Na podlagi 61. člena in v povezavi s 37. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 31. seji dne 15. 7. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt), Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09 in 37/10 – Tehnični popravek) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za rekonstrukcijo križišča Belokranjske ceste v Novem mestu na cestah G2-105 in R2-419 s širšim vplivnim območjem (v nadaljevanju: OPPN-SP).
(2) Načrtovano prostorsko ureditev iz prvega odstavka tega člena, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, je pred sprejemom potrdilo ministrstvo, pristojno za prostor.
(3) OPPN-SP je izdelalo podjetje BD projektiranje, d.o.o., Prešernov trg 14, Novo mesto, pod št. naloge OPPN 01/08.

(1) OPPN-SP vsebuje tekstualni del in kartografski del, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN-SP (odlok):
I. Uvodne določbe
II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
XI. Obveznosti investitorjev in lastnikov nepremičnin pri izgradnji komunalne opreme
XII. Končne določbe
(3) Kartografski del OPPN-SP:
1. Izvleček iz prostorskega plana
2. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
3. Prikaz območja urejanja OPPN M 1:1000
4. Prikaz ureditvenih enot M 1:1000
5. Prikaz ureditvene situacije – 1. faza M 1:1000
6. Prikaz ureditvene situacije – 2. faza M 1:1000
7. Prikaz prereza A-A
8.A Prikaz rušitev in podzemnih garaž – 1. faza M 1:1000
8.B Prikaz rušitev in podzemnih garaž – 2. faza M 1:1000
9.A Prikaz območij varovanja in požarnih poti – 1. faza M 1:1000
9.B Prikaz območij varovanja in požarnih poti – 2. faza M 1:1000
10. Prikaz gradbenih parcel M 1:1000
11. Situacija cestnega omrežja – 1. faza M 1:1000
12.A Tipski prečni profil ceste JC 2 M 1:50
12.B Tipski prečni profil ceste G2-105/255 M 1:50
12.C Tipski prečni profil ceste G2-105/256 M 1:50
12.D Tipski prečni profil ceste R2-419/1203 M 1:50
12.E Tipski prečni profil ceste R2-419/1204 M 1:50
13.A Vzdolžni profil cesta G2-105/255 M 1:500/100
13.B Vzdolžni profil cesta G2-105/256 M 1:1000/100
13.C Vzdolžni profil cesta R2-419/1203 M 1:500/100
13.D Vzdolžni profil cesta R2-419/1204 M 1:500/100
13.E Vzdolžni profil cesta JC 2 – 1. faza M 1:1000/100
14.A Zbirna situacija komunalne infrastrukture – 1. faza M 1:500
14.B Zbirna situacija komunalne infrastrukture – 1. faza M 1:500
15. Situacija cestnega omrežja – 2. faza M 1:1000
16.A Tipski prečni profil ceste R2-419/1203 M 1:50
16.B Tipski prečni profil ceste JC 1 – 2. faza M 1:50
16.C Tipski prečni profil ceste JC 2 – 2. faza M 1:50
17.A Vzdolžni profil cesta R2-419/1203 M 1:1000/100
17.B Vzdolžni profil cesta JC 1 – 2. faza M 1:1000/100
17.C Vzdolžni profil cesta JC 2 -2. faza M 1:1000/100
18.A Zbirna situacija komunalne infrastrukture – 1. faza M 1:500
18.B Zbirna situacija komunalne infrastrukture – 2. faza M 1:500
(4) Priloge OPPN-SP:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
(5) Oznake, navedene v odloku, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela OPPN-SP.

(1) Območje urejanja obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo s tem odlokom načrtovane prostorske ureditve:
– 1231/1, 1231/10, 1231/2, 1231/8, 1231/9, 1266/2, 1345/1, 1348/2, 1348/4, 1349/2, 1357/1, 1357/2, 1357/4, 1358/1, 258/1, 258/23, 258/25, 258/26, 258/27, 258/28, 259/11, 271/1, 271/10, 271/4, 271/5, 271/6, 271/8, 274, 275/1, 275/2, 278/1, 278/3, 278/4, 278/5, 290/23, 306/21, 306/5, 306/6, 306/6, 306/7 in, 316/3, vse k.o. Ragovo.
– 1141/1, 1151, 1286/1, 1286/3, 1287, 1288, 1289, 1290/1, 1290/2, 1292, 1293, 1294/3, 1294/4, 1294/5, 1295, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301/4, 1301/5, 1301/6, 1301/7, 1301/8, 1303/2, 1304/1, 1304/2, 1305/15, 1305/5, 1399, 1400/1, 1400/2, 358, 359, 360, 361, 362, 362, 363, 364, 365, 366, 366, 367, 368, 369, 369, 370 in 375/1, vse k.o. Kandija.
(2) Območje urejanja je grafično določeno v kartografskem delu tega OPPN-SP.

S tem OPPN-SP se načrtuje:
– rekonstrukcija križišča glavne ceste G2-105/256 (Levičnikova in Belokranjska cesta) z regionalno cesto R2-419/1203 (Kandijska in Šentjernejska cesta), v nadaljevanju: križišče štirih mestnih cest,
– notranji razvoj naselja za poslovno in stanovanjsko rabo na površinah, kjer se ekstenzivno izrabljene površine namenijo urejanju značilnih mestnih poslovnih in stanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami,
– ureditev sekundarnih oziroma servisnih cest lokalnega pomena zahodno od križišča štirih mestnih cest za namen prometnega napajanja nove urbane pozidave vključno z rešitvijo problema parkiranja,
– značilni mestni ulični prostor ob glavnih cestah (križišče štirih mestnih cest), s poudarkom na peščevih površinah, reprezentančnih fasadah ter javnih programih v pritličju.

(1) Križišče štirih mestnih cest je umeščeno na vzhodnem vstopu v najožje mestno središče. Območje ob križišču se zgosti v značilno mestno pozidavo s centralni programi (tudi regionalnega pomena), ki se dopolnjujejo s stanovanji. Na severni strani je funkcionalno vezano na razvoj univerzitetnega kampusa, na jugu na načrtovan priključek Belokranjske ceste na hitro cesto 3. razvojne osi oziroma vzhodno obvoznico.
(2) OPPN-SP vsebuje usmeritve in pogoje za prenove neustrezno urejenega prostora, pogoje za gradnjo na zazidanih in nezazidanih površinah, vključno z infrastrukturo ter pogoje za rekonstrukcijo križišča s priključnimi kraki, omrežjem cest nižje kategorije in priključkov na cesto. Rekonstrukcija križišča štirih mestnih cest zajema poleg rešitve za ureditev prometnih tokov tudi ukrepe za obravnavo pešca kot enakovrednega soudeleženca v prometu ter enega od bistvenih dejavnikov v ustvarjanju prave mestne podobe predela.
(3) OPPN-SP določa izvedbo ustrezne obcestne pozidave v smislu »mestnega portala« s poudarkom na peščevih površinah, reprezentančnih fasadah ter javnih programih.

(1) Ureditveno območje je členjeno na ureditvene enote (UE), za vsako od teh enot pa so s tem odlokom predpisani pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo.
(2) Območje urejanja se deli na naslednje UE:
– UE »mestne stavbe«: MS-1, MS-2, MS-3, MS-4, MS-5 in MS-6,
– UE »stanovanjske stavbe«: SS-1, SS-2 in SS-3,
– UE »parkirne površine«: PA-1 ter
– UE »javne ceste« z oznako: CE-1-1, CE-1-2, CE-1-3, CE-1-4, CE-1-5, CE-2, CE-3-1, CE-3-2, CE-3-3 in CE-3-4, ki zajemajo območje javnih cest s spremljajočimi posegi in ureditvami izven cestišča (tudi na privatnih zemljiščih: UE CE-3-3 in UE CE-3-4).
(3) Vse rešitve so prikazane tudi v kartografskem delu OPPN-SP.

(1) Določila tega poglavja veljajo za izvedbo druge faze prostorskih ureditev v UE: MS-1, MS-2, MS-3, MS-4, MS-5 in MS-6 in izvedbo prve faze prostorske ureditve v UE MS-1 in MS-2, ki zajemajo območja načrtovanih mestnih stavb s poslovno stanovanjskimi programi.
(2) Do izvedbe druge faze prostorskih ureditev načrtovanih s tem odlokom v območjih UE MS-3, MS-4, MS-5 in MS-6 se območja urejajo po pogojih, določenih v poglavju: 3.2 Pogoji in rešitve za območja obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij nizke gostote, razen:
– na delu UE MS-3, na zemljišču s parcelnimi številkami 1295, 1294/3 in 1294/5, vse k.o. Kandija (v nadaljevanju: območje kmetije »Krnc«), ki se ureja na podlagi določil poglavja 3.5 Pogoji za kmetijo »Krnc« in
– območij UE MS-1 in MS-2, ki se urejata po pogojih, določenih v poglavju: 3.2 Pogoji in rešitve za območja obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij nizke gostote, do izvedbe prve faze s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev v območju navedenih UE. Če do izvedbe prve faze ne bo prišlo, se območji UE MS-1 in MS-2 urejata po pogojih, določenih v poglavju: 3.2 Pogoji in rešitve za območja obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij nizke gostote do izvedbe druge faze prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom za navedeni UE.
(3) Do izvedbe prve faze prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom v območju UE MS-1 in MS-2, se območji urejata po pogojih, določenih v poglavju: 3.2 Pogoji in rešitve za območja obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij nizke gostote.
(4) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustnih v UE MS-1, MS-2, MS-3, MS-4, MS-5 in MS-6, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

V UE so dopustne naslednje dejavnosti, podrobneje opredeljene na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008; v nadaljevanju: SKD) z drugimi spremljajočimi programi:
a) Pritličje v vseh UE z oznako MS ter 1. in 2. nadstropje MS-5 in MS-6:
– G. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47. Trgovina na drobno,
– I. Gostinstvo,
– J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– K. Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– L. Poslovanje z nepremičninami,
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– O. Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,
– P. Izobraževanje,
– Q. Zdravstvo in socialno varstvo,
– R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– S. Druge dejavnosti;
– T. Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem.
b) Nadstropja v vseh UE z oznako MS:
– J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– K. Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– L. Poslovanje z nepremičninami,
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– O. Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,
– P. Izobraževanje,
– Q. Zdravstvo in socialno varstvo,
– R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– S. Druge dejavnosti;
– T. Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem.
c) V 2. nadstropju v UE z oznako MS-2 in MS-4 ter v 3. nadstropju v MS-3 so dopustna tudi stanovanja.
d) Klet: parkiranje, shrambe in servisni prostori, namenjeni dopustnim dejavnostim iz tega člena.

Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

(1) Dopustna je gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, namenjenih dopustnim dejavnostim. Dopustna je gradnja podzemnih in nadzemnih parkirišč ali garažnih hiš.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov:
– škarpe, podporni zidovi,
– ograje za ograjevanje športnih in otroških igrišč,
– kiosk,
– pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste,
– postajališče,
– spominska obeležja,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
– objekt za oglaševanje.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov:
– nadstrešek,
– utrjeno dvorišče,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke,
– pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo, kanalizacijski priključek, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), cestni priključek na javno občinsko cesto, priključek na vročevod oziroma toplovod),
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema,
– spominska obeležja.

(1) Tlorisni obseg stavb je določen v kartografskem delu tega OPPN-SP na karti 5. Prikaz ureditvene situacije – 1. faza in karti 6. Prikaz ureditvene situacije – 2. faza. Posebej je označen tlorisni obseg podzemnih parkirišč na karti 8.A Prikaz rušitev in podzemnih garaž na obstoječi parcelaciji – 1. faza in karti 8.B Prikaz rušitev in podzemnih garaž na obstoječi parcelaciji – 2. faza). Na navedenih kartah je tlorisni obseg določen z obvezno in dovoljeno gradbeno linijo ter površino, namenjeno gradnji objektov (vključno s površino za izvedbo podzemnih parkirišč). Odstopanje izven gradbenih linij sme biti za največ 25%, pri čemer objekt ne sme presegati obvezne gradbene linije v smeri ceste, kar ne velja za nadstrešnice; le-te smejo obvezno gradbeno linijo presegati za največ 1,5 m. Objekti se gradijo v nizu in smejo biti od površine, predvidene za gradnjo objektov manjši za največ 30%. Med objektoma v MS-1 in MS-3 ne sme biti presledka. Pri določanju števila parkirnih mest za posamezni objekt se upoštevajo določila splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž, ki jih določa občinski prostorski načrt.
(2) V UE MS-1, MS-3 in MS- 4 se parkiranje zagotavlja predvsem podzemno v največ treh etažah. Obvezna je izvedba visokega pritličja s svetlo višino 5 m +/- 10%). V okviru visokih pritličij je možna izvedba odprtih medetaž oziroma galerij. Nad visokim pritličjem se izvedejo nadstropja, in sicer:
– v MS-1 in MS-3 tri nadstropja,
– v MS-4 dve nadstropji (na podlagi dodatne preveritve možnosti zagotavljanja zadostnega števila parkirišč v tej UE in preveritve zmogljivosti cest, na katere se navezuje EU MS-4, je možna izvedba dodatnega 3. nadstropja (na delu ali celotni stavbi) s stanovanjsko ali poslovno namembnostjo, kot je dopustno za nadstropja v tej UE.
(3) V UE MS-2 prva faza gradnje obsega pritličen poslovni objekt (z okvirno svetlo višino 5 m +/- 10%). Parkiranje se lahko zagotavlja v sklopu zunanjih površin objekta ali podzemno oziroma nadzemno (v primeru nadzemne izvedbe mora biti objekt garažne hiše nižji od poslovnega objekta). Izvedba prve faze je povezana s konkretnim trgovskim podjetjem; če ne bo investicijskega predloga, se prva faza ne izvaja in v navedeni EU veljajo pogoji za drugo fazo. Višina objektov v drugi fazi je visoko pritličje (določeno s svetlo višino 5m +/- 10%) in dve nadstropji. V okviru visokih pritličij je možna izvedba odprtih medetaž oziroma galerij. Parkiranje se zagotavlja predvsem podzemno. Parkirišče naj zajema kletne dele objektov ter območje pod dvoriščem v notranjosti parcel (glej grafične priloge).
(4) V UE MS-5 in MS-6 je višina stavb pritličje (določeno s svetlo višino 3 m +/- 10%) in dve nadstropji. Parkiranje se zagotavlja predvsem podzemno.

(1) Stavbe in objekti morajo biti zasnovani sodobno, skladno z urbanim pomenom lokacije na vzhodnem vstopu v mesto. Stavbe in objekti morajo biti med seboj oblikovno usklajeni ter tvoriti kvalitetno ulično fasado. Pritlični del stavb, orientiran proti križišču štirih mestnih cest, mora biti v pretežnem delu odprt navzven proti pešcu (zasteklitve).
(2) Fasade, orientirane proti križišču štirih mestnih cest, morajo biti oblikovane kot glavne fasade. V predelu, kjer se stavba na meji gradbene parcele stika s sosednjo stavbo, mora biti izvedena »slepa fasada«. Uporaba refleksnih stekel ni dopustna. Na fasadah je dopustno oblikovno kvalitetno in s fasado usklajeno oglaševanje.
(3) Strehe stavb in objektov morajo biti ravne. Dopustne so tudi enokapne strehe z nagibom do 15º; nagib strehe mora biti zasnovan tako, da pada v smeri od križišča štirih mestnih cest proti zaledju UE. Strehe garaž naj bodo izvedene kot uporabne odprte površine in se uredijo kot povozne in/ali pohodne in/ali nasute z zemljo in ozelenjene površine.
(4) Glavni vhodi za pešce morajo biti zasnovani iz smeri križišča štirih mestnih cest. Servisni vhodi in morebitni uvozi v stavbe za vozila se zasnujejo na stranskih fasadah v notranjosti UE.
(5) Kota pritličja mora biti na nivoju pločnika ob stavbi; v primeru daljše stavbe so dopustna smiselna odstopanja, vendar ne več kot 1 m.

(1) Objekti se gradijo na zemljišču, sestavljenem iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stojijo oziroma na katerem so predvideni objekti ali površine, ki služijo načrtovanemu objektu (v nadaljevanju: gradbena parcela). Lega stavb in garažnih hiš na gradbeni parceli je določena z obvezno in dovoljeno gradbeno linijo. Upoštevani morajo biti pogoji tega odloka o velikosti in zmogljivosti objektov. 75% glavne fasade stavbe mora biti poravnane z obvezno gradbeno linijo. Kjer je v kartografskem delu na karti 6 Prikaz ureditvene situacije – 2. faza tako označeno, se stavba gradi do meje gradbene parcele. To velja tudi za UE MS-1 na karti 5 Prikaz ureditvene situacije – 1. faza. Pri tem je potrebno v primeru časovnega zamika med gradnjo stavb na dveh sosednjih gradbenih parcelah gradnjo zasnovati tako, da se prepreči osipanje zemljine sosednjega zemljišča. Stavbe se gradijo pravokotno oziroma vzporedno z gradbeno mrežo, določeno v kartografskem delu tega odloka na karti 5 Prikaz ureditvene situacije – 1. faza in karti 6 Prikaz ureditvene situacije – 2. faza.
(2) Stavbe ne smejo s strešnimi napušči ali drugimi stavbnimi elementi presegati meje sosednjih gradbenih parcel.

(1) Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto križišča štirih mestnih cest ne sme biti nižja od višinske kote te ceste; dopustna so smiselna odstopanja, vendar ne več kot 1 m. Dopustne so izravnave terena za izvedbo parkov, otroških in športnih igrišč v ozadju UE.
(2) Parkiranje, servisne površine stavb in dostop za motorna vozila se zagotovijo v ozadju UE prek sekundarnih oziroma servisnih javnih cest. V okviru UE mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe programov v objektih. Število parkirnih mest se zagotavlja na podlagi splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž, ki jih določa občinski prostorski načrt. Parkirna mesta se zagotavljajo pretežno v podzemnih garažah. Za gradnjo trgovskega objekta v MS-2 v prvi fazi je dopustno zagotoviti tudi zunanja parkirišča na dvorišču.
(3) Prostor med glavno fasado stavbe in javno cesto križišča štirih mestnih cest mora biti namenjen pešcem. Zunanje ureditve morajo biti prilagojene zahtevam javno dostopne in javno prehodne pešpovršine (tlaki, zelenice in urbana oprema). Na teh površinah je dopustna postavitev gostinskih miz, stolov in drugih ureditev, značilnih za mestni ulični prostor. Skladiščenje, parkiranje in sorodne funkcije na tem prostoru niso dopustne.
(4) Za potrebe stanovalcev in javne rabe se uredijo parki, otroška in športna igrišča ter druge odprte površine, ki se izvedejo ob smiselnem upoštevanju splošnih prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin ter splošnih prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti izvedbeni pogoji niso v nasprotju z določili tega odloka.
(5) Za ozelenitev prostora ob glavni ulici se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enotnega oblikovanja, kar je še posebej pomembno pri zasaditvi drevoredov. Ravno tako enovito mora biti tudi tlakovanje teh površin. Drevoredi pred fasadami ob glavnih ulicah morajo biti od pločnika javne ceste z deblom odmaknjeni najmanj 2m, ne smejo ležati v območju komunalnih vodov in ne smejo ovirati preglednega trikotnika v križiščih. Dvoriščni del UE se tlakuje, ozelenijo pa se najmanj tisti deli, ki so prikazani na grafičnih prilogah kot zelenice. V zadostni meri je potrebno predvideti ureditve za zmanjševanje hipnega odtoka padavinskih voda ter dovolj odtokov v meteorno kanalizacijo.
(6) Skladiščenje na prostem ni dopustno.
(7) Grobnica padlih med NOB s pripadajočim spomenikom se z obstoječe lokacije, ki se nahaja v okviru ureditev za cesto JC2 po tem OPPN-SP, prestavi na novo lokacijo v UE MS-3, in sicer na parcelo MS-3-2, določeno v kartografskem delu tega odloka na karti 10 Prikaz gradbenih parcel. Prestavitev se opravi po pogojih in pod nadzorom pristojne kulturovarstvene ustanove. Pri tem se upošteva območje, določeno za kulturovarstveni nadzor, ki je razvidno v kartografskem delu tega odloka na karti 9.A Prikaz območij varovanj in požarnih poti – 1. faza in karti 9.B Prikaz območij varovanj in požarnih poti – 2. faza.

Stopnje izkoriščenosti zemljišča niso določene številčno, ampak so omejene z določili tega odloka o velikosti in zmogljivosti objektov ter določili o legi objektov na zemljišču.

(1) Določila veljajo za UE SS-1, SS-2 in SS-3, ki zajemajo obstoječa in načrtovana stanovanjska območja nizke gostote.
(2) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v UE SS-1, SS-2 in SS-3 se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

(1) Na podlagi SKD so poleg stanovanja, ki je osrednja funkcija, dopustne naslednje dejavnosti:
– C. predelovalne dejavnosti: 10. Proizvodnja živil – 10.7. Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin,
– G. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47. Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
– I. Gostinstvo: 55. Gostinske nastanitvene dejavnosti – 55.2 Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje in 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač,
– J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti: 62. Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti in 63. Druge informacijske dejavnosti,
– L. Poslovanje z nepremičninami,
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– P. Izobraževanje,
– Q. Zdravstvo in socialno varstvo,
– R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– S. Druge dejavnosti in
– T. Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo.
(2) Dopustna je izvedba parkirišč za naštete dejavnosti.

Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

(1) Dopustna je gradnja manj zahtevnih objektov, in sicer: v UE SS-2 in SS-3 so dopustne novogradnje stanovanjskih stavb na mestu obstoječih odstranjenih stanovanjskih stavb; v UE SS-1 je dopustna novogradnja stanovanjskih stavb – vrstne hiše v nizu.
(2) Dopustna je gradnja nezahtevnih objektov v skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, prijavnice in objektov za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m². Greznice je dopustno izvajati samo, če ni zagotovljena javna kanalizacija ter samo kot nepretočne – po izvedbi javne kanalizacije se morajo objekti priključiti nanjo.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča);
– pomožni infrastrukturni objekti:
• pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje);
• pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica, priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, etažni plinski priključek za etažno ogrevanje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin);
• pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo, kanalizacijski priključek; tipska oziroma montažna greznica, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), cestni priključek na javno občinsko cesto, vodno zajetje, priključek na vročevod oziroma toplovod;
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;
– začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt);
– spominska obeležja;
– urbana oprema (zid oziroma steber, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, vodnjak oziroma okrasni bazen).

(1) Pri obstoječih stavbah na parcelah, ki niso enostavni ali nezahtevni objekt, so pri rekonstrukcijah, prizidavah in nadzidavah dopustna povečanja tlorisa v smeri od javne ceste višje kategorije v notranjost zemljiške parcele, na kateri stoji stavba, pri čemer povečanje volumna stavbe ne sme biti večji od 30% obstoječega volumna stavbe.
(2) Predpisana višina novozgrajenih stanovanjskih objektov v teh UE SS-1, SS-2 in SS-3 je: pritličje+mansarda/podstrešje ali pritličje+prvo nadstropje+mansarda/podstrešje. Pri gradnji v nagnjenem terenu je lahko pritličje delno zasuto; v tem primeru mora biti morebitna klet v celoti zasuta. Pri višinah etaž se upoštevajo normalne svetle bivalne višine.
(3) Pri obstoječih objektih se ohranja obstoječa višinska kota pritličja. Višinska kota pritličja novogradenj stavb, ki niso enostavni ali nezahtevni objekt, ne sme biti nižja od nivoja pločnika oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče s stavbo. Izjema so stanovanjski objekti na nagnjenem terenu, kjer je stavba odmaknjena od ceste; odstopanje od predpisane višinske kote pritličja mora biti utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja posebej.
(4) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so stavbe (v nadaljevanju: pomožne stavbe), so lahko samo pritlične. Slemena pomožnih stavb morajo biti nižja od stanovanjskih, njihovi gabariti pa pri vizualnem dojemanju stavbne celote ne smejo nadvladovati gabaritov stanovanjske stavbe.
(5) Vse novozgrajene stavbe so lahko podkletene. Klet je lahko v celoti vkopana, pri stanovanjskih stavbah pa tudi delno vidna, če ima pritličje višinsko koto 70 cm nad nivojem terena. V primeru umestitve stanovanjske stavbe v nagnjen teren, ko ima objekt eno celo fasado kleti vidno, stavba ne sme imeti še prvega nadstropja, pač pa samo klet + pritličje + podstrešje. Delno vkopano in s treh strani zasuto klet imajo lahko tudi pomožne stavbe.
(6) Pri določanju števila parkirnih mest za posamezni objekt se upoštevajo določila splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž, ki jih določa občinski prostorski načrt.

(1) Pri obstoječih objektih se obstoječe oblikovanje lahko ohrani. Fasada novozgrajene stanovanjske stavbe, ki gleda proti ulici, trgu ali drugemu javnemu prostoru, se oblikuje kot reprezentančna fasada. Glavni vhod za pešce mora biti zlahka prepoznaven in z ulične strani dobro viden. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dopustno. Pomožne stavbe morajo biti oblikovno usklajeni s stanovanjsko stavbo, ki ji pripadajo.
(2) Pri novogradnjah v UE SS-1 se fasade oblikujejo sodobno.
(3) Sleme strehe mora biti pri novozgrajenih objektih vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami.
(4) Mansarde se v največji meri osvetljujejo skozi odprtine na trikotnih čelih stavb. Dodatno se lahko za osvetlitev mansardnega dela hiše uporabijo tudi klasični »kukrli«, okna v obliki privzdignjene strehe in ležeča strešna okna.
(5) Zidani deli fasad se pobarvajo z nevsiljivimi barvami, kot so oker, temnejša rumena in podobne sonaravne barve. Leseni deli fasade morajo biti načeloma enake ali skladne barve. Kamnite obloge na fasadah morajo delovati kot iz kamna grajen zid, zato morajo biti kamnite plošče debelejše, iz lokalnih vrst kamna, obdelane le grobo, približno pravokotne oblike in položene z daljšimi stranicami vodoravno. Druge fasadne obloge ne smejo imeti svetlobnih refleksov. Fasadna obloga je lahko delno tudi lesena – pri tem morajo biti vsi leseni deli na fasadi načeloma enake barve. Uporaba refleksnih stekel za zastekljevanje oken in vrat ni dopustno. Vrat (navadno steklenih, balkonskih) tik ob katerih stoji okno s parapetom, ni dopustno izvajati (obstoječa se lahko ohranjajo). Vse ograje na objektih morajo biti diskretne.
(6) Kamniti zidovi vseh vrst (tudi oporni) morajo biti narejeni iz lokalnih vrst kamna, položenih na tradicionalen način: kamni smejo biti le grobo obdelani, daljša stranica kamnov mora ležati vodoravno z minimalnimi fugami. Tako imenovani »kiklopski« zidovi niso dopustni.

(1) Pri obstoječih stavbah na parcelah, ki niso enostavni ali nezahtevni objekt, so pri rekonstrukcijah, prizidavah in nadzidavah dopustna povečanja gabaritov v smeri od javne ceste višje kategorije v notranjost zemljiške parcele, na kateri stoji stavba.
(2) Pri novogradnjah na mestu odstranjenih stanovanjskih stavb v UE SS-2 in UE SS-3 je potrebno novo stanovanjsko stavbo umestiti v bližino dostopne ceste. Šteje se, da je nova stanovanjska stavba grajena na mestu odstranjene stanovanjske stavbe oziroma če nova stavba leži na najmanj 50% tlorisa obstoječega odstranjene stavbe.
(3) Lega vrstnih hiš v UE S-1 je določena z gradbeno linijo. Stavbe se gradijo pravokotno oziroma vzporedno z gradbeno mrežo, označeno v kartografskem delu.
(4) Odmiki stavb, ki niso pomožne stavbe, od parcelne meje morajo biti 4 m. Če je odmik manjši, mora dati lastnik sosednjega zemljišča pisno soglasje.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, morajo biti locirani v ozadju parcele, gledano iz smeri višje kategorije javne ceste.

(1) Vsaka posamezna gradbena parcela mora imeti dostop do javne ceste.
(2) Prostor med ulično fasado stavbe in javnim prostorom je potrebno oblikovati izrazito urbano. Privatni prostor v notranjosti gradbenih enot se uredi v skladu s potrebami programov. Skladiščenje naj se odvija v okviru stavb.
(3) Obstoječe ulične ograje in žive meje se ohranjajo, nove niso dopustne, razen kot nadomeščanje obstoječih v primeru rekonstrukcije cest.
(4) Škarpe in podporni zidovi morajo biti od hodnika za pešce odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma 2 m od roba cestišča. Če je odmik manjši, je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca javne ceste ali površine.

(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišča se določa ob smiselnem upoštevanju faktorja izrabe in faktorja zazidanosti na gradbeni parceli, kot jih določa občinski prostorski načrt v podrobnejših prostorsko izvedbenih pogojih za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo z oznako (SSs).
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se ne šteje v stopnjo izkoriščenosti zemljišča.

(1) Določila veljajo za parkirišče v območju UE PA-1.
(2) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v UE PA-1 se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

(1) Dopustna je izvedba utrjenega parkirišča in zelenice.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti (razen antenskih drogov, malih komunalnih čistilnih naprav), spominskih obeležij in objektov za oglaševanje.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti:
• pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos);
• pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje);
• pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), cestni priključek na javno občinsko cesto);
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, obešanka na drogu javne razsvetljave).

(1) Uredi se asfaltirano oziroma tlakovano parkirišče z zelenicami in drevjem. Z namenom boljšega izkoristka zemljišča so dopustna manjša odstopanja od prikazane zasnove v kartografskem delu. Morebitni priključek na cesto se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji.
(2) Predvideti je potrebno rešitve za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih voda; za zadrževanje padavinskih voda je potrebno predvideti tudi druge vrste zadrževalnikov ter dovolj odtokov v meteorno kanalizacijo.

(1) Določila veljajo za UE CE-1-1, CE-1-2, CE-1-3, CE-1-4, CE-1-5, CE-2, CE-3-1, CE-3-2, CE-3-3 in CE-3-4, ki z izjemo CE-3-3 in CE-3-4 (ti dve UE nista načrtovani kot javni cesti) zajemajo območje javnih cest s pripadajočimi ureditvami obcestnega prostora. Glavnina pogojev za urejanje te UE je zajeta v podpoglavju »4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav – 4.2. Prometna infrastruktura«.
(2) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v navedenih UE se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije vzdrževalna dela, odstranitev objektov, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

(1) Dopustna je gradnja javnih cest s priključki nanje vključno s preostalo javno infrastrukturo in priključki nanjo ter ureditvijo obcestnega prostora (vključno s površinami za avtobusna postajališča, kioske ipd.). V UE CE-3-4 je dopustna izvedba plinske postaje s spremljajočimi ureditvami.
(2) V skladu z uredbo o vrstah objektov je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti (razen antenskih drogov, malih komunalnih čistilnih naprav), spominskih obeležij in objektov za oglaševanje.
(3) V skladu z uredbo o vrstah objektov je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti:
• pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos);
• pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje);
• pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje; cestni priključek na javno občinsko cesto);
– začasni objekti (začasni objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi);
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, obešanka na drogu javne razsvetljave).

Izvedejo se javne in privatne ceste s pripadajočimi ureditvami terena in obcestnega prostora ter preostala javna in privatna infrastruktura. Ureditve so v tem odloku prikazane v kartografskem delu in podpoglavju 4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav – 4.2. Prometna infrastruktura.

(1) Določila veljajo za posege na območju kmetije »Krnc« na zemljišču z naslednjimi parcelnimi št.: 1295, 1294/3 in 1294/5, vse k.o. Kandija, v prvi fazi izvajanja tega OPPN-SP. V drugi fazi veljajo za te parcele pogoji za MS-3.
(2) Na omenjenem zemljišču se do opustitve kmetijske dejavnosti dopuščajo:,
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije obstoječih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v tem OPPN-SP,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja.
(3) Pri rekonstrukciji obstoječih objektov se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa občinski prostorski načrt za površine podeželskega naselja z oznako Sks.
(4) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v UE PA-1 se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

(1) Na celotnem območju urejanja tega OPPN-SP so dopustne novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov.
(2) Pred gradbenim posegom v varovalni pas infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca posameznega voda.
(3) Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd., se praviloma postavlja v sklopu drugega objekta. Če to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto in v projektni dokumentaciji predpiše ustrezna zunanja ureditev.
(4) Podrobnosti, ki niso zajete v tem OPPN-SP, se dorečejo v nadaljnjih fazah projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri čemer se smiselno upoštevajo smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, podanih k temu OPPN-SP.
(5) Za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki niso načrtovani s tem odlokom, je pa njihova gradnja s tem odlokom dopuščena, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, glede gradnje in urejanja objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih določa občinski prostorski načrt, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.
(6) Pri projektiranju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture in priključkov je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(1) V sklopu urejanja OPPN-SP je predvidena rekonstrukcija križišč in priključkov ter izgradnja novih servisnih prometnih povezav.
(2) Na severnem delu urejanja se rekonstrukcija glavne ceste naveže na idejni projekt »OLN Univerzitetni kampus Novo mesto«, št. projekta IDP-28/06, GPI, d.o.o, oktober 2006.
(3) Križišče državnih cest G2-105 Novo mesto–Metlika in R2-419 Soteska–Novo mesto–Šentjernej se rekonstruira, in sicer od km 1.6+52,00 do km 1.8+05,00 na kraku ceste G2-105 /255 (Levičnikova cesta), od km 0.0+00,00 do km 0.2+85,00 na kraku ceste G2-105/256 (Belokranjska cesta), od km 14.3+20,00 do km 14.4+71,00 na kraku ceste R2-419/1203 (Kandijska cesta) in od km od km 0.0+0,00 do km 0.1+30,00 na kraku ceste R2-419/1204 (Šentjernejska cesta).
(4) Uredi se klasično semaforizirano štirikrako križišče z razvrstilnimi pasovi za posamezne smeri vožnje, hodniki za pešce in kolesarske površine. V območju križišča se uredijo avtobusna postajališča, in sicer na kraku Levičnikove, Belokranjske in Kandijske ceste.
(5) Za potrebe napajanja stavb ob Belokranjski cesti se lahko izvede servisna cesta (cesta JC 2). V ta namen se na mestu priključevanja JC 2 na glavno cesto G2-105/256 (Belokranjska cesta) rekonstruira obstoječe trokrako križišče v štirikrako semaforizirano križišče. V območju navedenega križišča se na severnem kraku Belokranjske ceste ohrani obstoječi levi zavijalni pas. Na kraku servisne ceste JC 2 in na južnem kraku Belokranjske ceste se uredita leva zavijalna pasova. Na vseh krakih križišča se uredijo prehodi za pešce in kolesarje. Semaforski program se koordinira s sosednjimi križišči. Zaradi uvedbe levega zavijalnega pasu v navedenem križišču se skrajša levi zavijalni pas z Belokranjske ceste za smer Avšičeve ulice v križišču za Belokranjsko in Avšičevo ulico (v km 0.4+10,00).
(6) Od km 0.2+80,00 v smeri naraščanja stacionaže se peš in kolesarske površine ohranijo, in sicer poteka enostranska enosmerna kolesarska steza ob levem robu glavne ceste, hodnik za pešce pa poteka obojestransko vzdolž glavne ceste.
(7) Na odseku Kandijske ceste se od km 14.3+20,00 do km 14.4+71,00 izvedejo površine, potrebne za kolesarski in pešpromet, vendar se le-te do izvedbe križišča za priključevanje JC1 in JC2 na Kandijsko cesto uporabljajo samo za pešpromet.
(8) Ob izvedbi servisne ceste JC 2 s priključkom na regionalno cesto R2-419/ 1203 (Kandijska cesta) se na mestu priključevanje na vseh krakih križišča uredijo levi zavijalni pasovi. Preko vseh krakov se uredijo prehodi za pešce in kolesarje. Križišče se semaforizira in koordinira s križiščem Belokranjske in Kandijske ceste.
(9) Na odseku Kandijske ceste se od km 14.1+60,00 do mesta priključevanja servisne ceste JC2 izvedejo površine, potrebne za kolesarski in pešpromet, vendar se le-te do izvedbe rekonstrukcije Kandijske ceste izven območja tega OPPN-SP do Kandijskega mostu uporabljajo samo za pešpromet.
(10) Na delu glavne ceste G2-105/256 (Belokranjska cesta), in sicer od križišča v km 0.2+80,00, se ob desnem robu vozišča, gledano v smeri naraščanja stacionaže, uredijo kolesarske in pešpovršine.

(1) Tipski prečni profil glavne ceste G2-105/255(Levičnikova cesta) v UE CE 1-1 (v nadaljevanju: v območju križišča) znaša:

   – vozna pasova                      2 x 3,25 =  6,50 m
   – robna pasova                      2 x 0,25 =  0,50 m
   – zavijalni pas                     2 x 3,25 =  6,50 m
   – zeleni pas                        2 x 1,60 =  3,20 m
   – kolesarska steza
     (prometni + prosti profil)        2 x 1,25 =  2,50 m
   – hodnik za pešce
     (za invalida potrebno 1.20 m)     2 x 1,25 =  2,50 m
   – bankina                           2 x 0,50 =  1,00 m
   – skupaj:                                    = 22,70 m

(2) Tipski prečni profil glavne ceste G2-105/256 (Belokranjska cesta) v območju križišča znaša:

   – vozna pasova                      2 x 3,25 =  6,50 m
   – robna pasova                      2 x 0,25 =  0,50 m
   – zavijalni pas                     2 x 3,25 =  6,50 m
   – zeleni pas                        2 x 1,60 =  3,20 m
   – kolesarska steza
     (prometni + prosti profil)        2 x 1,25 =  2,50 m
   – hodnik za pešce
     (za invalida potrebno 1.20 m)     2 x 1,25 =  2,50 m
   – bankina                           2 x 0,50 =  1,00 m
   – skupaj:                                    = 22,70 m

(3) Tipski prečni profil regionalne ceste R2-419/ 1203 (Kandijska cesta) v območju križišča znaša:

   – vozna pasova                      2 x 3,00 =  6,00 m
   – robna pasova                      2 x 0,25 =  0,50 m
   – zavijalni pas                     2 x 3,00 =  6,00 m
   – zeleni pas                        2 x 1,60 =  3,20 m
   – kolesarska steza
     (prometni + prosti profil)        2 x 1,25 =  2,50 m
   – hodnik za pešce
     (za invalida potrebno 1.20 m)     2 x 1,25 =  2,50 m
   – bankina                           2 x 0,50 =  1,00 m
   – skupaj:                                    = 21,70 m

(4) Tipski prečni profil regionalne ceste R2-419/1204 (Šentjernejska cesta) v območju križišča znaša:

   – vozna pasova                      2 x 3,00 =  6,00 m
   – robna pasova                      2 x 0,25 =  0,50 m
   – zavijalni pas                     2 x 3,00 =  6,00 m
   – zeleni pas                        2 x 1.60 =  3,20 m
   – hodnik za pešce                   2 x 1,50 =  3,00 m
   – bankina                           2 x 0,50 =  1,00 m
   – skupaj                                     = 19,70 m

(5) Tipski prečni profil servisne ceste JC 2 v območju priključka na glavno cesto G2-105/256 (Belokranjska cesta) znaša:

   – vozna pasova                      2 x 3,00 =  6,00 m
   – zavijalni pas                     1 x 3,00 =  3,00 m
   – hodnik za pešce                   1 x 1,50 =  1,50 m
   – bankina                           1 x 0.75 =  0,75 m
   – bankina                           1 x 0,50 =  0,50 m
   – skupaj                                     = 11,75 m

(6) Tipski prečni profil servisne ceste JC 1 v območju priključka na regionalno cesto R2-419/ 1203 (Kandijska cesta):

   – vozna pasova                      2 x 3,00 =  6,00 m
   – zavijalni pas                     1 x 3,00 =  3,00 m
   – hodnik za pešce                   1 x 1,50 =  1,50 m
   – bankina                           1 x 0.75 =  0,75 m
   – bankina                           1 x 0,50 =  0,50 m
   – skupaj                                     = 11,75 m

(7) Tipski prečni profil regionalne ceste R2-419/ 1203 (Kandijska cesta) v križišča s servisnima cestama JC1 in JC2:

   – vozna pasova                      2 x 3,00 =  6,00 m
   – robna pasova                      2 x 0,25 =  0,50 m
   – zavijalni pas                     2 x 3,00 =  6,00 m
   – zeleni pas                        2 x 1,60 =  3,20 m
   – kolesarska steza
     (prometni + prosti profil)        2 x 1,25 =  2,50 m
   – hodnik za pešce
     (za invalida potrebno 1.20 m)     2 x 1,25 =  2,50 m
   – bankina                           2 x 0,50 =  1,00 m
   – skupaj:                                    = 21,70 m.

(8) Pri širini hodnika za pešce na cestah G2 in R2 (državne ceste v UE CE 1-1, CE 1-2, CE 1-3, CE 1-4 in CE 1-5) je v območju izvedbe kolesarskih površin upoštevana širina 1.25 m, ki poleg tega, da omogoča gibanje funkcionalno oviranim osebam (1.20 m), omogoča z uporabo prostega profila kolesarja (0,25 m+1.25 m = 1.50 m) tudi srečanje dveh pešcev (2x prometni profil pešca 0,75 m).
(9) Pri širini hodnika za pešce na cestah JC1 in JC2 je upoštevana varnostna širina 0.50 m + 1.00 m prometnega profila pešca. Širina 1.50 m omogoča tudi gibanje funkcionalno oviranim osebam (1,20 m) ter srečanje dveh pešcev (2 x 0,75 m prometni profil pešca).

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti vodenje kolesarjev v križišču natančno obdelano (zavijalni radiji, prednosti oziroma odvzemi prednosti …), tako da bo zagotovljeno varno križanje/ prepletanje kolesarjev.
(2) Vse talne označbe je potrebno izvesti skladno s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na robove otokov se namestijo svetlobno odsevna telesa z upoštevanjem TSC 03.800:2009 ter standardov SIST EN.
(3) Uskladiti je potrebno vso prometno signalizacijo na širšem območju, ki se navezuje na predmetno križišče. Potrebno je zagotoviti preglednost iz vseh priključkov na državno cesto in obratno.
(4) Semaforji se izvedejo z LED glavami, z ustreznimi protislepilnimi zaslonkami. Semaforji se predvidijo (tipa V) tako, da se prepreči vpliv »fantomske« svetlobe. V fazi projektiranja je potrebno preveriti smiselnost izvedbe vodilnih čet (V-4) v križišču s plugo-odpornimi markerji (LED izvedbe), vezanimi na semaforski interval vožnje (poteka ceste v prednostnem prometnem toku – zelena luč).
(5) Obcestni svet je potrebno oblikovati po sledečih pogojih:
– zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja ceste;
– v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m;
– vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebo prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.
(6) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dopustna.
(7) Vsi objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5.00 m. Odstopanja so dopustna, če so skladna z določili predpisov o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(8) Pri ureditvi avtobusnih postajališč je potrebno upoštevati predpise o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah.
(9) Ureditev komunalne infrastrukture:
– minimalne globine vodov glede na nivo vozišča ceste morajo biti skladne s predpisi o projektiranju cest;
– vsa prečkanja komunalne infrastrukture z državno cesto so dopustna le s prebojem oziroma podvrtanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste;
– kanalski pokrovi (jaški) morajo biti locirani izven kolesnic tako, da se po njih ne bo vozilo;
– stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav (če se predvideva graditev komunalnih ali drugih objektov, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi) krije upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav;
– telefonski, telegrafski in drugi komunalni vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju državne ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določen s soglasjem Direkcije RS za ceste;
– Direkcija RS za ceste lahko zahteva od upravljalca komunalnih vodov in naprav, da jih preuredi in prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma prestavitev.
(10) Za projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo državnih cest je potrebno opraviti celoten recenzijski postopek. Na DRSC je potrebno vlogi za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji priložiti potrdilo o opravljeni recenziji.
(11) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezno zaščito vozišča državne ceste, da ne bo pri gradbenem posegu v neposredni bližini državne ceste prišlo do zmanjšanja kakršnekoli nosilnosti vozišča (posedanje vozišča, bankin ...).

Kot požarna pot se opredelijo vse servisne in dostopne ceste. Vsi objekti imajo omogočene dostope z dveh strani, zato ni potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti. Požarne poti se na gradbenih parcelah v naravi označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom.

(1) Cestišče se dimenzionira na nominalno osno obremenitev 82kN.
(2) Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
(3) Pri projektiranju se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje projektiranja cestnega omrežja.

(1) Ob vseh prometnicah so za peš promet zagotovljeni hodniki za pešce, ki so od vozišča ločeni z dvignjenimi robniki minimalne višine 12 cm. Imeti morajo utrjeno površino s prečnim nagibom 2.00% in, če je izven naselja, 0.50 m široko bankino. Na mestu prehodov za pešce se izvedejo poglobljeni robniki oziroma klančine za premagovanje arhitektonskih ovir funkcionalno motenih oseb.
(2) Kolesarske steze so zagotovljene vzdolž glavne in regionalne ceste. Na glavni cesti je zagotovljen kontinuiran potek vzdolž celotne rekonstrukcije, medtem ko je na odseku regionalne ceste R2-419/1204 (Šentjernejska cesta) zagotovljeno samo vodenje kolesarjev preko križišča. Širitev potrebnega prostora za potrebe kolesarskih površin bi pomenila velike posege v grajeno strukturo ob Šentjernejski cesti. Na odseku regionalne ceste R2-419/1203 (Kandijska cesta) je vodenje kolesarjev zagotovljeno preko rekonstruiranega križišča na mestu priključevanja servisne ceste JC1 in JC2, nato pa kolesarske površine potekajo vzdolž Kandijske ceste z navezavo na načrtovane kolesarske površine v območju križišča štirih mestnih cest.
(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti predvideno takšno vodenje kolesarjev v križišču, da bo zagotovljeno varno križanje/ prepletanje kolesarjev.

(1) Uredi se klasična javna razsvetljava. Kable vodimo v bankini ob hodniku za pešce in v cevni kabelski kanalizaciji. Svetilke naj bodo tipizirane in skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Višina kandelabrov se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Kandelabri morajo biti vroče cinkane izvedbe s sidrno ploščo z ustreznim nivojem cinka ter za 1. cono vetra (skladno s SIST EN 40). Postavi se novo odjemno mesto s krmiljenjem javne oziroma cestne razsvetljave, Vsa križanja in vzporedno vodenje naprav javne in cestne razsvetljave se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Osvetlitev ceste mora biti skladna s priporočili SDR in CIE ter vsemi ostalimi predpisi.

V križiščih, kjer je načrtovana semaforizacija, se uredi klasična semaforizacija. Semaforji se izvedejojo z LED glavami z ustreznimi protislepilnimi zaslonkami. Uporabijo se semaforji, ki preprečujejo vpliv »fantomske« svetlobe. Uporabijo se tipski semaforski drogovi, ki so lahko ravne in usločene izvedbe, lahko pa so kombinirani še za svetilko cestne razsvetljave. Uporabijo se nove semaforske naprave za napajanje in krmiljenje vseh naprav sistema semaforizacije posameznega križišča. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Uredi se cevna povezava med križišči, ki mora omogočati sinhronizirano delovanje semaforskih sistemov. Vsa križanja in vzporedno vodenje naprav semaforizacije križišč se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.

(1) V območju OPPN-SP se obnovi obstoječe vodovodno omrežje. Rekonstruira se primarni vodovod Stopiče–Novo mesto in primarni vodovod za Žabjo vas in Cikavo. Ta se prestavi v rob načrtovane kolesarske steze in zelenega pasu.
(2) Za potrebe napajanja univerzitetnega kampusa se uredi vodovodno omrežje, ki poteka v desnem robu Levičnikove ceste.
(3) Za potrebe oskrbe s pitno in požarno vodo se zgradi vodovodno omrežje v območju servisne ceste JC 1 in JC 2. Vodovodno omrežje poteka v hodniku za pešce.
(4) Pri dimenzioniranju cevovoda naj se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode (12 l/s). Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami.
(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.

(1) Kanalizacijsko omrežje se izvede v ločenem sistemu. Komunalne odpadne vode (sušni odtok) z območja Cikave, sosesk Žabja vas in Žibertovega hriba, območja LN Univerzitetni kampus ter predvidene pozidave na širšem območju križišča štirih cest se vodijo do CČN v Ločni.
(2) Rekonstruira se mešana javna kanalizacija v območju rekonstrukcije križišča državnih cest. Možni sta dve varianti ureditve, in sicer na predvideno črpališče za odvod komunalnih voda ob križišču Levičnikove in Šentjernejske ceste, od koder se bodo odpadne komunalne vode prečrpavale do gravitacijskega kanala, ki je predviden v sklopu črpališča univerzitetnega kanala oziroma priključitev odpadne komunalne vode na rekonstruirano kanalizacijo na Kandijski cesti (po projektu št. K-33/2007).
(3) Uredi se komunalna kanalizacija v območju servisne ceste JC1. Na predvideno kanalizacijo se priključuje obstoječa mešana kanalizacija Žibertovega hriba, ki bo rekonstruirana ob gradnji servisne ceste. Kanalizacija poteka v vozišču. V križišču priključevanja servisne ceste JC1 na Kandijsko cesto se priključuje na obstoječo mešano kanalizacijo, ki se bo na Kandijski cesti rekonstruirala po posebnem projektu rekonstrukcije kanalizacije, ki je na vpogled pri upravljavcu javne kanalizacije.
(4) Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva vsa veljavna zakonodaja, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(5) Komunalna odpadna kanalizacija poteka pretežno v sredini voznega pasu, razen v primeru, kjer konfiguracija terena tega ne omogoča.
(6) Materiali, s katerimi bo zgrajena komunalna kanalizacija, morajo ustrezati vsem zahtevanim normativom in standardom.

(1) V območju rekonstrukcije križišča državnih cest se uredi odpadna padavinska kanalizacija in rekonstruira obstoječa. Odpadna padavinska voda z vseh površin JC v območju OPPN-SP se odvaja v javno padavinsko kanalizacijo. Na ostalih površinah se prednostno zagotavlja odvajanje padavinske vode s ponikanjem, pri čemer je dopustno odvajanje v javno padavinsko kanalizacijo, če s tem soglaša upravljalec. Pred priključevanjem novih površin z območja OPPN-SP na javno padavinsko kanalizacijo je potrebno izvesti rekonstrukcijo mešanega sistema odpadne kanalizacije na Kandijski cesti tako, da se loči meteorna in fekalna odpadna kanalizacija (po projektu št. K-33/2007, »Izvedba odvodnjavanja odpadne vode z območja Kandije«). Odpadno padavinsko vodo s cestišča se pred priključkom na padavinsko kanalizacijo ustrezno očisti na lovilcih olj.
(2) Izgradnja odpadne padavinske kanalizacije se uredi tudi na območju servisnih cest JC1 in JC2, ki se priključi na javno kanalizacijo.
(3) Odvajanje padavinskih vboda z večjih ureditvenih območij je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in drugi ukrepi). Odpadne padavinske vode je možno voditi v smeri proti obstoječemu izpustu v reko Krko v Kandiji.
(4) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, razen padavinskih odpadnih voda iz površin, ki niso javne ceste.
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se nahaja v sklopu gradbene parcele posameznega objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki ali predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

(1) Na obravnavanem območju že potekajo obstoječi SN 20kV kablovodi in daljnovodi. Z načrtovanimi posegi se bo del obstoječega kablovoda prestavil v novo elektrokabelsko kanalizacijo (EKK). Prestavitev 20kV kablovoda se izvede od obstoječega SN droga, v elektrokabelski kanalizaciji (EKK) do nove transformatorske postaje (TP) ob JZ vogalu križišča štirih mestnih cest, nato pa preko 20kV kabelskih spojk v kabelskem jašku na obstoječi 20kV kablovod v obstoječi EKK. Nova TP ob JZ vogalu križišča štirih mestnih cest naj bo 20/0,4kV, betonske kabelske izvedbe s transformatorjem moči 1x1000kVA in notranjim posluževanjem ter triceličnim blokom, da bo lahko zadovoljila potrebe po električnem odjemu načrtovanih objektov (tip novih TP je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d.). Nova TP naj bo vzankana v obstoječi kablovod in daljnovod med TP Kodeljev hrib in TP Knafelčeva.
(2) Obstoječi SN kablovod se od obstoječega SN droga, pozicioniranega med cesto G2-105/255 in cesto JC 1, vodi v EKK do nove TP ob načrtovanem poslovno-stanovanjskem kompleksu na SZ strani rekonstruiranega križišča štirih mestnih cest, nato pa preko nove EKK ob cesti JC 1 in zahodnem delu načrtovanega poslovno-stanovanjskega kompleksa do EKK in kabelske betonske TP ob JZ navedene v prvem odstavku tega člena. Navedena TP 20/0,4kV naj bo betonske kabelske izvedbe s transformatorjem moči 1x1000kVA in notranjim posluževanjem ter triceličnim blokom, ki bo lahko zadovoljila potrebe po električnem odjemu predvidenih objektov (tip novih TP je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d., ker v fazi priprave OPPN-SP še niso znane priključne moči). Nova TP naj bo vzankana v obstoječi kablovod in daljnovod med TP Kodeljev hrib in TP ob JZ vogalu križišča štirih mestnih cest.

(1) Za potrebe načrtovanih prostorskih ureditev se uredi novo in rekonstruira obstoječe nizkonapetostno omrežje. Novograjeno in rekonstruirano omrežje je v EKK izvedbi, ustrezne zmogljivosti za potrebe napajanja predvidenih objektov in z betonskmi kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Za potrebe informatike se po celotni trasi novih EKK položijo še dodatni cevi ustreznih značilnosti. V tako pripravljeno EKK se lahko kasneje uvleče nove NN elektrovode. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 40 m in ustrezne globine. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega ustrezno zaščiti. Nad EKK se polaga ustrezen valjanec in opozorilni trak. Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so tudi skupinske omarice za več odjemnih mest. Podrobnejši tehnični parametri odjemnih mest bodo določeni v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto.
(2) Trase elektroenergetskih vodov, lokacije in tip novih TP je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d..

(1) Ob desnem robu Levičnikove in Belokranjske ceste poteka obstoječe prenosno omrežje zemeljskega plina oznake P462, (MRP Novo mesto–MP IMV), premera 150 mm, tlaka 20 bar, ki je v upravljanju Geoplina Plinovodi, d.o.o. Zaradi načrtovanih prostorskih ureditev in rekonstrukcije cestnega omrežja se navedeno plinovodno omrežje prestavi skoraj na celotni trasi, razen v območju rekonstrukcije križišča državnih cest. Prav tako se prestavi MRP Revoz, ki se jo locira na plato v UE CE 3-4 ob desnem robu servisne ceste JC 2. Prestavljeni plinovod je potrebno zgraditi in navezati na obstoječega. Prevezavo se izvede še pred pričetkom drugih gradbenih del, povezanih z izgradnjo primarne prometne infrastrukture. Oskrba odjemalcev s plinom ne sme biti motena.
(2) V območju urejanja poteka tudi mestni plinovod (1 bar), ki je v upravljanju Istrabenz plinov, d.o.o.. Mestni plinovod je tangiran na celotnem območju rekonstrukcije državnih cest.
(3) Ob desnem robu Levičnikove ceste, v kolesarski stezi, se vzporedno z vodovodom izvede plinovod za potrebe univerzitetnega kampusa.
(4) V območju servisne ceste JC 1 se zgradi mestni plinovod.
(5) Za vse plinovode je potrebno upoštevati predpise o energetiki. Za poseganje v nadzorovan pas plinovoda (2x100 m) se upoštevajo predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje in sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina ter internimi tehničnimi smernicami upravljavca distribucijskega plinovoda zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto.

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije si mora investitor pridobiti pisno soglasje Geoplina plinovodi, d.o.o.. V 2x5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
(2) Izdelati je potrebno PGD projektno dokumentacijo s prikazanimi posegi v nadzorovanemu pasu obstoječega prenosnega omrežja zemeljskega plina kot del projektne dokumentacije, kjer je potrebno uskladiti in obdelati vsa križanja in druge posege v tem pasu. Vsebovati mora situacijski načrt z načrtovano cestno in komunalno infrastrukturo in vrisanim prenosnim omrežjem zemeljskega plina, podolžni profil v smeri plinovoda ali prereze križanj s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehnični opis. Pri obdelavi prečkanja plinovoda s komunalnimi vodi se upošteva najmanj 0.5 m prostega odmika. Komunalne vode, kot so javna razsvetljava, elektro in PTT kabli, se na mestu prečkanja položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. Pri morebitnem prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije in perforirani pokrovi jaškov. V slučaju poteka kanalizacije in drugih vodov pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda s povitjem, opiranje sten izkopa). Za del plinovoda pod prometnimi površinami je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe v sodelovanju z geološkim strokovnjakom in obdelati ustrezno dimenzionirano zaščito plinovoda, pri čemer morebitno nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjšanje globine vkopa plinovoda ni dopustno. Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi za plinovode.
(3) Pred projektiranjem je potrebno preveriti položaj in globino plinovoda, pri čemer zakoličenje plinovoda za potrebe projektiranja izvede pooblaščeni predstavnik Geoplina plinovodi, d.o.o..
(4) Predvideti je potrebno posebne pogoje dela v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličba plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, nadzor pooblaščenega predstavnika Geoplina plinovodi, d.o.o., statično utrjevanje nasipa brez dinamičnih obremenitev).
(5) Pri zasaditvah drevnine, postavitvah ograje in njenih stebričkov, drogov, logotipov, nadzemne prometne signalizacije in podobno se upošteva najmanj 2.5 m odmika od plinovoda; za primer prečkanja katodno ščitenega plinovoda z električnimi kabli, ki bi imeli kovinski oplet ali drugo instalacijo v kovinski izvedbi, se predvidi ustrezne zaščitne oziroma se utemelji, zakaj le-ti niso potrebni. Morebitni ozemljitveni sistem se mora zaključiti najmanj 3 m pred plinovodom.
(6) Poseganje v nadzorovani pas plinovoda brez soglasja Geoplina plinovodi, d.o.o., ni dopustno; Geoplinu plinovodi, d.o.o., se najmanj 10 dni pred pričetkom del predloži pisno prijavo del z naročilom za nadzor in zakoličenje plinovoda, projekt za izvedbo, gradbeno dovoljenje, podatke o izvajalcu in odgovornem vodji del ter načrt organizacije gradbišča s transportnimi potmi ob plinovodu in preko njega.
(7) Pred pričetkom aktivnosti se s strani pooblaščenega predstavnika Geoplin plinovodi, d.o.o., zakoliči plinovod s pomočjo lokatorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidna v času trajanja del.
(8) Utrjevanje tampona za gradnjo prometnih površin nad plinovodom (najmanj 3 m na vsako stran) je dopustno le statično brez vibracij; preko plinovoda ni dopustno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen po predhodno zavarovanih prehodih, urejenih v dogovoru s pooblaščencem Geoplin plinovodi, d.o.o.; v 2 x 5 m pasu plinovoda niso dopustne deponije gradbenega ali drugega materiala niti postavljanje začasnih gradbenih objektov.
(9) Zaščito plinovoda in vsa ostala dela v varovalnem pasu plinovoda se izvede po predloženem in s strani Geoplina plinovodi, d.o.o., potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju zadevnih posegov, mora reševati projektant. Za morebitne komunalne vode ali druge posege v nadzorovani pas plinovoda, ki niso obdelati v predloženi dokumentaciji, se mora na podlagi obdelanih rešitev pridobiti soglasje Geoplina plinovodi, d.o.o..
(10) Zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca Geoplina plinovodi, d.o.o., pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana, oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin.
(11) Po končanih delih se Geoplinu plinovodi, d.o.o., dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni pogoji soglasja in nadzora Geoplina plinovodi, d.o.o., ter da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.

(1) V primeru kasnejše izgradnje poslovno stanovanjskih objektov je potrebno predvideti traso priključitve objekta na distribucijsko plinovodno omrežje oziroma predvideti odcepe na parcelo.
(2) Prestavitev plinovoda in ostalih povezanih del ne sme ovirati oskrbe odjemalcev široke potrošnje z zemeljskim plinom.
(3) Pri projektiranju posameznih objektov mora biti prikazana trasa plinovodnega priključka z lokacijo omarice na zunanji strani objekta. Hišni plinovodni priključek oziroma uvodnica je proizvod RMA, zunanja izvedba tip KEITH-S/PE-AVR PEx/DNY (kotna pipa, ki ima vgrajeno termično zaporo) ali podobna z enakimi tehničnimi karakteristikami. Notranja plinska napeljava mora biti projektirana in izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in internimi tehničnimi smernicami dobavitelja za gradnjo plinovoda.
(4) Posege na plinovodnem omrežju sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda (cev, montažni kosi, priključki).
(5) Pred priključitvijo objekta na distribucijsko plinovodno omrežje mora investitor objekta skleniti z upravljavcem plinovoda pogodbo o priključitvi in pogojih le-te.
(6) V projektni dokumentaciji morajo biti upoštevani vsi pogoji upravljavca plinovodnega omrežja za gradnjo plinovoda ali gradnjo ob plinovodu.
(7) Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo od upravljavca plinovodnega omrežja, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja.
(8) Na območjih, kjer zgrajeno javno plinovodno območje omogoča priključevanje stavb, je obvezna priključitev stavb, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40.0 kW.

Za načrtovane prostorske ureditve se uredi ustrezno zmogljivo telefonsko oziroma telekomunikacijsko kabelsko omrežje (v nadaljevanju: TK KK). Omrežje se uredi z rekonstrukcijo obstoječega in gradnjo novega TK KK kapacitete 2x2x PVC Ø110/103,6 mm. Izvede se zaščita in prestavitev obstoječih tangiranih TK vodnikov na delu predmetnega območja. Uredijo se cevne povezave do predvidenih objektov (TK priključki 1x PVC Ø110/103,6 mm) za zagotovitev možnosti telekomunikacijskih povezav. Predvidena je uporaba bakrenih zemeljskih in optičnih vodnikov. Uporabijo naj se betonski kabelski jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Kabelski objekti bodo predmet projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Vsa križanja in vzporedno vodenje telekomunikacijskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.

Uredi se telekomunikacijska kabelska kanalizacija podjetja T-2 (T2 KK) dimenzij 3x2x AC Ø50/46 mm s smiselno navezavo na obstoječo T2 KK navezavo na obstoječe T2 omrežje in T2 KK. Izvede se tudi zaščita in prestavitev obstoječih tangiranih T2 vodnikov in T2 KK na delu predmetnega območja. Predvidene so cevne povezave do predvidenih objektov (T2 priključki 1x2x AC Ø50/46 mm) za zagotovitev možnosti telekomunikacijskih povezav. Predvidena je uporaba optičnih vodnikov. Betonski kabelski jaški naj bodo ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve in obetonirani. Kabelski objekti bodo predmet projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Vsa križanja in vzporedno vodenje T2 telekomunikacijskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.

Uredi se telekomunikacijska kabelska kanalizacija podjetja UPC Telemach (CATV KK) dimenzij 1x PVC ali stigmafleks Ø110 mm s smiselno navezavo na obstoječo CATV KK omrežje (obstoječi kabelski objekti). Izvede se tudi zaščita in prestavitev obstoječih tangiranih CATV vodnikov in CATV KK na delu predmetnega območja. Predvidene so cevne povezave do predvidenih objektov (CATV priključki 1x2x AC Ø50/46 mm) za zagotovitev možnosti telekomunikacijskih povezav. Predvidena je uporaba optičnih in koaksialnih vodnikov. Predvideni so betonski kabelski jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Kabelski objekti bodo predmet projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Vsa križanja in vzporedno vodenje CATV telekomunikacijskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.

(1) Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev.
(2) Izdaja gradbenega dovoljenja za objekte, ki potrebujejo komunalno oskrbo, ni možna brez zagotovitve možnosti priključevanja na javno infrastrukturno omrežje. Šteje se, da je zemljišče minimalno komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske in nestanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(3) Na območjih, kjer zgrajeno javno plinovodno območje omogoča priključevanje stavb, je obvezna priključitev stavb, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40.0 kW.
(4) Ostali pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določeni v podpoglavju tega odloka 4 »Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav«.

(1) Na območju urejanja tega OPPN-SP se nahaja grobnica padlih v NOB v Žabji vasi, ureditve po tem OPPN-SP pa imajo vpliv tudi na Levičnikov spomenik. Obe enoti kulturne dediščine se nahajata v območju oziroma v bližini območja rekonstrukcije križišča med Kandijsko cesto in načrtovano cesto JC2. V okviru priprave PGD za ureditev križišča ceste JC2 in Kandijske ceste se obravnavata tudi obe omenjeni enoti kulturne dediščine ter njuna morebitna prestavitev.
(2) Oba spomenika se med deli odstranita in deponirata na varno mesto. Levičnikov spomenik se po izvedbi novega križišča postavi v bližino stare lokacije ter izven območja javne ceste na zemljišče v lasti gospodarske družbe TPV, Trženje in proizvodnja opreme vozil, d.d., Novo mesto ali njenih pravnih naslednikov (lokacija je izven območja urejanja tega OPPN-SP). Med deli pri izvedbi novega križišča JC2 in Kandijske ceste se posegi v grobnico izvajajo pod nadzorom pristojne kulturnovarstvene ustanove; območje za nadzor je določeno v kartografskem delu na karti 9.A Prikaz območij varovanj in požarnih poti – 1. faza in karti 9.B Prikaz območij varovanj in požarnih poti – 2. faza. Grobnica in pripadajoči spomenik se po izgradnji novega križišča uredita na parceli z oznako MS-3-2. Podrobnosti glede prestavitve obeh spomenikov se določijo v PGD pod pogoji pristojne ustanove. Glej tudi določila pod točko: 3.1 Pogoji in rešitve za območja načrtovanih mestnih stavb s poslovno stanovanjskimi programi – ureditev okolice objekta.
(3) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.

(1) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(2) Pri izvajanju vseh dejavnosti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s podzakonskimi akti. Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati na samem izvoru.

(1) Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(2) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati naslednja pogoja:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
(3) Pri rekonstrukciji glavne ceste G2-105 in regionalne ceste R2-419 se kot aktivni ukrep varstva pred hrupom uporabi tišjo obrabno plast vozišča, ki naj zniža raven hrupa na rekonstruiranih cestah za najmanj 1dB pri hitrosti 50 km/h. Hitrost se v križišču administrativno omeji na 50 km/h. Pri vsaki kasnejši obnovi ali zamenjavi obrabne plasti vozišča mora biti uporabljena obrabna plast z enakimi ali boljšimi lastnostmi znižanja ravni hrupa.
(4) Za zaščito objektov pred hrupom se kot pasivni ukrep varstva pred hrupom predvidi vgradnja ustreznih izolativnih fasadnih elementov (predvsem oken):
– na obstoječih stanovanjskih stavbah z naslovom Knafelčeva ulica 16, Knafelčeva ulica 20, Šentjernejska cesta 4, Pot na Gorjance 2, Pot na Gorjance 1, Žabja vas 10A, Žabja vas 10, Šentjernejska cesta 7, Šentjernejska cesta 3, Šentjernejska cesta 1, Žabja vas 4, Kandijska cesta 71*, Kandijska cesta 73*, Kandijska cesta 67*, Kandijska cesta 63*, Kandijska cesta 57*, Kandijska cesta 55*, Kandijska cesta 51*, Kandijska cesta 49, Kandijska cesta 47, Kandijska cesta 62* in Kandijska cesta 68* se pri izdelavi PGD projekta za rekonstrukcijo glavne ceste G2-105 in regionalne ceste R2-419 kot pasivni ukrep varstva pred hrupom preveri in po potrebi predvidi vgradnja izolativnih fasadnih elementov. Stanovanjski objekti iz prejšnjega stavka, označeni z zvezdico, so v drugi fazi izvajanja OPPN-SP predvideni za rušitev. Stroške izvedbe potrebnih pasivnih ukrepov varstva pred hrupom pri vseh naštetih obstoječih stanovanjskih objektih krije investitor rekonstrukcije glavne ceste G2-105 in regionalne ceste R2-419;
– pri novogradnjah objektov se kot pasivni ukrep varstva pred hrupom preveri in po potrebi predvidi vgradnja izolativnih fasadnih elementov v fazi izdelave PGD projektov za te objekte. Izvedba ukrepov ustrezne pasivne zaščite novogradenj z varovanimi prostori je dolžnost investitorjev novogradenj.
(5) Pri izdelavi PGD projektov za nove objekte je potrebno določiti stopnjo izolativnosti fasadnih elementov za sledeče objekte: novi objekt v MS-1 – 1. faza, novi objekt v MS-1 – 2. faza, novi objekti v MS-2, MS-3 in MS-4. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito tudi na podlagi predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za novozgrajene objekte; izvedba vseh ukrepov je dolžnost investitorjev novogradenj. Upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja ceste, izvedba vseh ukrepov je dolžnost investitorjev novogradenj.
(6) Investitor med gradnjo zagotovi izvedbo ukrepov varstva pred hrupom za najmanj desetletno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih dograjuje skladno z ugotovitvami obratovalnega monitoringa. V skladu z dopolnjenimi izračuni so dopustni odmiki od opredeljenih vrst, lokacij ali dimenzij s tem odlokom določenih ukrepov zaščite pred hrupom.

(1) Pri varstvu zraka je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
(2) Naprave, ki čezmerno onesnažujejo zrak, niso dopustne.

(1) Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise.
(2) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z veljavnimi predpisi.

(1) Objekti, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine, niso dopustni.
(2) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(3) Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.). Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.

Na obravnavanem območju ni večjih, posebno kvalitetnih sonaravnih predelov. Z ureditvijo javnih in privatnih zelenic ter zelenih pasov ob prometnicah na podlagi tega dokumenta se bo na nekaterih predelih vzpostavilo sonaravno stanje zelenih območij, drugod pa se bodo izvedle javne, poljavne in privatne zelenice.

(1) Upoštevati je potrebno veljavne predpise za to področje, kar velja tako pri projektiranju objektov (stavb, cest, parkirišč, manipulativnih površin in podobno) kot pri izvajanju dejavnosti.
(2) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest …) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prek ustreznih filtrov (lovilec olj ipd.) speljati v ponikovalnice; le-te morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Na meteorno kanalizacijo je dopustno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov.
(3) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Za izvajanje omilitvenega ukrepa sta odgovorna projektant in investitor. Nadzor se izvede v času tehničnega pregleda in občasno v času inšpekcijskega nadzora.
(4) Pri potencialnih onesnaževalcih voda oziroma podtalnice mora biti izdelan poslovnik o ravnanju z nevarnimi snovmi (naftni derivati, razstrelivo ipd.), ki mora vključevati tudi načrt ravnanja in sanacijske ukrepe v primeru razlitja/razsutja nevarnih snovi, pripravljena pa mora biti tudi ustrezna oprema in sredstva za takojšnje ukrepanje. Za izvajanje omilitvenega ukrepa je odgovoren investitor. Nadzor se izvede v času tehničnega pregleda.

(1) Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Investitorji objektov, za katere je v skladu s predpisi v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno izdelati študijo požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja imeti k projektnim rešitvam soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
(2) Objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, če so grajeni v nizu. V primeru, da se stavbe gradijo s presledkom, morajo biti stavbe medsebojno odmaknjene toliko, da je zagotovljena požarna varnost oziroma morajo imeti protipožarno zasnovane vmesne fasade.
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(4) Cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

(1) Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
(2) Pri pripravi projektnih dokumentacij se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri zasnovi stavb je potrebna ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

(1) Pri pripravi projektnih dokumentacij je glede obrambe potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte.
(2) V primeru vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

(1) OPPN-SP se izvaja v dveh fazah; vsaka faza obsega etape. Obe fazi sta grafično prikazani v kartografskem delu tega odloka, na kartah številka 5 in 6: Prikaz ureditvene situacije – 1. faza in Prikaz ureditvene situacije – 2. faza. V območju UE MS-1 in MS-2 se načrtovane prostorske ureditve 1. faze lahko izvedejo, niso pa obvezne.
(2) Prostorske ureditve, ki se izvajajo v etapah, morajo predstavljati tehnološko in funkcionalno zaključeno celoto.

(1) Prva faza se lahko izvede v naslednjih etapah:
– etapa A: rekonstrukcija križišča državnih cest G2-105 Novo mesto–Metlika in R2-419 Soteska–Novo mesto–Šentjernej v UE CE-1-1,
– etapa B: delna izvedba južne servisne ceste JC2 v UE CE-3-2 in rekonstrukcija Belokranjske ceste v UE CE-1-2,
– etapa C: izvedba prve faze pozidave v MS-2: izgradnja trgovine,
– etapa D: pozidava MS-1,
– etapa E: ureditev parkirišča v UE PA-1 in
– etapa F: izvedba plinske postaje v UE CE-3-4.
(2) Etapa A je členjena na podetapi A1 in A2. Podetapa A1 je izvedba rekonstrukcije križišča štirih mestnih cest v območju UE CE-1-1. Podetapa A2 je izvedba rekonstrukcije križišča štirih mestnih cest v UE CE-1-4 in CE-1-5.
(3) Etapa B je lahko členjena na podetapi B1 in B2, pri čemer je podetapa B1 tisti del etape B, ki zajema izgradnjo dela servisne ceste JC2, ki omogoča priključevanje prostorske ureditve, načrtovane v etapi C. Podetapa B2 obsega izvedbo preostalega dela prostorskih ureditve v UE CE-3-2.
(3) Etapo A je možno izvajati neodvisno od drugih treh.
(4) Etapo C je možno izvesti ob izvedbi podetape B1 ali celotne etape B. Izvedba etape C ni obvezna, saj je vezana na konkretnega investitorja (trgovsko podjetje). Če izgradnje te trgovine ne bo, je možno namesto izvedbe etape C takoj pristopiti k izvajanju druge faze ureditve načrtovane v UE MS-2 ob upoštevanju pogojev, ki veljajo za etapo C. Če bi pri izvedbi etape C prišlo do zapletov glede ukinitve statusa javnega dobra v delu UE MS-2, je možno za preostalo območje UE MS-2 pridobiti gradbeno dovoljenje prej kot za del, kjer se status javnega dobra ukinja.
(5) Etapo D je možno izvesti ob izvedbi etape B z podetapama B1 in B2.
(6) Izvedba etape E je možna le istočasno ali po izvedbi podetape B1 ali izvedbi celotne etape B.
(7) Izvedba etape F je možna neodvisno od drugih etap prve faze.
(8) Prva faza na drugih območjih OPPN pomeni ohranjanje obstoječega stanja po pogojih, določenih s tem odlokom za območje kmetije »Krnc« in do prihoda zainteresiranih investitorjev za gradnjo objektov po pogojih druge faze.

(1) Izvedbo druge faze ni možno pričeti pred realizacijo etape A iz prve faze. Izvedba ostalih etap iz prve faze ne pogojujejo realizacije etap druge faze, če niso za njihovo izvedbo funkcionalno nujno potrebne.
(2) Druga faza se lahko izvede v naslednjih etapah:
– etapa G: dograditev servisne ceste JC2 v UE CE-3-1, in rekonstrukcija Kandijske ceste v UE CE-1-3, če ta ni predhodno izvedena v etapi H,
– etapa H: izvedba servisne ceste JC1 v UE CE-2, in rekonstrukcija Kandijske ceste v UE CE-1-3, če ta ni predhodno izvedena v etapi G,
– etapa I: izgradnja vrstnih hiš v UE SS-1,
– etapa J: izvedba novih mestnih stavb v UE MS-3,
– etapa K: izvedba novih mestnih stavb v MS-4,
– etapa L: izvedba novih mestnih stavb v MS-5,
– etapa M: izvedba novih mestnih stavb v MS-6,
– etapa N: izvedba priključka tovarne TPV na servisno cesto JC2 in
– etapa O: izvedba druge faze pozidave v MS-2.
(3) Realizaciji etap J in N sta pogojeni z izvedbo etape G. Realizacija etap K, L in M je pogojena z izvedbo etape H. Izvedba etap K, L in M ni nujna sočasno. Izvedba etape I je možna pred izvedbo vseh ostalih etap druge faze.
(4) Izvedba objektov v MS-3, MS-4 in MS-5 (etape J, K, L) po pogojih iz točke: »3.1 Pogoji in rešitve za območja načrtovanih mestnih stavb s poslovno stanovanjskimi programi« pred izgradnjo vzhodne obvoznice Novega mesta ni možna. Urejanje UE SS-2 in SS-3 zajema ohranjanje obstoječe pozidave po pogojih za te UE, kar velja za obe fazi tega OPPN-SP.
(5) Dograditev servisne ceste JC2 v UE CE-3-1 (etapa G) in izvedba servisne ceste JC1 v UE CE-2 (etapa H) je možna že v prvi fazi izvedbe tega OPPN-SP, vendar ne pred izvedbo etape A. Tudi izvedba priključka tovarne TPV na servisno cesto JC2 (etapa N) je možna v prvi fazi izvedbe tega OPPN-SP, vendar ne pred izvedbo etap B in G, to je, ne pred izgradnjo ceste JC2 v celoti.
(6) Za realizacijo etap D, J, K, L in O, to je za izvedbo ureditev v MS-1, MS-3, MS-4, MS-5 in druge faze MS-2, se izvede/jo arhitekturni natečaj/ji z upoštevanjem določil tega OPPN-SP.

(1) V kartografskem delu tega prostorskega akta so določene gradbene parcele. Zemljiške parcele se v območju, ki se ureja s tem prostorskim aktom lahko delijo ali združujejo le skladno s karto št. 10, Prikaz gradbenih parcel, ki je sestavni del kartografskega dela tega prostorskega akta. Odstopanja od pogojev o gradbenih parcelah so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj dopustnih s tem prostorskim aktom pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(2) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

(1) Rešitve, ki so s tem prostorskim aktom določene okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. Pri realizaciji OPPN-SP so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestne ureditve so dopustno tolerance, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji sami zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično, ekonomsko ali okoljsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
(3) Odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku v poglavju 4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav, so dopustna, če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali tehničnih smernic za projektiranje infrastrukturnih objektov in naprav, če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega odloka.
(4) V prvi fazi izvedbe je v območju ureditve pasov za leve zavijalce na cesti R2-419/1203 (Kandijska cesta) dopustna izvedba spuščenega prometnega otoka, ki se ga ustrezno označi s horizontalno prometno signalizacijo (zaradi možnosti dostopov do individualnih objektov). V drugi fazi izvedbe, ko bodo v SZ vogalu križišča izvedeni novi poslovni objekti, pa se uredi dvignjen prometni otok.
(5) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom, je zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali času fazne/etapne izvedbe investicij dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu reliefu in začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele na kateri je prostorska ureditev načrtovana.
(6) Ob izvedbi posamezne etape, ki predvideva izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustno izvesti tudi nujno potrebne ureditve gospodarske javne infrastrukture, sicer načrtovane v drugih etapah.
(7) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, načrtovanih programov, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju tega OPPN-SP oziroma na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati soglasodajalci in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Po izvedbi s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev OPPN-SP lahko preneha veljati in se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom. Urejanje se prednostno usmeri v vzdrževanje in obnovo.

(1) Gradnjo komunalne opreme za prostorske ureditve občinskega pomena zagotavlja občina. V primeru, da se sklene pogodba o opremljanju, pa se lahko investitorji in občina dogovorijo, da bodo investitorji in lastniki nepremičnin sami zgradili celotno komunalno opremo, predvideno s tem odlokom.
(2) Stroški izgradnje obstoječe in nove komunalne opreme, ki odpadejo na posamezne investitorje oziroma lastnike nepremičnin, bodo v skladu z veljavno zakonodajo določeni s programom opremljanja zemljišč. Program opremljanja bo podlaga za odmero komunalnega prispevka in izdajo odločb investitorjem oziroma lastnikom nepremičnin.
(3) Investitorji izgradnje infrastrukturnega omrežja, ki niso lokalne gospodarske javne službe, so svoje komunalne vode dolžni izvajati sočasno z ostalo načrtovano komunalno opremo.
(4) Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora vsak posamezni investitor za posege v varovalni pas in cestno telo regionalne ceste projektno dokumentacijo dostaviti v pregled in potrditev na Direkcijo RS za ceste, Območje Novo mesto, in si nanjo pridobiti soglasje oziroma dovoljenje za izvedbo del. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor za posege na zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, skleniti pogodbo o pravici graditi z Direkcijo RS za ceste, ki je upravljavec državnih cest.
(5) Upravljavci komunalnih vodov si morajo za vse komunalne vode, ki se bodo postavljali ali na novo polagali v cestni svet državne ceste na podlagi veljavnih predpisov, pridobiti služnostno pravico na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki jo pripravi Direkcija RS za ceste, Območje Novo mesto. Potrdilo o poteku vknjižbe je potrebno dostaviti na komisijskem oziroma tehničnem prevzemu.
(6) Za gospodarski objekt javne infrastrukture mora investitor le-teh najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja poskrbeti, da se takšen objekt vpiše v kataster gospodarske javne infrastrukture.
(7) Investitor rekonstrukcije štirih mestnih cest je dolžan nadomestiti obstoječe obvestilne znake, ki bodo zaradi izvedbe rekonstrukcije odstranjeni.
(8) Pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno. Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila:
– Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Univerzitetni kampus Novo mesto (Uradni list RS, št. 118/06, 64/08), na katere sega območje tega OPPN-SP,
– Odloka o lokacijskem načrtu Revoz (Uradni list RS, št. 73/04), na katere sega območje tega OPPN-SP in
– Odloka o ZN za poslovno oskrbni center ob Belokranjski cesti v Novem mestu (Uradni list RS, št. 55/02), na katere sega območje tega OPPN-SP.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) OPPN-SP je izdelan v analogni in digitalni obliki.
(2) OPPN-SP se v analogni in digitalni obliki hrani in je na vpogled na sedežu Mestne občine Novo mesto, sedežu Upravne enote Novo mesto, in Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.