletne etaže nogometno igrišče (1), obdano z novimi tribunami (2) za 12.000 gledalcev. Nad tribuno bo dvoetažni objekt (11), pokrit s streho stadiona (15). V severozahodnem delu območja je predviden vstopni objekt (6). Na vzhodni strani so ob obodnem zidu predvideni enoetažni objekti (13a in 13b).
Pod celotnim območjem prostorske enote P1 bo šest kletnih etaž, ki bodo povezane s kletnimi etažami v prostorski enoti P2. Druga klet bo povezana tudi z drugo kletjo v prostorski enoti P3, vendar le za intervencijski dostop ali intervencijsko praznjenje parkirnih mest.
Prostorska enota P2
Ob križišču Samove ulice in Vodovodne ceste bo umeščen objekt s stolpnico (7).
Pod celotnim območjem prostorske enote P2 so predvidene štiri kletne etaže, od tega sta tretja in četrta klet dvoetažni. Kletne etaže bodo povezane s kletnimi etažami v prostorski enoti P1. Skupni dovoz do kletnih etaž v prostorskih enotah P1 in P2 je predviden z Vodovodne ceste.
Prostorska enota P3
V prostorski enoti P3 bodo umeščeni trije prostostoječi poslovni objekti (8, 9 in 10). Objekti bodo postavljeni vzporedno s Koroško ulico.
Pod območjem prostorske enote P3 bo šest kletnih etaž. Prva kletna etaža bo zmanjšana za pas, potreben za zasaditev drevoreda ob Koroški cesti. Ostalih pet kletnih etaž bo pod celotnim območjem prostorske enote P3. V 2. kletni etaži bo urejena medetaža. Uvoz do prostorske enote P3 je predviden z Vodovodne ceste. Ta uvoz bo namenjen tudi urgentnemu uvozu do prostorskih enot P1 in P2.
5. Zasnova zunanje ureditve
V območju OPPN bo pretežni del nepozidanih površin namenjen pešcem. Peš dostopi v območje so predvideni iz vseh smeri s hodnikov za pešce obodnih cest.
Prostorska enota P1
Peš dostopi v območje stadiona bodo urejeni skozi prehode v obodnem zidu stadiona. Parter bo namenjen dostopu obiskovalcev na tribune stadiona in dostopu do športnih dvoran v kletnih etažah.
Prostorska enota P2
Parter v območju prostorske enote bo urejen kot enotna, javno dostopna tlakovana površina. Ob severnem robu prostorske enote bo zasajen drevored.
Prostorska enota P3
Vzdolž Koroške ulice bo urejena zelenica z drevoredom. Med posameznimi objekti je predvidena parkovna ureditev z drevesi in grmovnicami ter tlakovanimi potmi. Na vzhodni strani objekta (8) in zahodni strani objekta (10) je predvidena ureditev trga. Površine v prostorski enoti P3 bodo javno dostopne.
Prostorska enota C1
Površina ob križišču Samove ceste in Vodovodne ceste bo po odstranitvi objektov urejena kot zelena površina.
Prostorska enota C2
Ob delu Vodovodne ceste na odseku od uvoza v kletne etaže v prostorski enoti P2 do Koroške ulice bo urejena tlakovana peš površina z drevoredom in mikrourbano opremo.
Prostorska enota C3
Površina med ograjo stadiona in postajališčem na obstoječem zunanjem voznem pasu Dunajske ceste bo urejena kot enotna tlakovana površina za pešce in kolesarje. Drevored se ohrani. Končna ureditev postajališča mora biti predvidena v projektni dokumentaciji za novo Dunajsko cesto.
Prostorska enota C4
Koroška ulica bo tlakovana.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – 2. etaža«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti«, št. 4.5. »Ureditvena situacija – nivo 3. kleti«, št. 4.6. »Ureditvena situacija – nivo 4. kleti«, št. 4.7. »Ureditvena situacija – nivo 5. kleti« in št. 4.8. »Ureditvena situacija – nivo 6. kleti«.

V območju OPPN je, razen na območju kulturne dediščine, na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– sezonskih gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj ob gostinskih lokalih,
– skulptur in drugih prostorskih instalacij,
– vodnjakov in vodnih površin ter
– spominskih obeležij.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s pogoji, ki so opredeljeni v 21. in 22. členu tega odloka.

Oblikovanje ter izbor materialov in barv morata biti podrejena objektom kulturne dediščine. Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost.
Prostorska enota P1
Pri postavitvi novih tribun je treba ohraniti koncept obstoječih, v brežino postavljenih sedežnih tribun. Nove tribune morajo segati do stopnišča ob glorieti (2b). Razporeditev nosilnih stebrov tribune in strehe stadiona se mora v merilu in ritmu ujemati s členitvijo obstoječe zasnove stadiona.
Fasade etaž objekta nad tribuno in streha stadiona morajo biti transparentne. Dopustna je izvedba pomične strehe.
Vstopni objekt (6) je v obliki krožnega izseka, streha mora biti ozelenjena.
Prostorski enoti P2 in P3
Fasade morajo biti zasnovane s kakovostnimi in trajnimi materiali. Strehe naj bodo ravne in ozelenjene. Na strehah je dopustna postavitev oblikovno ustrezno zastrtih tehničnih naprav.

Za zunanjo ureditev območja OPPN mora biti v sklopu priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje izdelan načrt krajinske arhitekture. Pri tem je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem;
– ograjena je lahko samo prostorska enota P1;
– ploščadi, pešpoti in trgi morajo biti tlakovani, opremljeni z enotno oblikovano mikrourbano opremo ter primerno osvetljeni;
– nogometno igrišče mora biti prekrito s travo, ostali del do tribun po obodu igrišča pa tlakovan z nedrsno oblogo;
– zelene površine, razen ozelenjenih streh, morajo biti zasajene z drevjem in grmovnicami;
– ob Vodovodni cesti, ob Koroški ulici in ob severnem robu prostorske enote P2 je treba zasaditi drevored visokoraslega drevja;
– visokoraslo drevje mora imeti ob sajenju debelni obseg najmanj 18 cm, merjeno na višini 1,0 m od tal, in višino debla več kot 2,2 m; končna višina dreves mora biti vsaj 10 m;
– vsa obstoječa drevesa v območju prostorskih enot P1, P2 in P3 ter del drevoreda v C2 so lahko odstranjena. Vsa odstranjena drevesa je treba nadomestiti v območju OPPN;
– višina nasutja zemlje nad kletmi, v območjih zasaditve drevoreda visokoraslih dreves, mora biti najmanj 3,0 m;
– višina nasutja nad kletmi v prostorski enoti P3 mora biti najmanj 0,8 m.

1. Tlorisni gabariti
V prostorskih enotah P1, P2 in P3 so največji dovoljeni tlorisni gabariti kleti določeni z gradbenimi mejami, ki jih kleti objektov ne smejo presegati.
Tlorisni gabariti objektov v prostorski enoti P1 so:
– stadion (1): 115,00 m x 78,00 m
– tribune (2): podkvaste oblike, dolžine največ 178,00 m x 127,00 m, širine 16.00 m
– dvoetažni objekt nad tribunami (11): podkvaste oblike, dolžine največ 160,00 m x 140,00 m, širine največ 17,00 m
– streha stadiona (15): podkvaste oblike, dolžine največ 185,00 m x 142,00 m, širine 31,00 m
– vstopni objekt (6): oblike krožnega izseka: dolžina stranice: 62,00 m, dolžina krožnega loka: 58,00 m
– gostinski objekt in trgovine (13a): največ 12,00 m x 4,50 m
– gostinski objekt in trgovine (13b): največ 24,00 m x 4,50 m.
Tlorisni gabariti objekta v prostorski enoti P2 so:
– objekt s stolpnico (7):
– nižji del trikotne oblike: največ 85,50 m x 40,00 m
– stolpnica trikotne oblike: največ 46,00 m x 40,00 m.
Tlorisni gabariti objektov v prostorski enoti P3 so:
– poslovni objekti (8, 9, 10): največ 31,00 m x 18,50 m.
Tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – 2. etaža«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti«, št. 4.5. »Ureditvena situacija – nivo 3. kleti«, št. 4.6. »Ureditvena situacija – nivo 4. kleti«, št. 4.7. »Ureditvena situacija – nivo 5. kleti« in št. 4.8. »Ureditvena situacija – nivo 6. kleti«.
2. Višinski gabariti
V območju prostorskih enot P1, P2 in P3, razen pod glorieto (2a) in v območju drevoreda v prostorski enoti P2, je predvidena gradnja do šestih kletnih etaž, največ do globine 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Višinski gabariti objektov v prostorski enoti P1 so:
– stadion (1): –7,10 m
– tribune (2): od –7,10 m do ±0,00 m
– dvoetažni objekt nad tribunami (11): od +3,20 m do +15,00 m
– streha stadiona (15): do +18,00 m
– vstopni objekt (6): do +7,00 m
– gostinski objekti in trgovine (13a, 13b): do višine pokritega stebrišča (5).
Višinski gabariti objekta v prostorski enoti P2 so:
– objekt s stolpnico (7): nižji del +17,00 m, stolpnica +72,00 m.
Višinski gabariti objektov v prostorski enoti P3 so:
– poslovni objekti (8, 9, 10): do +16,50 m.
Višina objekta je določena z najvišjo točko venca strehe zadnje, najvišje etaže. Nad njo je v prostorski enoti P2 dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta, izhode na streho in ograjo.
Višinske kote kletnih etaž, določene v grafičnem delu OPPN, se lahko spreminjajo.
Višinski gabariti so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.9. »Značilni prerezi in pogledi«.
3. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest.
Višinske kote v prostorskih enotah P1, P2 in P3 so:
– kote urejenega terena: 301,00 m. n. v., 301.50 m.n.v., 302,00 m. n. in 302,50 m. n. v.
– kota igrišča: 294,60 m. n. v.
– kote pritličij objektov: 301,74 m. n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.12. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.
4. Zmogljivosti območja
Zmogljivosti območja OPPN so:
– Površina območja OPPN: 61.554 m2
– BTP celotnega programa: 219.710 m2
– BTP nad nivojem terena: 46.710 m2
– BTP pod nivojem terena: 173.000 m2
– BTP športne in igralne površine (vključno s servisnimi prostori in komunikacijami): 83.000 m2
– BTP drugi programi: 48.710 m2
– BTP parkirišča: 88.000 m2
Zmogljivosti prostorske enote P1 so:
– površina prostorske enote: 32.100 m2
– BTP nad nivojem terena: 13.550 m2
– BTP pod nivojem terena: 114.000 m2.
Zmogljivosti prostorske enote P2 so:
– površina prostorske enote: 4.522 m2
– BTP nad nivojem terena: 24.600 m2
– BTP pod nivojem terena: 15.000 m2.
Zmogljivosti prostorske enote P3 so:
– površina prostorske enote: 8.910 m2
– BTP nad nivojem terena: 8.560 m2
– BTP pod nivojem terena: 44.000 m2.
Bruto tlorisna površina (BTP) nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, na primer odprti balkoni.

V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– neustreznih elementov na glorieti (2a) (reflektorji, ura, tabla z rezultati, reklame ...),
– prizidka k severnemu paviljonu (3a),
– vseh objektov in delov objektov na območju stadiona, ki niso del originalne arhitekturne zasnove Jožeta Plečnika (npr. komentatorske kabine (E), sanitarije v kontejnerjih (C), VIP vhoda (K), kioskov za prodajo vstopnic (F), reflektorjev (D) itd.),
– v brežino postavljenih sedežnih tribun (A),
– objekta garderob (B),
– objekta nekdanje bencinske črpalke (prodajalna avtomobilov) (H),
– nadstrešnice na avtobusnem postajališču (G),
– stanovanjskega in dveh pomožnih objektov na zemljiščih s parcelnima številkama 588/1 in 589/1, k.o. Bežigrad (I),
– zaklonišča na zemljišču s parcelno številko 312, k.o. Bežigrad (J).
V območju OPPN je predvidena začasna odstranitev naslednjih objektov:
– stopnišča severno in južno od gloriete (2b),
– obeh paviljonov (3),
– obodnega zidu stadiona (4),
– spominskega stebra z vetrnico (12).
V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednje vegetacije:
– vseh dreves in drevoreda v območju prostorskih enot P1, P2 in P3,
– delov drevoreda v območju prostorske enote C2.
Objekti in drevoredi, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.10. »Načrt odstranitve objektov«.

V območju OPPN so naslednje parcele in površine:
P1/1: parcela, namenjena gradnji objektov v prostorski enoti P1, razen pokritega stebrišča (5), ki obsega zemljišča s parcelnima številkama 311/4 in 311/5 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 310/1, 312, 311/1, 311/2, 311/3, 2221/1 in 2227/2, vse k.o. Bežigrad, in meri 31.504 m2;
P1/2: površina pokritega stebrišča, namenjena javnemu dobru, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 311/1, 311/2, 311/3, 312 in 2220/3, vse k.o. Bežigrad, in meri 596 m2;
P2: parcela, namenjena gradnji objektov v prostorski enoti P2, ki obsega zemljišče s parcelno številko 310/3 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 310/1, 310/2, 310/7 in 2227/2, vse k.o. Bežigrad, in meri 4.522 m2;
P3/1: parcela, namenjena gradnji objektov v prostorski enoti P3, razen dela trga, namenjenega javnemu dobru, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 312, k.o. Bežigrad, in meri 8.808 m2;
P3/2: površina dela trga, namenjenega javnemu dobru, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 312, k.o. Bežigrad, in meri 102 m2;
C1: del površine, namenjene javnemu dobru – del Samove ulice, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 589/1, 589/2, 588/2, 588/1 in 310/5 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2227/2, 310/1, 310/2, 310/7 in 2221/1, vse k.o. Bežigrad, in meri 7.017 m2;
C2: del površine, namenjene javnemu dobru – del Vodovodne ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 2221/1 in 310/1, obe k.o. Bežigrad, in meri 5.506 m2;
C3: del površine, namenjene javnemu dobru – del Dunajske ceste, ki obsega del zemljišča s parcelnima številkama 2220/3 in 2227/2, obe k.o. Bežigrad, in meri 1.076 m2;
C4: površina, namenjena javnemu dobru – Koroška ulica, ki obsega zemljišče s parcelno številko 313 in dele zemljišč s parcelnima številkama 312 in 314, vse k.o. Bežigrad, in meri 2.423 m2.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.

Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele C1, C2, C3, C4, P1/2 in P3/2, merijo 16.720 m2 in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 310/5, 588/1, 588/2, 589/1, 589/2 in 313 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 2220/3, 2221/1, 2227/2, 310/1, 310/2, 310/7, 311/1, 311/2, 311/3, 312 in 314, vse k.o. Bežigrad.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Javne površine na katastrskem načrtu« in št. 3.6. »Javne površine na geodetskem načrtu«.

V območju OPPN je gradnja objektov dopustna v več fazah. Znotraj faze je gradbeno dovoljenje dopustno pridobiti za posamezne posege.
V prvi fazi je treba zgraditi vse objekte in pripadajoče ureditve v prostorskih enotah P1, C1, C2, C3 in C4, odstraniti objekta, zgrajena na zemljiščih s parcelnima številkama 588/1 in 589/1, k.o. Bežigrad, ter zgraditi vse kleti v prostorskih enotah P1, P2 in P3 ter tlakovane in zelene površine nad njimi.
Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za katerikoli objekt prve faze, je odstranitev objektov, zgrajenih na zemljiščih s parcelnima številkama 588/1 in 589/1, k.o. Bežigrad, ureditev tlakovanih in zelenih površin nad kletmi v prostorskih enotah P1, P2 in P3 ter ureditve prometnih površin v prostorskih enotah C1, C2, C3 in C4.

Območje OPPN se nahaja v območju registrirane enote kulturne dediščine številka 393 Ljubljana – Stadion za Bežigradom.
Pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati konservatorski načrt kot del projektne dokumentacije.
Za ohranjanje varovanih vrednot in prepoznavnih značilnosti je treba upoštevati naslednje omejitve:
– glorieto (2a) ter stopnišče severno in južno od gloriete (2b) je treba ohraniti in obnoviti, neustrezne, pozneje dodane elemente pa odstraniti;
– paviljona (3) je treba ohraniti in obnoviti, odstraniti je treba prizidke k severnemu paviljonu;
– obodni zid stadiona (4) je treba ohraniti z vsemi originalnimi detajli na južni, severni, vzhodni in zahodni strani (npr. stebre z betonskimi kroglami s stožčasto konico iz cinkove pločevine);
– pokrito stebrišče (5) je treba ohraniti in obnoviti. Na vzhodni strani je treba ohraniti obstoječe tri glavne in dva stranska vhoda, izvedba novih vhodov ni dopustna. Nova vrata je treba načrtovati po originalni Plečnikovi zasnovi;
– spominski steber z vetrnico strani neba (12) je treba ohraniti in obnoviti kot dekorativni element;
– pri prenovi objekta je treba restavrirati vse likovno zanimive originalne dele; če to ni mogoče, jih je dopustno nadomestiti z replikami;
– ohraniti je treba vrtno arhitekturno ureditev pred pokritim stebriščem, kot je načrtoval arhitekt Jože Plečnik;
– ohraniti je treba koncept v brežino postavljenih sedežnih tribun.
Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji je dovoljena začasna odstranitev objektov, določenih v 14. členu tega odloka. Začasno odstranjeni objekti bodo deponirani v depojskih prostorih Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V območju OPPN so lahko predhodne in morebitne sistematične arheološke raziskave opravljene pred konservatorsko-restavratorskimi deli na objektu ali sočasno z njimi. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba.
Za poseg v enoto dediščine Ljubljana – Stadion za Bežigradom (EŠD 393) je treba pri pristojni strokovni javni službi pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, ki ga izda minister, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Podatki o enoti kulturne dediščine Ljubljana – Stadion za Bežigradom (EŠD 393) so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in v aktu o razglasitvi za kulturni spomenik.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, na ožjem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B, razen zemljišč s parcelnimi številkami 310/2, 310/3, 310/5 in 310/7, k.o. Bežigrad, ter delov zemljišč s parcelnima številkama 2227/2 in 2220/3, k.o. Bežigrad, ki se nahajajo na širšem območju z oznako VVO III. Najvišja kota podtalnice na območju je 279,00 m. n. v.
Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati vse omejitve in pogoje veljavne uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in:
– objekti in naprave morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna;
– gradnja objektov za zdravstvo, športna igrišča, podzemnih garaž, parkirišč in skladišč nenevarnih snovi je dopustna na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje in rezultatov analize vplivov zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaževanje. Analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju mora biti izdelana v obsegu, kot ga določa pravilnik, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja;
– vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilniki olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki;
– v času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi;
– za dreniranje ali črpanje podzemne vode v času gradnje je treba pridobiti vodno soglasje;
– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo, za preprečevanje razlitja le-teh je treba vgraditi zbiralnike olj in jih prečiščevati.
Najvišja kota podtalnice na območju OPPN je 279,00 m. n. v.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta mora biti izvedeno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti.
Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnažen zrak iz gostinskih lokalov je treba speljati nad strehe objektov.
Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v bližini ni stanovanjskih objektov in šole.
V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
Objekte ob delih rekonstruiranih cest je treba ustrezno protihrupno zaščititi.
V času intenzivnih gradbenih del je treba izvajati meritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in prevzemna mesta odpadkov za vse objekte v območju OPPN so predvidena v kletnih etažah, prevzemna mesta so predvidena v neposredni bližini klančine v 2. kletni etaži v prostorski enoti P2.
Dovoz za komunalna vozila je predviden z Vodovodne ceste do prevzemnih mest v prostorski enoti P1.
Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba ob pripravi projektne dokumentacije izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
6. Osončenje
Zagotoviti je treba neposredno osončenje bivalnih prostorov stanovanjskih objektov v sosednjih območjih urejanja: najmanj eno uro v času zimskega solsticija in najmanj tri ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija ter v času poletnega solsticija.

1. Splošno
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Odstranjeno zaklonišče je treba nadomestiti v kletni etaži v prostorski enoti P3.
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov in odmike od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
2. Intervencijske poti in površine
Dovoz in postavitev gasilskih vozil bosta potekala po obodnih cestah: Dunajska cesta, Samova ulica, Vodovodna cesta in Koroška ulica ter po internih površinah, namenjenih intervencijskim vozilom.
Dovoz intervencijskih vozil (policijska in reševalna vozila ter vozila varnostnih služb) bo potekal po obodnih cestah in po internih povoznih površinah v prostorski enoti P1, namenjenih gasilskim vozilom.
Dostava do objektov je predvidena v kletnih etažah.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
Za zagotavljanje požarne varnosti je predvideno novo hidrantno omrežje. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.13. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

1. Splošno
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Polnjenje parkirnih kletnih etaž mora biti organizirano tako, da kolona vozil ne bo segala v križišče Vodovodna cesta – Samova ulica.
Uvozno-izvozna klančina v kletne etaže v prostorski enoti P3 ne sme biti pokrita, pri naklonu, večjem od 10%, mora biti ogrevana.
Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil.
Nepravilno parkiranje na zelenicah in peščevih površinah mora biti onemogočeno z ureditvami ob vozišču.
2. Ureditve javnih prometnih površin
Prostorska enota C1
Predvidena je rekonstrukcija Samove ulice na odseku od Dunajske ceste do Ravbarjeve ulice. Razširitve vozišča Samove ulice so načrtovane proti severu, južni rob vozišča s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo je ohranjen. Na odseku med Dunajsko cesto in Vodovodno cesto sta predvidena dodatni vozni pas za desno zavijanje in trikotni otok za kanaliziranje prometa na Vodovodno cesto. Med Ravbarjevo ulico in Vodovodno cesto je predviden dodatni vozni pas za levo zavijanje s Samove ulice na Vodovodno cesto. Načrtovana je rekonstrukcija križišča Samove ulice in Vodovodne ceste, ki bo polno semaforizirano. Za izvoz z Vodovodne ceste na Samovo ulico v smeri proti Šiški je predviden trikotni otok z uvoznim lijakom z Vodovodne ceste in izvoznim lijakom na Samovo ulico, pri čemer bo križišče polno semaforizirano. Ob severnem robu vozišča Samove ulice sta predvidena ureditev kolesarske steze in hodnik za pešce. V jugozahodnem delu se kolesarska steza in hodnik za pešce navežeta na obstoječo ureditev, kjer je kolesarska steza ločena od vozišča z zelenico in drevoredom.
Prečni profil Samove ulice
Prečni profil Samove ulice od Ravbarjeve ulice do Vodovodne ceste v delu, kjer se razširi za pas za zavijanje v levo:
– vozišče: 4 x 3,00 m = 12,00 m
– pas za zavijanje v levo: 1 x 3,00 m = 3,00 m
– kolesarska steza, severni rob: 1 x 1,75 m = 1,75 m
– zelenica med kolesarsko stezo in hodnikom za pešce: 1 x 1,50 m = 1,50 m
– hodnik za pešce: 1 x 2,00 m = 2,00 m
– skupaj TPP: 20,25 m.
Prečni profil Samove ulice od Ravbarjeve ulice do Vodovodne ceste se pred križiščem z Vodovodno cesto zoži za širino zelenice med kolesarsko stezo in hodnikom za pešce.
Prečni profil Samove ulice od Dunajske ceste do Vodovodne ceste pred križiščem z Vodovodno cesto:
– vozišče: 4 x 3,00 m = 12,00 m
– pas za zavijanje v desno: 1 x 3,00 m = 3,00 m
– kolesarska steza, severni rob: 1 x 1,75 m = 1,75 m
– hodnik za pešce, severni rob: 1 x 2,00 m = 2,00 m
– skupaj TPP: 20,25 m.
Prečni profil južne polovice vozišča Samove ulice od Vodovodne ceste do Dunajske ceste je ohranjen.
Prostorska enota C2
Vozišče Vodovodne ulice bo na odseku od Samove ulice do predvidenega uvoza v kletne etaže v prostorski enoti P2 razširjeno z dvema dodatnima prometnima pasovoma, zelenico, dvosmerno kolesarsko stezo in s hodnikom za pešce. Širitev cestišča bo izvedena na vzhodni strani, zahodni rob vozišča je ohranjen. Na obravnavanem odseku je predvideno območje omejene hitrosti. Severni del Vodovodne ceste od predvidenega izvoza iz kletnih etaž v prostorski enoti P2 do Koroške ulice bo urejen kot območje umirjenega prometa. Površina za motorni promet, pešce in kolesarje bo urejena na enotnem nivoju, vozišče motornih vozil bo z oblikovanjem tlakov na posameznih mestih zoženo na širino enega vozila. V severnem delu bo urejen priključek za dovoz do kletnih etaž v prostorski enoti P3. Obstoječe parkirne površine, zelenica in hodnik za pešce na zahodni strani Vodovodne ceste so ohranjeni.
Prečni profil Vodovodne ceste
Prečni profil Vodovodne ceste od priključka na Samovo ulico do predvidenega uvoza in izvoza iz kletnih etaž:
– vozišče: 4 x 3,00 m = 12,00 m
– stranska zelenica: 1 x 2,00 m = 2,00 m
– dvosmerna kolesarska steza: 1 x 2,50 m = 2,50 m
– hodnik za pešce: 1 x 2,00 m = 2,00 m
– skupaj TPP: 18,50 m.
Od predvidenega uvoza in izvoza iz kletnih etaž bo v smeri proti severu vozišče zoženo na širino obstoječe ceste.
Prostorska enota C3
Do rekonstrukcije Dunajske ceste je predvidena ureditev postajališča za tri mestne zglobne in dva turistična avtobusa. Površina med ograjo stadiona in postajališčem bo urejena kot enotna površina za pešce in kolesarje.
Prostorska enota C4
Koroška ulica bo urejena kot območje umirjenega prometa. Površina za motorni promet, pešce in kolesarje bo tlakovana in urejena na enotnem nivoju. Dovoz z Dunajske ceste in Vodovodne ceste bo le za urgentni promet.
3. Mirujoči promet
V prostorskih enotah P1 in P2 so parkirna mesta predvidena v tretji, četrti, peti in šesti kletni etaži.
V prostorski enoti P3 so parkirna mesta predvidena v prvi in drugi kletni etaži, medetaži druge etaže, tretji, četrti, peti in šesti kletni etaži. Parkirna mesta v prvi in drugi kletni etaži bodo namenjena objektom v prostorski enoti P3, ostale kletne etaže pa objektom v prostorskih enotah P1 in P2. Povezava med drugo in tretjo kletjo je dopustna le za urgentni promet.
Dovoz do kletnih etaž prostorskih enot P1 in P2 je predviden na južni strani Vodovodne ceste, dovoz do kletnih etaž v prostorski enoti P3 pa na severni strani.
Pri izračunu potrebnih parkirnih mest za osebna vozila je treba upoštevati naslednje normative:
– 1 parkirno mesto na 20 m2 BTP za:
– 12640 Stavbe za zdravstvo
– 12650 Športne dvorane (pretežno namenjene razvedrilu, wellnessu, fizioterapiji, fitnesu, kopališču ipd.)
– 1 parkirno mesto na 30 m2 BTP za:
– 12201 Stavbe javne uprave
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe
– 12650 Športne dvorane (s prostori za gledalce)
– 1 parkirno mesto na 60 m2 BTP za:
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 1 parkirno mesto na 70 m2 BTP za:
– 12650 Športne dvorane (brez gledalcev)
– 1 parkirno mesto na 3 sedeže za:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
– 1 parkirno mesto na 4 sedeže in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta za:
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
– 1 parkirno mesto na 6 sedežev za:
– 24110 Športna igrišča in športni stadioni
– 1 parkirno mesto na 3 postelje za:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
– 1 parkirno mesto na 10 postelj za:
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
– 3 parkirna mesta na oddelek za:
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– 2 parkirni mesti na eno stanovanje.
V prvi in drugi kletni etaži prostorske enote P3 je treba za zaposlene v Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja zagotoviti 25 parkirnih mest.
Zaradi občasnega izvajanja posameznih programov v območju OPPN in izmenjave uporabe parkirnih mest je število potrebnih parkirnih mest mogoče zmanjšati za 20%. Poleg tega je število parkirnih mest mogoče zmanjšati še za 30% zaradi lege stadiona ob progah mestnega linijskega prevoza potnikov.
Vozilom funkcionalno oviranih ljudi mora biti namenjenih 5% parkirnih mest.
Skupaj je treba zagotoviti do 1.850 parkirnih mest.
V območju OPPN je treba od potrebnega števila parkirnih mest za osebna vozila zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in motorje. Parkirna mesta za kolesa in motorje so predvidena ob vzhodnem robu Vodovodne ceste in severnem robu prostorske enote P2.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.12. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje;
– ogrevanje objektov s kurilnim oljem ni dopustno.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.11. »Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
2. Vodovod
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je načrtovana priključitev objektov na obstoječe javno vodovodno omrežje, oskrbovano iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljane.
Požarna voda bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja, gašenje bo mogoče preko javnega zunanjega hidrantnega omrežja in internega notranjega omrežja s pripadajočim požarnim bazenom.
Vodovodni priključki novih objektov bodo navezani na rekonstruirani sekundarni vodovod NL DN 100 v Koroški ulici in na obnovljeni sekundarni vodovod NL DN 100 v Vodovodni cesti.
Zaradi gradnje predvidenih objektov je treba prestaviti primarni vodovod LŽ DN 500 izven območja predvidene gradnje v Koroško ulico in rekonstruirati sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Koroški ulici. Upoštevati je treba že izdelano projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stadiona Bežigrad, št. 2487V, ki jo je izdelalo podjetje JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., v juniju 2008, ter PGD projekt Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prenove stadiona Jožeta Plečnika Bežigrad podjetja Komunala projekt, d.o.o., št. projekta 220/D-08, november 2008.
Primarni vodovod LŽ DN 500, prestavljen v Koroško ulico, je treba zamenjati z manjšim profilom NL DN 300. Na zahodu je treba prestavljeni vodovod v jašku z oznako J3 južno od križišča Vodovodne ceste in Koroške ulice navezati na primarni vodovod LŽ DN 700 v Vodovodni cesti, na vzhodu pa na obstoječi vodovod LŽ DN 500 v zahodnem robu Dunajske ceste. Obstoječi vodovod LŽ DN 500 v zahodnem robu Dunajske ceste je treba obnoviti v isti dimenziji na odseku od križišča s Koroško ulico do križišča s Ptujsko ulico. Obnoviti je treba tudi obstoječi vodovod LŽ DN 500 na območju prečkanja Dunajske ceste v križišču s Ptujsko ulico.
Sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Koroški ulici je treba obnoviti v isti trasi v dimenziji NL DN 100. V križišču z Vodovodno cesto je treba nov vodovod navezati na obnovljeni sekundarni vodovod NL DN 100 in v jašku z oznako J1 na prestavljeni primarni vodovod NL DN 300. V križišču z Dunajsko cesto je treba nov vodovod v jašku z oznako J2 navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 100 in prestavljeni primarni vodovod NL DN 300. Na mestu navezave bosta vgrajena dva zasuna. Nov vodovod v Koroški ulici je treba podaljšati preko Dunajske ceste in navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 150 v vzhodnem robu Dunajske ceste.
Zaradi gradnje kanalizacije je treba prestaviti obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Bratinovi ulici v zahodno stran ulice v dolžini 42 m. Prestavljeni vodovod dimenzije NL DN 100 je treba na severu navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Bratinovi ulici in na jugu na rekonstruirani sekundarni vodovod NL DN 100 v Koroški ulici.
Obstoječi vodovod LŽ DN 100 v Vodovodni cesti je treba obnoviti v obstoječi trasi skupaj z obstoječimi vodovodnimi priključki, ki se nanj navezujejo.
Pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječega primarnega vodovoda DN 700 v Vodovodni cesti in primarnega vodovoda DN 600 v Samovi ulici.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.
Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z internim dokumentom TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema podjetja JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Odpadno komunalno in padavinsko vodo s cest in utrjenih povoznih površin z območja OPPN je treba odvajati v mešanem sistemu in jo navezati na obstoječe in predvideno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po obodnih cestah. Priključitev na zbiralnik ni dovoljena. Priključevanje objektov je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtoki iz kleti so dopustni le preko črpališč. Padavinske vode s streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati v podtalje, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Odvajanje te vode v javni kanalizacijski sistem ni dopustno.
Za ponikanje padavinske vode z območja prostorske enote P3 je treba izvesti zadrževalno-ponikovalni sistem na severni strani prostorske enote P3. Za ponikanje padavinske vode z območja prostorskih enot P1 in P2 je treba pod šesto oziroma sedmo kletno etažo izvesti ponikovalne vodnjake na zahodni strani prostorske enote P1 ter na zahodni in južni strani prostorske enote P2. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1 meter nad najvišjo gladino podzemne vode. Ponikovalnice morajo biti izvedene tako, da zaradi ponikanja padavinskih voda ne bo vpliva na sosednje objekte in površine ter hkrati tudi ne na strukturo tal.
Zaradi gradnje predvidenih objektov je treba prestaviti zbiralnika z oznakama A1 in A2 izven območja predvidene gradnje v Koroško ulico in obnoviti obstoječa sekundarna kanala DN 400 v Koroški ulici.
Prestavitev zbiralnika A2 je treba začeti na vzhodnem delu Trga 9. maja, kjer je treba izvesti nov združitveni objekt. Trasa prestavljenega zbiralnika A2 mora nato potekati v smeri proti vzhodu preko Vodovodne ceste, v južnem delu cestišča Koroške ulice, preko Dunajske ceste do predvidnega združitvenega objekta južno od križišča Dunajske ceste in Ptujske ulice. Prestavljeni zbiralnik A2 mora biti na odseku od predvidenega združitvenega objekta na Trgu 9. maja do točke navezave prestavljenega zbiralnika A1 dimenzije DN 2200, od točke navezave do predvidenega združitvenega objekta južno od križišča Dunajske ceste in Ptujske ulice pa dimenzije DN 2400. Zbiralnik A2 je treba preko Dunajske ceste izvesti po metodi brez izkopa.
Zbiralnik A1 je treba prestaviti od zadnjega jaška v Bratinovi ulici v smeri proti jugu do navezave na prestavljeni zbiralnik A2 v križišču Bratinove in Koroške ulice. Dimenzija prestavljenega zbiralnika A1 mora biti 2200 mm.
Zaradi prestavitve zbiralnikov A1 in A2 je treba prestaviti in obnoviti sekundarna kanala dimenzije 400 mm v Koroški ulici. Sekundarni kanal, ki poteka v vzhodnem delu Koroške ulice z navezavo na kanal DN 500 v Dunajski cesti, je treba prestaviti južno od obstoječe trase in ga pred križiščem z Dunajsko cesto navezati na prestavljeni zbiralnik A2. Sekundarni kanal, ki poteka v zahodnem delu Koroške ulice z navezavo na kanal DN 400 v Vodovodni cesti, je treba obnoviti v isti trasi.
Prestavitev zbiralnikov z oznakama A1 in A2 in obnovo obstoječih sekundarnih kanalov DN 400 v Koroški ulici je treba izvesti v skladu s projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stadiona Bežigrad, ki jo je izdelalo podjetje JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., pod številko projekta 3158 K junija 2008.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
Upoštevati je treba interni dokument TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema podjetja JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
Dopustna je priključitev objektov za potrebe kuhe in tehnologije na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 100 mbar.
Predvidena je priključitev objekta s stolpnico (7) na glavni distribucijski nizkotlačni plinovod N12000, ki poteka po Dunajski cesti ter zadošča za priključitev in oskrbo objekta s plinom. Za priključitev novo predvidenega objekta na sistem zemeljskega plina je treba izvesti priključni plinovod ob Samovi ulici do obstoječega glavnega plinovoda N12000 na Dunajski cesti.
Priključni plinovod nad kletjo je treba izvesti v nadkritju. Zagotoviti je treba ustrezno višino nadkritja, plinovod je treba zaključiti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta.
Pri projektiranju priključnega plinovoda za priključitev objekta na območju OPPN na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja za del območja urejanja BR 1/1, BS 1/4 in BS 1/2, št. R-148-P/3-2009, ki jo je izdelalo podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., v novembru 2009.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedene v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.
5. Vročevod
Objekti na območju OPPN morajo biti za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključeni na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Objekte se priključi na sistem daljinskega ogrevanja tudi za hlajenje z uporabo absorpcijskih hladilnih naprav. Obstoječe glavno vročevodno omrežje, preko katerega bo potekala oskrba objektov na obravnavanem območju, poteka po Vodovodni cesti T1400 v dimenziji DN 500. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov s toploto.
Za priključitev predvidenih objektov in rekonstruiranih obstoječih objektov na vročevodno omrežje je treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju urejanja do obstoječega glavnega vročevodnega omrežja po Vodovodni cesti. Predvideno glavno vročevodno omrežje T1471 DN150 za oskrbo severnega dela območja OPPN s toploto bo potekalo od odcepnega mesta obstoječega glavnega vročevoda trase T1400 JE500 vzporedno z Vodovodno cesto proti severu območja, kjer bo vstopilo v novo predvideno kletno ureditev območja OPPN in dalje po kleti do posameznih objektov.
Novogradnja s predvideno zagatno steno za izvedbo nove kletne ureditve posega v območje obstoječega glavnega vročevoda T1400, ki je izveden v kineti 170 x 95 cm. Vročevod je namenjen oskrbi območij Bežigrada in Šiške s toploto ter neprekinjeno obratuje vse leto. Kletno ureditev novogradnje je treba prilagoditi poteku obstoječega vročevoda z zagotovitvijo varovanja v času gradnje in minimalnim svetlim odmikom zagatne stene gradbene jame od zunanje stene kinete 1,00 m.
Pri projektiranju vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev objektov na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za del območja urejanja BR 1/1, BS 1/4 in BS 1/2 št. R-23-D/2-2009, Energetika Ljubljana, d.o.o., november 2009.
Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.
6. Elektroenergetsko omrežje
Za oskrbo območja OPPN z električno energijo je načrtovana gradnja dveh novih transformatorskih postaj TP Stadion 1 in TP Stadion 2. Transformatorska postaja TP Stadion 1 bo locirana v prvi kletni etaži v prostorski enoti P1. Transformatorska postaja TP Stadion 2 bo locirana v drugi kletni etaži v prostorski enoti P2.
Obstoječa TP0811 Stadion bo ukinjena.
Novi transformatorski postaji bosta vključeni v predvideno SN vejo med RTP Potniški center in RTP Litostroj. Kabel bo potekal od predvidene RTP Potniški center v kolektorju po Vilharjevi cesti do Dunajske ceste in nato po kolektorju na Dunajski cesti do Kržičeve ulice, kjer bo novi SN kabel po obstoječi kabelski kanalizaciji uvlečen v obstoječi kabelski jašek na nasprotni strani Dunajske ceste. Iz obstoječega kabelskega jaška bo kabel potekal v novi EKK po Dunajski in Vodovodni cesti do predvidenih TP Stadion 2 in TP Stadion 1. Od TP Stadion 1 bo kabel potekal delno v novi in delno v obstoječi EKK po Vodovodni cesti, pod železniško progo Ljubljana–Kamnik do Verovškove ulice ter po Verovškovi do severne ljubljanske obvoznice in naprej do RTP Litostroj.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. 43/08, ki jo je za območje OPPN izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., v letu 2008.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
7. Elektronske komunikacije
Predvideni objekti na območju OPPN se lahko priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Elektronska komunikacijska omrežja potekajo po obodnih cestah območja OPPN.
V prostorski enoti P2 je na fasadi stavbe dopustna postavitev bazne postaje, ki mora biti ustrezno zakrita in oblikovana kot del fasade.
8. Javna razsvetljava in semaforizacija
Vse obodne ceste in javne površine morajo biti razsvetljene s sistemom javne razsvetljave. Vse javno dostopne površine v območju OPPN morajo biti razsvetljene s sistemom interne razsvetljave.
Obstoječo javno razsvetljavo Samove ulice ter semaforizacijo v križišču Dunajske in Samove ulice je treba preurediti, križišče Samove ulice in Vodovodne ceste pa semaforizirati.
9. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije ter rabo obnovljivih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije.
Za zagotavljanje rabe obnovljivih virov energije za namen gretja, prezračevanja, hlajenja, pripravo tople vode in vseh vrst rabe električne energije sta obvezni aktivna uporaba enega ali več virov obnovljive energije v lastnih napravah ter priključitev na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dele območij urejanja BR 1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6608 v januarju 2010.
Podlage za odmero komunalnega prispevka so:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 6.134.552,09 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 6.134.552,09 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 6.605.364,10 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter so 12.739.916,19 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme za nove objekte v prostorskih enotah P1 in P3 ter za klet pod območjem prostorskih enot P1, P2 in P3, preračunani na m2 parcele, so 281,74 EUR/m2 (od tega 136,83 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 144,91 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 91,39 EUR/m2 (od tega 46,51 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 44,88 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunski stroški komunalne opreme za novi objekt s stolpnico v prostorski enoti P2, preračunani na m2 parcele, so 288,84 EUR/m2 (od tega 136,83 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 152,01 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 96,71 EUR/m2 (od tega 46,51 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 50,20 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za vso novo komunalno opremo so enaka parcelam P1/1, P2, in P3/1;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 2. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 2 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti za športne dvorane in športna igrišča je 1. Faktor dejavnosti za vse ostale programe je 1,3, razen za dele kletnih etaž, ki so namenjeni parkiranju ter servisnim in tehničnim prostorom za funkcioniranje objektov, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste in vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod Gradbena dela – ostala nizka gradnja. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če bodo novi objekti v prostorskih enotah P1 in P3 ter klet pod območjem prostorskih enot P1, P2 in P3 priključeni na plinovodno omrežje, je obračunski strošek opremljanja m2 parcele s plinovodnim omrežjem 7,11 EUR/m2 in obračunski strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine s plinovodnim omrežjem 5,32 EUR/m2;
– če bodo obstoječi objekti v prostorski enoti P1 na novo priključeni na komunalno opremo, je obračunski strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine 79,38 EUR/m2. Obračunski stroški po posamezni komunalni opremi so v programu opremljanja;
– če bodo neto tlorisne površine objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka je treba upoštevati zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Posamezni investitor načrtovane prostorske ureditve v prostorskih enotah P1, P2 in P3 ter Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
Za zagotavljanje varstva kulturne dediščine mora investitor zagotoviti vse potrebne ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

1. Tlorisni gabariti objektov
Do ±1,00 m lahko odstopajo tlorisni gabariti:
– stadiona (1)
– vstopnega objekta (6)
– širine tribun (2)
– širine strehe stadiona (15).
Do –1,00 m lahko odstopajo tlorisni gabariti:
– dolžine tribun (2)
– dolžine strehe stadiona (15).
Neomejeno navzdol lahko odstopajo tlorisni gabariti:
– dvoetažnega objekta nad tribunami (11)
– gostinskih objektov in trgovin (13a, 13b)
– objekta s stolpnico (7)
– poslovnih objektov (8,9,10).
2. Površine objektov
V območju OPPN lahko BTP objektov odstopajo le navzdol, ob tem mora ostati razmerje med športnimi in ostalimi površinami nespremenjeno.
3. Višinski gabariti objektov
Odstopanja višinskih gabaritov objektov v prostorski enoti P2 so lahko do +1,00 m ter neomejeno navzdol.
Dopustno je drugačno število kletnih etaž pod pogojem, da je globina izkopa več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
4. Višinske kote pritličij objektov in terena
Odstopanja so lahko do ±1,00 m.
6. Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
7. Parcele, namenjene gradnji objektov
Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru.
8. Prometna ureditev
Dopustne so spremembe prometne ureditve (mikrolokacij uvozov v kleti, enosmernih cest, ureditve za umirjanje prometa, mirujočega prometa in podobno) na podlagi celovite prometne rešitve širšega območja med Dunajsko cesto, Samovo ulico, Kamniško ulico in ulico Posavskega.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da je na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/00 in 57/08) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list SRS, št. 26/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 63/99, 18/02, 118/03 in 123/04) v delih, ki se nanašajo na ureditveno območje OPPN.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.