Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06, Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZP Načrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/98 – ZZLPPO, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN) so Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 6. redni seji, dne 19. 5. 2011, Občinski svet Občine Dravograd na 5. redni seji dne 14. 4. 2011, Občinski svet Občine Mežica na 6. redni seji dne 4. 5. 2011, Občinski svet Občine Mislinja na 5. redni seji dne 12. 5. 2011, Občinski svet Občine Muta na 3. redni seji dne 21. 4. 2011, Občinski svet Občine Podvelka na 5. redni seji dne 21. 4. 2011, Občinski svet Občine Prevalje na 7. redni seji dne 11. 7. 2011, Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na 5. redni seji dne 18. 4. 2011, Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 1. izredni seji dne 21. 4. 2011, Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na 6. redni seji dne 21. 4. 2011, Občinski svet MO Slovenj Gradec na 6. redni seji dne 18. 4. 2011 ter Občinski svet Občine Vuzenica na 6. redni seji dne 21. 4. 2011 sprejeli

S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin:
Mestna občina Slovenj Gradec,
Občina Mislinja,
Občina Črna na Koroškem,
Občina Mežica,
Občina Prevalje,
Občina Ravne na Koroškem,
Občina Dravograd,
Občina Ribnica na Pohorju,
Občina Muta,
Občina Podvelka,
Občina Vuzenica,
Občina Radlje ob Dravi
(v nadaljevanju: občine).

S tem odlokom se določa na področju obvezne in izbirne javne službe ravnanja z odpadki iz gospodinjstev:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe;
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev;
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;
5. viri financiranja javne službe, načina oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe;
6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
7. nadzor nad izvajanjem javne službe ter kazenske in prehodne določbe;
8. drugo, skladno s 7. čl. ZGJS.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v skladu z zakonodajo in predpisi;
2. izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
3. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije;
4. preprečevanje neorganiziranega prepuščanja odpadkov;
5. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka;
6. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ter recikliranje materialov;
7. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi;
8. izločanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter ustrezno ravnanje z njimi;
9. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
10. zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov, glede na vir nastajanja, obveščanje in osveščanje uporabnikov javne službe ter izdelavo programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in izvajati druge s predpisi določene naloge s ciljem učinkovitega ravnanja.

Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakon in podzakonski predpisi, ki urejajo javno službo in ravnanje s komunalnimi odpadki, in sicer:
1. Odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
2. Komunalni odpadek je komunalni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3. Nevarni odpadek je nevarni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
4. Kosovni odpadki so odpadki iz priloge 1 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, s številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov;
5. Kuhinjski odpadki so kuhinjski odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom;
6. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov;
7. Gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
8. Ločeno zbiranje pomeni zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo (direktiva 2008);
9. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz priloge 1, ki je sestavni del Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov;
10. Nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije) so odpadki iz priloge 1 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki niso nevarni odpadki;
11. Nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije) so odpadki iz priloge 1 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so nevarni odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;
12. Prepuščanje nenevarnih frakcij je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v zbirnem centru, zbiralnici ali v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v tem odloku;
13. Prepuščanje nevarnih frakcij je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pooblaščeni osebi izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v zbirnem centru ali premični zbiralnici nevarnih odpadkov;
14. Prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v tem odloku;
15. Zbiralnica nenevarnih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva te frakcije prepušča izvajalcu javne službe;
16. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je začasno urejena in opremljena pokrita zbiralnica ali zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij;
17. Zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij iz priloge 1 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev;
18. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;
19. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov;
20. Ravnanje s komunalnimi odpadki je ravnanje z odpadki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
21. Priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
22. Obdelava odpadkov je obdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
23. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v nadaljevanju: obdelava mešanih komunalnih odpadkov) je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovi:
– izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in
– aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo;
24. Predelava odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
25. Odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
26. Predobdelava odpadkov je predobdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
27. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov, in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev in
– izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev;
28. Suha frakcija odpadkov je v tem odloku določena skupina odpadne embalaže, izločene iz mešanih odpadkov, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov;
29. Mokra frakcija odpadkov je v tem odloku določena skupina odpadkov iz mešanih odpadkov, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov;
30. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu;
31. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke;
32. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah;
33. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe praviloma enkrat letno po urniku prepuščajo kosovne odpadke;
34. Kompostarna je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo kuhinjskih odpadkov (biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada).

Subjekti ravnanja z odpadki so:
(1) Izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki:
– Javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o.,
– Javno komunalno podjetje Dravograd, d. o. o.,
– Javno komunalno podjetje Log, d. o. o.,
– Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi, d. o. o.,
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o.
(2) Druge pravne in fizične osebe, ki so skladno predpisi vključene v hierarhijo ravnanja z odpadki.
(3) Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov, in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev in
– izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev.
Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki je lastnik počitniških hiš.

(1) Obvezna lokalna gospodarska javna služba ravnanja z odpadki po tem odloku zajema:
– zbiranje komunalnih odpadkov,
– prevoz komunalnih odpadkov,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Zbiranje kot obvezna javna služba obsega:
a) ločeno zbirati in prevzemati:
– nenevarne frakcije v zbiralnici nenevarnih frakcij in zbirnem centru,
– kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad pri izvirnem povzročitelju, v posebnem vodotesnem zabojniku ali posodi, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– odpadno plastično in kovinsko embalažo ter odpadno embalažo iz sestavljenih materialov pri izvirnem povzročitelju, v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah,
– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona pri izvirnem povzročitelju, na območju z gostoto poselitve najmanj 100 prebivalcev na km2,
– mešane komunalne odpadke (mokre in suhe) pri izvirnem povzročitelju,
– nevarne frakcije s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbirnem centru ter
– druge ločene frakcije, za katere posebni predpisi določajo drugačen način ravnanja;
b) prevzemati kosovne odpadke od izvirnega povzročitelja, v zbirnem centru, najmanj enkrat v koledarskem letu na odpoklic in
c) oddati zbrane ločene frakcije v pripravo za ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje;
d) vse zbrane mešane komunalne odpadke oddati izvajalcu javne službe prevoza komunalnih odpadkov;
e) stehtati vsako pošiljko komunalnih odpadkov;
f) pred oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo zagotoviti izdelavo sortirne analize sestavin komunalnih odpadkov v skladu s predpisom.
(3) Obdelava komunalnih odpadkov (obvezna in izbirna javna služba) obsega:
1. tehtanje in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov, s čimer se spreminja lastnosti odpadkov, z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo ter čim večja snovna izraba odpadkov;
2. razstavljanje kosovnih odpadkov in njihovo obdelavo;
3. kompostiranje biološko razgradljive frakcije;
4. mehansko biološko predelavo mešanih komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja količin za odlaganje s predhodno izločitvijo energetsko bogate frakcije in zmanjšanjem nevarnih lastnosti in biološko razgradljivih snovi v odpadkih;
5. oddajanje odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
6. oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij;
7. oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju mešanih komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma obdelavo pred njihovim odlaganjem;
8. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje;
9. prevoz preostankov odpadkov po obdelavi na nadaljnjo obdelavo in na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov;
10. zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki;
11. obveščanje in osveščanje izvirnih povzročiteljev in drugih uporabnikov.
(4) Odlaganje komunalnih odpadkov kot obvezna javna služba obsega:
– zagotavljanje odlaganja ostankov mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi in biološko razgradljivih odpadkov po obdelavi ali odstranjevanja drugih skupin komunalnih odpadkov v skladu s podzakonskimi prepisi na skupnem odlagališču nenevarnih odpadkov s pripadajočo infrastrukturo in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti ravnanja z odpadki v skladu s predpisi.

(1) Javna služba ravnanja z odpadki se zagotavlja v javnem podjetju KOCEROD, družbi za ravnanje z odpadki, d.o.o., za celotno območje koroške regije (12 občin) in v podjetjih: Javno komunalno podjetje Dravograd, d. o. o., Javno komunalno podjetje Log, d. o. o., Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi, d. o. o., Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., za območja in vrsto javne službe pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Občine, združene v projekt KOCEROD, zagotavljajo izvajanje javne službe ravnanja z odpadki na celotnem območju v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z zakonom, ki ureja obvezne gospodarske javne službe tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za vse izvirne povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
(3) Izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, skladno z določili tega odloka, so:
1. izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o, oziroma na podlagi predhodno danega pooblastila:
– Javno komunalno podjetje Dravograd, d. o. o., zagotavlja prevoz do mesta obdelave za območje občine Dravograd;
– Javno komunalno podjetje Log, d. o. o., zagotavlja prevoz do mesta obdelave za območje občin Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Črna na Koroškem;
– Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi, d. o. o., zagotavlja prevoz do mesta obdelave za območje občin Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica;
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., zagotavlja prevoz do mesta obdelave za območje občin Mislinja in Mestne občine Slovenj Gradec.
2. izvajalec javne službe obdelave ali predelave komunalnih odpadkov za območje vseh občin, določenih v 1. členu tega odloka, je javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o., oziroma na podlagi pooblastila za določene naloge Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o., (organizacijska enota) pod pogoji in v obsegu, ki ga določi pristojni organ KOCEROD v pogodbi o prenosu in izvajanju nalog storitve obdelave komunalnih odpadkov.
3. izvajalec javne službe odlaganja ostankov odpadkov za območje vseh občin, določenih v 1. členu tega odloka, je javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, d.o.o., oziroma na podlagi pooblastila Javno podjetje Log, d.o.o., (organizacijska enota), pod pogoji in v obsegu, ki ga določi pristojni organ KOCEROD v pogodbi o prenosu in izvajanju nalog storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
4. strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo na izvajanje javne službe ravnanja z odpadki, opravlja javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o., oziroma javna komunalna podjetja v okviru enotnih skupnih standardov, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni organ KOCEROD v pogodbi o prenosu in izvajanju nalog (v nadaljevanju: izvajalci javnih služb).

(1) Izvajalci javnih služb iz 7. člena pripravijo Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) v skladu z določili tega odloka.
(2) Pravilnik iz prvega odstavka tega člena določa:
– natančno opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki v delih, ki so predmet izvajanja javnih služb;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili in kriteriji za določanje izhodiščne prostornine za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in ekoloških otokov;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, ekoloških otokov in zbirnih centrov;
– seznam opreme za zbiranje in odvoz odpadkov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki.
Tehnični pravilnik sprejme pristojni organ KOCEROD in začne veljati, ko poda soglasje skupni organ ustanoviteljev – Svet županov koroških občin, vključenih v KOCEROD.

Predmet odloka so vse vrste komunalnih odpadkov na območju občin, ki so v Uredbi o ravnanju z odpadki razporejeni pod naslednje klasifikacijske skupine kot:
– odpadki iz podskupine 20 02 in odpadki s klasifikacijskima številkama 20 03 01 in 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: klasifikacijski seznam),
– odpadki iz podskupin 20 01 in 15 01 s klasifikacijskega seznama, če gre za odpadke iz gospodinjstev in njim podobne odpadke iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev, razen odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 99, in
– odpadki iz podskupine 20 01 s klasifikacijskega seznama, če gre za odpadkom iz gospodinjstev in njim podobne odpadke, ki nastajajo v proizvodni dejavnosti, trgovini, poslovni dejavnosti, storitveni dejavnosti ali drugi dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev, razen odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 99 in tistih odpadkov iz podskupine 20 01, s katerimi ravnanje ureja poseben predpis.

Predmet tega odloka niso odpadki »klasifikacijskih skupin 1-19 – opredeljeni kot nekomunalni odpadki, razen manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev.

(1) Ločeno zbiranje nenevarnih in nevarnih frakcij komunalnih odpadkov na izvoru nastanka se izvaja na celotnem območju občin. Obvezno je za vse izvirne povzročitelje odpadkov in izvajalce javnih služb ter se izvaja po Načrtu zbiranja odpadkov, ki je sestavni del Programa za obvladovanje kakovosti poslovanja vseh izvajalcev in ga na predlog izvajalcev potrdi skupni organ ustanoviteljev – Svet županov koroških občin, vključenih v KOCEROD.
(2) Izvirni povzročitelji so dolžni prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov:
– mešane komunalne odpadke (zajete v skupini suha in mokra frakcija),
– ločene frakcije,
– nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki, kot nevarno frakcijo in
– ločene frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano.
(3) Izvirni povzročitelj, ki ni izvirni povzročitelj iz gospodinjstva, mora v prostorih, kjer deluje ali opravlja dejavnost, zagotoviti ločeno zbiranje vsaj za:
– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadno plastično in kovinsko embalažo in
– kuhinjske odpadke.
(4) Ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih se glede na vrsto odpadkov deli v tri skupine, glede na to, ali jih je mogoče izločiti oziroma obdelati pred odlaganjem (ločene frakcije – posamezne čiste skupine odpadkov, mešani komunalni odpadki (ločeno suha frakcija in mokra frakcija komunalnih odpadkov), kuhinjski odpadki – biološko razgradljivi z zelenim vrtnim odpadom). Izvajalec javne službe je izvirne povzročitelje odpadkov dolžan pisno seznaniti o postopkih ločenega zbiranja ter o načinu prepuščanja komunalnih odpadkov v gospodinjstvih.
(5) Izvirni povzročitelji v gospodinjstvih so dolžni izločiti kuhinjske odpadke (biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad) ter jih obdelati v lastnih kompostnikih.
(6) Izvirni povzročitelji v gospodinjstvih v naseljih, kjer kompostiranje ni mogoče, in izvirni povzročitelji iz negospodinjstev le-te oddajo izvajalcu v ločenih posodah za biološko razgradljive odpadke.

(1) Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor (kot to določa Tehnični pravilnik) za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali predpisanih barvnih plastičnih vrečk z logotipom izvajalca zbiranja, v katere izvirni povzročitelji odpadkov redno odlagajo komunalne odpadke.
(2) Prevzemna mesta so mesta, kjer morajo izvirni povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za posode ali za odpadke po določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec javne službe komunalne odpadke prevzame in jih s posebnimi smetarskimi vozili za posamezno skupino odpadkov tudi odpelje.
(3) Povsod, kjer je mogoče, morata biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni mogoče, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto.

(1) Zbirno mesto za odpadke je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljavcev objektov, v katerem nastajajo odpadki, kolikor pa to ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev zbirnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo objektivni razlogi.
(2) Izvirni povzročitelji odpadkov morajo na dan odvoza zabojnik ali vrečko za odpadke postaviti na prevzemno mesto. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo in lastnikom zemljišča.
(3) Podrobnejše določitve prevzemnega mesta iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo v Tehničnem pravilniku.

Če imajo izvirni povzročitelji občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zajetje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo (v predpisano vrečo z logotipom izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov), ki si jo proti plačilu priskrbijo pri izvajalcu, ter jo postaviti poleg posode za zbiranje odpadkov.

(1) Pri novogradnjah morajo biti že v PGD dokumentaciji oziroma v upravnem dovoljenju za poseg v prostor upoštevana tehnologija zbiranja in odvažanja odpadkov, določena zbirna in odjemna mesta za odpadke. Pri izdelavi OPPN za posamezne zgradbe mora projektant načrtovati prostor za namestitev posod za odpadke, pri čemer mora upoštevati število gospodinjstev in volumen posod.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov izda soglasje k določitvi odjemnega mesta pred izdajo gradbenega dovoljenja novozgrajenega objekta. Ob vselitvi ali pričetku opravljanja kakršnekoli dejavnosti si je izvirni povzročitelj odpadkov dolžan kupiti posode za odpadke ali jih vzeti v najem. Ob prijavi je izvirni povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu: število oseb gospodinjstva oziroma dejavnosti vključenih na odjemno mesto, predvidene vrste in količine odpadkov in druge podatke, ki so osnova za pravilen in reden odvoz. Za točnost podatkov odgovarja izvirni povzročitelj.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov je dolžan pristojnemu organu za nadzor (v nadaljevanju: občinski inšpektor) na njegovo zahtevo pokazati sklep izvajalca javne službe, s katerim bo izkazano, da je vključen v reden odvoz odpadkov.

(1) Dovozna pot do prevzemnega mesta odpadkov mora biti primerna za dostop s posebnim vozilom in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
(2) Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke, mora imeti zaključek s primernim obračališčem. Obračališče mora biti urejeno tako, da je obračanje posebnih vozil povsem nemoteno in neovirano.
(3) Dovozne poti so podrobneje določene v Tehničnem pravilniku.

(1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati izvirni povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest, razen na ekoloških otokih, ki jih čisti izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke in velike zabojnike tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(3) Izvirni povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dolžni skrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu.

Povzročitelji odpadkov so dolžni posode/vrečke za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj) prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto in posodo po izpraznitvi vrniti na zbirno mesto. Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.

(1) Izvirni povzročitelji odpadkov morajo komunalne odpadke odlagati na zbirnih mestih v tipizirane zabojnike (predpisani glede na vrsto odpadka in velikosti volumna) oziroma plastične vreče z logotipom izvajalca javne službe zbiranja v skladu z določbami tega odloka.
(2) Vrsto in volumen posod za komunalne odpadke določi izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v okviru enotnih standardov, pri čemer se upošteva tehnologija zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma struktura ali vrsta komunalnih odpadkov, število oseb v gospodinjstvu, število zaposlenih v poslovnih prostorih in vrsta dejavnosti.
(3) Število in velikost posod za odpadke sta odvisna od predvidene količine odpadkov in načina oziroma intenzivnosti ločevanja odpadkov na izvoru.
(4) Če količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, mora izvajalec javne službe določiti ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika.

(1) Izvirni povzročitelji odpadkov so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo ali najem in vzdrževanje ustreznih tipiziranih zabojnikov in posod za komunalne odpadke oziroma predpisanih vreč za oddajo.
(2) Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov lahko zagotovi nabavo tipiziranih posod ob uvedbi sistema ločenega zbiranja odpadkov tudi iz prihodkov izvajanja javne službe.

(1) Dotrajane posode, ki so v lasti izvirnega povzročitelja odpadkov, je dolžan zamenjati povzročitelj odpadkov na svoje stroške. Če je za poškodbo posode odgovoren lastnik posode, mora posodo popraviti ali zamenjati na svoje stroške. Če je za poškodbo posode odgovoren izvajalec, se popravilo posode ali zamenjava izvede na stroške izvajalca.
(2) Zamenjava dotrajane posode, ki jo ima izvirni povzročitelj odpadkov v najemu, je strošek izvajalca. Zamenjava najete posode zaradi poškodbe s strani izvirnega povzročitelja je strošek povzročitelja.

(1) Na območju razpršene poselitve oziroma kjer ni mogoč odvoz odpadkov s smetarskim vozilom, je sistem ločenega zbiranja odpadkov na mokro/suho frakcijo organiziran v obliki dveh tipiziranih vrečk z logotipom izvajalca javne službe zbiranja. Tipizirana vrečka za mokro frakcijo je rjave barve, tipizirana vrečka za suho frakcijo pa rumene barve.
(2) V mestih in naseljih z gostejšo poselitvijo, kjer je mogoče urediti kompostiranje na izvoru, je sistem ločenega zbiranja odpadkov na mokro/suho frakcijo organiziran v obliki dveh tipiziranih zabojnikov, opremljenih z ustreznimi nalepkami izvajalca.
(3) V mestih in naseljih z gostejšo večstanovanjsko (blokovsko) poselitvijo, kjer ni mogoče urediti kompostiranja na izvoru, je sistem ločenega zbiranja odpadkov na mokro frakcijo/ločene frakcije/biološko razgradljivo frakcijo organiziran v obliki tipiziranih zabojnikov, opremljenih z ustreznimi nalepkami izvajalca ter urnikom odvoza odpadkov.
(4) Podrobnejše opredelitve prvega in drugega odstavka tega člena so dodatno v Tehničnem pravilniku.

(1) Ločene frakcije ali suha frakcija se zbirajo v primernih tipiziranih zabojnikih za suhe odpadke ali v primernih tipiziranih rumenih vrečkah izvajalca zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Skupine/vrste ločenih frakcij ali suhe frakcije so:
– papir in karton, vključno z embalažo iz papirja in kartona ter tetrapak embalaža,
– plastika, vključno s čisto plastično embalažo,
– kovine, vključno s čisto kovinsko embalažo,
– drugi manjši komunalni odpadki, ki predstavljajo vir sekundarnih surovin in so primerni za nadaljnjo predelavo.

(1) Mokra frakcija odpadkov se zbira v primernih tipiziranih zabojnikih za mešane odpadke ali v primernih tipiziranih rjavih vrečkah za mešane odpadke izvajalca zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) V skupino mokra frakcija je zajet preostanek mešanih odpadkov iz gospodinjstev, ki ni zajet v skupino suha frakcije in za katerega je predvidena obdelava v MBO.

(1) Biološko razgradljive kuhinjske odpadke in odpadke zelenega vrtnega odpada, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, je potrebno kompostirati v hišnem kompostniku, kjer je to mogoče. Če kompostiranje kuhinjskih odpadkov ni mogoče, jih je potrebno odlagati v ločen zabojnik za biološko razgradljive odpadke.
(2) V to skupino štejemo tiste organske kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz gospodinjstev, ki so izločeni iz mešanih komunalnih odpadkov kot ločeno zbrana frakcija organskih komunalnih odpadkov in se v kvalifikacijskem seznamu odpadkov uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 in 20 02 08, kot npr. zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel.

(1) Odpadke je prepovedano prepuščati izven tipiziranih zabojnikov za odpadke ali vrečk z napisom logotipa izvajalca zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Prepovedano je mešanje nevarnih frakcij med seboj in z nenevarnimi frakcijami.
(3) Prepovedano je prepuščanje katerihkoli odpadkov v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah v nasprotju z navodili, razen tistih frakcij, za katere so ti ločeni zabojniki, posode ali vreče namenjeni.
(4) V zabojnike za odpadke ali vrečke za odpadke z napisom logotipa izvajalca je prepovedano odlagati nevarne odpadke, kot npr.:
– embalaža z ostanki nevarnih snovi,
– topila,
– kisline,
– alkalije,
– fotokemikalije,
– pesticidi,
– flourescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi,
– hidravlična in motorna olja ter krpe z ostanki teh olj,
– čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– zdravila,
– baterije in akumulatorji in
– drugi nevarni odpadki iz gospodinjstev.
(4) V zabojnike za odpadke ali vrečke za odpadke z napisom logotipa izvajalca je tudi prepovedano odlagati odpadno jedilno olje, kamenje, gradbene odpadke, usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, poginule živali, kože in klavnične ter kosovne odpadke.
(5) Občinski inšpektor lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven tipiziranih posod za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk. Odstranitev teh odpadkov opravi povzročitelj odpadkov ali izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.

(1) Kosovni odpadki se prepuščajo skozi vse leto v zbirnih centrih za odpadke.
(2) Kosovne odpadke iz gospodinjstev lahko povzročitelj preda tudi v okviru akciji odvoza kosovnega odpada (praviloma enkrat letno) izvajalcu javne službe zbiranja.

(1) Nevarni odpadki iz gospodinjstev se prepuščajo praviloma enkrat letno v akciji zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način.
(2) Nevarni odpadki se lahko prepuščajo skozi vse leto v zbirnih centrih med obratovalnim časom.
(3) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za ustrezno predelavo oziroma trajno odstranitev odpadkov.
(4) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

(1) Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec, skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in Programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
(2) Suhi odpadki se odvažajo enkrat na dva tedna.
(3) Mokri odpadki se praviloma odvažajo enkrat na dva tedna.
(4) Biološko razgradljivi odpadki se z območji, kjer je predvideno ločeno zbiranje biološko razgradljive frakcije, odvažajo enkrat na teden.
(5) Pristojne občinske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza, s tem da se izvajalcu krijejo dodatni stroški izvajanja. Večjo pogostost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.
(6) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili za prevoz posameznih frakcij.
(7) Podrobnejša določila odvoza odpadkov so opredeljena v Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki.

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dneh.

(1) Organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, mora v času trajanja prireditve opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, ki jih najame pri izvajalcu javne službe za zbiranje odpadkov. V primeru, da se na prireditvi pričakuje več kot 500 udeležencev, mora zagotoviti prostor za zabojnike za: odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz stekla, odpadno plastično in kovinsko embalažo ter embalažo iz sestavljenih materialov in za mešane komunalne odpadke.
(2) Po končani prireditvi ali najkasneje v 12 urah po koncu prireditve je dolžan organizator prireditve poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti, in prepustiti zbrane odpadke izvajalcu javne službe zbiranja najkasneje v 24 urah.
(3) Če organizator prireditve v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja, občinski inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec javne službe zbiranja na stroške organizatorja prireditve.

(1) Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
(2) Ekološki otok iz prvega odstavka tega člena predstavljaj več tipskih od 770 do 1100 litrskih zabojnikov za odpadke, opremljenih z nalepkami z navodili zbiranja odpadkov izvajalca. Izvajalec v Tehničnem pravilniku natančneje opredeli način zbiranja odpadkov, tehnične in druge pogoje za zabojnike na ekoloških otokih.
(3) Na ekoloških otokih je potrebno zagotoviti zbiranje:
– odpadnega papirja in kartona, vključno z vso odpadno primarno in sekundarno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadno primarno in sekundarno stekleno embalažo.
(4) V dogovoru lahko zagotovi tudi zbiranje drugih frakcij, kot so:
– zbiranje rabljenih oblačil, tekstila, obutev,
– plastične embalaže in
– kovinske embalaže.
(5) Stroške ureditve ekoloških otokov ter nabave in postavitve zabojnikov na ekoloških otokih financirajo neposredno občine. Ekološki otoki, opremljeni z ustreznimi zabojniki, so gospodarska javna infrastruktura v lasti občine, ki se daje izvajalcu v najem.
(6) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki v okviru svoje dejavnosti direktno povzročajo odpadke, morajo odpadke ločeno zbirati in jih oddati izvajalcu javne službe oziroma zbiralcem ločenih frakcij in jih ne smejo odlagati na ekoloških otokih.

Izvirni povzročitelji odpadkov so na ekoloških otokih dolžni ločeno prepuščati odpadke po navodilih izvajalca javne službe zbiranja, s katerimi seznani vsa gospodinjstva ter jih tudi objavi v obliki nalepk na zabojnikih za odpadke.

Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Lokacije za ureditev ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja in ožjim delom lokalne skupnosti, v kateri se ekološki otok namešča. Ob določitvi lokacije za ureditev ekološkega otoka mora biti upoštevan kriterij lastništva zemljišča: funkcionalno zemljišče objekta ali skupno funkcionalno zemljišče skupine objektov, javno zemljišče – zemljišče v lasti občine. Izjemoma je lahko zemljišče v lasti pravne osebe ali posameznika, vendar le s pisnim soglasjem lastnika zemljišča.

(1) Na ekoloških otokih je prepovedano prepuščati odpadke izven zabojnikov za odpadke.
(2) Na ekoloških otokih je prepovedano prepuščanje odpadkov v nasprotju z navodili iz prve alineje 33. člena tega odloka.
(3) Z ekoloških otokov je prepovedano pobiranje ločenih frakcij z namenom prodaje drugim predelovalcem odpadkov.
(4) Zabojnike na ekoloških otokih je prepovedano namerno poškodovati, pisati po njih ali na njih oglaševati ali plakatirati.

(1) Zbirni center za odpadke je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje, razvrščanje in predhodno skladiščenje vrst ločenih frakcij v skladu s predpisi, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe zbiranja prepuščajo te frakcije.
(2) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.
(3) Zbirni centri z ustrezno opremo so gospodarska javna infrastruktura, ki jo zagotavljajo občine in jo dajejo izvajalcu v najem.

(1) Zbirni center je namenjen vsem izvirnim povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občin.
(2) Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnih centrih občin za eno ali več občin v regiji, in sicer:
– Občina Radlje ob Dravi za občine: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Podvelka,
– Občina Muta za občini: Muta in Vuzenica,
– Občina Dravograd,
– Občina Slovenj Gradec,
– Občina Mislinja,
– Občina Prevalje za občine: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje,
– Občina Ravne na Koroškem.
(3) Povzročitelj odpadkov odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca.
(4) V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna, skladno z veljavnim cenikom.

V zbirnem centru izvirni povzročitelj prepušča ločene frakcije, določene s podzakonskimi predpisi, kot npr.:
1. papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona ter tetrapak embalažo,
2. stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
3. plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov,
4. odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
5. les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
6. oblačila in tekstil,
7. odpadna električna in elektronska oprema,
8. baterije in akumulatorji,
9. kosovni odpadki,
10. izrabljene gume,
11. drobni gradbeni odpadki,
12. nevarni odpadki iz gospodinjstev in druge frakcije v skladu s predpisi.

(1) Obratovalni čas zbirnega centra za odpadke določijo občine na območju zbirnega centra v soglasju z izvajalcem javne službe.
(2) Izvirni povzročitelj odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru prepusti le v času obratovanja. Izvajalec javne službe je dolžan v času obratovanja v zbirnem centru zagotoviti usposobljeno osebo za prevzem frakcij.

Na zbirnih centrih je prepovedano odlaganje odpadkov izven mest, ki so predvidena za prepuščanje posamezne frakcije.

Predmet javne službe obdelave odpadkov in obveznosti izvajalca so:
1. redno sprejemati mešane komunalne odpadke in jih skladiščiti do njihove obdelave;
2. obdelati mešane komunalne odpadke;
3. redno oddajati izločene nenevarne frakcije, primerne za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
4. za izločene nevarne frakcije zagotoviti tako ravnanje, kot je za posamezno nevarno frakcijo predpisano v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki;
5. redno oddajati izločene gorljive frakcije, primerne za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov;
6. ostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi redno oddajati upravljavcu odlagališča komunalnih odpadkov in
7. zagotoviti obratovalni monitoring, izdelovanje kontrolnih analiz izhodnih frakcij po obdelavi, vodenje predpisanih evidenc ter sporočanje podatkov iz dejavnosti, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Predmet javne službe odlaganja ostankov odpadkov in obveznosti izvajalca so:
1. redno odlaganje ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v telo odlagališča, skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov;
2. odlaganje obdelanih nenevarnih odpadkov z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi;
3. odlaganje stabilnih in nereaktivnih nevarnih odpadkov, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke, v skladu s podzakonskimi predpisi;
4. odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, če izpolnjujejo zahteve iz podzakonskih predpisov;
5. odlaganje komunalnih odpadkov, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za komunalne odpadke, v skladu s podzakonskimi predpisi;
6. vzdrževanje odlagališča in zagotavljanje obratovalnega monitoringa, izvajanje ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in ukrepov po zaprtju odlagališča, vodenje evidence in izvajanje drugih nalog iz tega odloka in zakonov ter drugih predpisov.

(1) Ostanek komunalnih odpadkov se odlaga na odlagališču za nenevarne odpadke »Zmes« Prevalje (v nadaljevanju: odlagališče).
(2) Na odlagališču je dovoljeno odlagati samo odpadke, skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem odlagališča in predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov.
(3) Upravljavec odlagališča v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje, določi obratovalne pogoje odlagališča v Poslovniku za obratovanje odlagališča »Zmes«.

Prepovedano je prepuščanje komunalnih ali drugih odpadkov izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev.

(1) Divja odlagališča odpadkov se sanirajo v skladu z odločbo pristojnega inšpektorja.
(2) Kdor prepušča odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščeni izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v skladu s predpisi o ravnanju, takoj ko to odredi občinski inšpektor.

Izvajalec mora zagotavljati:
1. vse storitve v zvezi z opravljanjem javne službe:
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– obdelava ali predelava komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov odpadkov, vključno z nadzorovanjem odlaganja in nadzorom odlagališča po zaprtju,
2. druge naloge, opredeljene s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

(1) Evidenco izvirnih povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstev vodi izvajalec javne službe iz tretjega odstavka 7. člena tega odloka v registru storitev javne službe (v nadaljevanju: evidenca povzročiteljev).
(2) Evidenca povzročiteljev posameznikov (fizičnih oseb) vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in naslov povzročitelja, število članov gospodinjstva ter tip in velikost posod za zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Evidenca povzročiteljev pravnih oseb vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov pravne osebe, število zaposlenih ter tip in velikost posod za zbiranje komunalnih odpadkov.

(1) Podatki v evidencah povzročiteljev se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila povzročitelja (najemna, kupoprodajna pogodba, pogodba o dedovanju ali drug uradni dokument),
– zemljiškoknjižnega izpiska,
– povečanega obsega odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v evidencah povzročiteljev s sklepom potrdi povzročitelju vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami, najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu spremembe v evidenco povzročiteljev.

Izvajalec je dolžan voditi kataster zbiralnic ločenih frakcij in ga ažurno dopolnjevati. V katastru morajo biti navedeni: lokacije zbiralnic ločenih frakcij, vrsta, število zabojnikov, število prebivalcev, ki gravitira na območje, število in pogostnost odvozov.

(1) Izvajalec javne službe mora ugotavljati predpisano velikost in vrsto posod in vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz netipiziranih, neoznačenih in prenapolnjenih posod za zbiranje odpadkov, ki jih izvajalcu javne službe prepuščajo izvirni povzročitelji odpadkov. Prav tako izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov v vrečah, ki so odložene zraven posode in niso označene z logotipom izvajalca.

(1) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe javne službe, javno pooblastilo za izdajo smernic za načrtovanje prostorske ureditve in mnenj k predlogu prostorskega akta v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora.
(2) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev v fazi priprave projekta in izdajo soglasja k projektnim rešitvam v skladu z Zakonom o graditvi objektov.
(3) O pritožbah zoper odločbe izvajalca iz prvega in drugega odstavka odloča župan na območju zadeve, razen če zakon določa drugače.

Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna od 80 do 1100 litrov,
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3,
3. tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov volumna 240 in 1100 litrov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov, po nalepki za ločeno zbiranje odpadkov,
4. posebne plastične rjave/rumene vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega člena), ki morajo biti označene z logotipom izvajalca zbiranja komunalnih odpadkov.

(1) V posode ali vrečke za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu suha/mokra/biološko razgradljiva frakcija je prepovedano prepuščati odpadke v nasprotju s 23., 24., 25. in 26. členom tega odloka.
(2) V primeru, da so v zabojniku ali vrečki odpadki prepuščeni v nasprotju s 23., 24., 25. in 26. členom tega odloka, je izvajalec javne službe zbiranja izvirnega povzročitelja odpadkov dolžan obvestiti o nepravilno odloženih odpadkih (opozorilo v obliki nalepke, ki jo nalepi na posode ali vrečko) in o tem obvesti pristojnega inšpektorja v obliki zabeležke. Če pri povzročitelju ponovno ugotovi neustreznost vsebine odpadkov, o tem naredi zapisnik, ki ga skupaj z dokazili pošlje občinskemu inšpektorju. Občinski inšpektor povzročitelja opozori na kršitve v obliki zadnjega opomina pred izrekom globe v pisni obliki.
(3) Ustreznost ločeno zbranih odpadkov v zabojnikih izvajalec vizualno preveri s pregledom vsebine zabojnika ali vrečke in ugotovitve ustrezno dokumentira na licu mesta. Postopek dokumentiranja analize pregleda se podrobno določi v Tehničnem pravilniku o ravnanju z odpadki.

Izvirni povzročitelji morajo:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila, ki urejajo področje ravnanja z odpadki;
– nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v namenske posode za zbiranje, ki so v skladu s Tehničnim pravilnikom namenjene za prevzemanje posameznih vrst odpadkov;
– prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemnem mestu v terminih, ki so določeni z urnikom odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov;
– prepuščati ločene frakcije in odpadno embalažo na ekoloških otokih ter v zbirnem centru v času njihovega obratovanja;
– prepuščati nevarne odpadke v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov v premični zbiralnici in v zbiralnem centru med odpiralnim časom;
– hraniti odpadke na zbirnem mestu neškodljivo za ljudi in okolje, vse dokler jih na prevzemnem mestu ne prepustijo varno izvajalcu javne službe;
– v primeru sprememb podatkov iz 49. člena le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe;
– redno plačevati storitve javne službe.

Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca javne službe. Če tega ne storijo, stroški storitev javne službe do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnin.

(1) Povzročitelj odpadkov mora prepuščati kosovne odpadke na prevzemnem mestu za kosovne odpadke v skladu z letnim urnikom za zbiranje kosovnih odpadkov oziroma jih odpeljati v najbližji zbirni center (v skladu s 27. členom odloka).
(2) Povzročitelj odpadkov lahko proti plačilu neposredno naroča prevzem kosovnih odpadkov, v tem primeru se storitev zaračuna po veljavnem ceniku izvajalca.

Za povzročitelje odpadkov je prepovedano sežiganje vseh vrst odpadkov z namenom zmanjšanja količin odpadkov, razen papirja, kartona in naravnega suhega lesa v kurilnih napravah.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave posledic, če jih ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem ali pa ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primerih iz prejšnjega odstavka dolžan na stroške občine odpraviti posledice čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelja ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov.

Javna služba se financira:
1. iz plačil uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe (plačilo storitve za komunalne odpadke),
2. iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
3. iz drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetih predpisov.

Cene za storitve javne službe se oblikujejo v skladu s predpisano metodologijo za oblikovanje cen komunalnih storitev, pri čemer se zaradi enotnega pristopa občin in izvajalcev javnih služb na področju ravnanja z odpadki pri določanju cen na enoto upoštevajo z odlokom določeni skupni standardi in merila, s ciljem, da so vsi uporabniki javne službe enako obravnavani.
Cene storitev javne službe ravnanja z odpadki se oblikujejo ločeno za:
1. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
2. obdelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov,
3. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.

(1) Ceno za storitev zbiranja in prevoz odpadkov določijo izvajalci skupaj kot povprečno – enotno ceno, tako da uporabniki storitev iz gospodinjstva plačajo enako ceno za posamezno skupino odpadkov, ki se odvaža od povzročitelja (v nadaljevanju: enotna cena), ne glede na izvajalca javne službe na celotnem območju občin koroške regije, vključenih v projekt KOCEROD.
EC (enotna cena zbiranja in prevoza za uporabnika na mesec) za posamezno skupino odpadkov, ki se odvaža = (seštevek zmnožkov LC – lastnih cen izvajalcev na mesec s številom pripadajočih uporabnikov)/(število vseh uporabnikov 12 občin).

(2) Podlaga za izračun lastne cene so naslednji skupno dogovorjeni standardi, ki jih mora upoštevati vsak izvajalec pri izračunu:
(1) enotna obravnava uporabnikov storitev glede meril in zahtev ločenega zbiranja,
(2) enaka povprečna višina stroška na prevožen kilometer za določen tip vozila,
(3) enako število (pogostost) odvozov za posamezno frakcijo,
(4) enak standard in zahteve ter kalkulativni elementi pri določanju stroška ločenega zbiranja,
(5) vključitev stroškov delovanja zbirnih centrov in ureditve ekoloških otokov pod enakimi pogoji in upoštevanju minimalnih predpisanih standardov,
(6) vključitev stroškov prevoza ločeno zbranih frakcij z ekoloških otokov in iz zbirnih centrov pod enotno dogovorjenimi pogoji,
(7) izločitev izvirnih povzročiteljev, ki sami poskrbijo za hišno kompostiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.
Lastna cena izvajalca za zbiranje in prevoz zajema naslednje kalkulativne elemente:
(1) vsota vseh prevoženih km na območju za izvajanje javne službe prevoza od gospodinjstev,
(2) vsota vseh prevoženih km na območju za prevoz zbranih frakcij odpadkov od ekoloških otokov in zbirnega centra,
(3) število gospodinjstev in število članov gospodinjstev,
(4) število ekoloških otokov,
(5) število zbirnih centrov in zaposlenih v okviru centrov.
LC (lastna cena na uporabnika na mesec) = (mesečni strošek ločenega zbiranja in prevozov po frakcijah + mesečni strošek zbirnega centra) + mesečni strošek zbiranja in prevoza frakcij ekoloških otokov)/število uporabnikov.
Lastno ceno oblikuje pristojni organ izvajalca javne službe zbiranja in prevoza v skladu s predpisano metodologijo za oblikovanje cen komunalnih storitev in jo posreduje strokovni službi KOCEROD v pregled.
Strokovna služba KOCEROD k oblikovanim lastnim cenam poda svoje mnenje in ugotovi upoštevanje skupno dogovorjenih standardov in kalkulativnih elementov. V primeru odstopanj skupaj z izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza pripravi usklajen predlog za pripravo enotne cene zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Enotno ceno zbiranja in prevoza za uporabnika sprejmejo občinski sveti oziroma na podlagi pooblastila skupni organ koroških občin, vključenih v KOCEROD – Svet županov – na predlog strokovne službe KOCEROD po predhodnem mnenju Sveta uporabnikov KOCEROD.

(1) Lastno ceno za storitve predelave in odstranjevanja določi izvajalec javne službe predelave tako, da pri izračunu upošteva vse stroške, povezane z delovanjem centra KOCEROD v Mislinjski Dobravi (sortirnica, demontaža, MBO, kompostarna), zmanjšane za prihodke iz naslova od prodaje zbranih frakcij. Izvajalec obdelave komunalnih odpadkov, skladno z letnim Programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, z vsemi izvajalci javne službe zbiranja in prevoza določi okvirne kvote frakcij in načrtovan strošek na enoto predelave in odstranjevanja posamezne frakcije (interni cenik izvajalca za enoto predelave in odstranjevanja po frakcijah). Tako določene kvote so podlaga za načrtovanje stroškov do končnega povzročitelja – uporabnika.
(2) Strošek na uporabnika je odvisen od njegove pripravljenosti in dejanske angažiranosti pri ločevanju gospodinjskih odpadkov na zahtevane frakcije. Enota količine storitev je masa (kg) komunalnih odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu javne službe. Do uvedbe tehtanja prevzetih odpadkov pri uporabniku je sodilo za razdelitev količine storitev na posameznega uporabnika: število oseb, velikost zabojnika za posamezno frakcijo in število odvozov na mesec.
(3) Enotno ceno za storitev predelave oddanih frakcij skupaj za uporabnika (EUR/kg) oziroma preračun cene na uporabnika in volumen oblikuje pristojni organ družbe KOCEROD, glede na načrtovane količine predaje odpadkov po posameznih frakcijah (suhi/mokri/ biološko razgradljivi) za posamezno leto, sprejmejo občinski sveti oziroma na podlagi pooblastila skupni organ koroških občin, vključenih v KOCEROD – Svet županov – na predlog strokovne službe KOCEROD po predhodnem mnenju Sveta uporabnikov KOCEROD.
(4) Strošek na konkretnega uporabnika za plačilo pa na osnovi enotne cene oziroma preračuna cene na uporabnika in volumen izračuna izvajalec javne službe zbiranja in prevoza za posamezno območje.

(1) Lastno ceno za storitve odlaganja preostanka izračuna izvajalec tako, da pri izračunu upošteva vse stroške, povezane z delovanjem odlagališča »Zmes« (stroški odlaganja ostankov odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in stroški, povezanimi z zapiranjem).
(2) Enotno ceno za storitev odlaganja odpadkov (EUR/kg) oziroma preračun cene na uporabnika in volumen oblikuje pristojni organ družbe KOCEROD, sprejmejo občinski sveti oziroma na podlagi pooblastila skupni organ koroških občin, vključenih v KOCEROD – Svet županov – na predlog strokovne službe KOCEROD po predhodnem mnenju Sveta uporabnikov KOCEROD.
(3) Strošek na konkretnega uporabnika za plačilo pa na osnovi enotne cene oziroma preračuna cene na uporabnika in volumen izračuna izvajalec javne službe zbiranja in prevoza za posamezno območje.

(1) V skladu z določbami pogodbe o vzpostavitvi projekta KOCEROD se storitvi javne službe odlaganja preostankov komunalnih odpadkov doda 4 % cene odlaganja in predelave mokre frakcije in kuhinjskih odpadkov za poravnavo bonitet in odškodnin, od tega 60 % Občini Prevalje in 40 % MO Slovenj Gradec.
(2) Strošek republiške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in strošek finančnega jamstva za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča se pri kalkulaciji cene in na računih prikazujeta ločeno.

S prihodki, ki jih upravljavec odlagališča pridobi z zaračunavanjem storitve odlaganje odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim zavarovanjem, ter predvideni stroški zapiranja odlagališča in stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.

(1) Osnova za obračun storitev ravnanja z odpadki so: veljavne enotne cene za posamezno storitev, teža odpeljanih odpadkov, ki je (dokler ni uvedeno tehtanje na izvoru) preračunana na število članov v gospodinjstvu ali na prostornino posod za odpadke, in druge dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.
(2) Izvajalci javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov vršijo obračun za vse kategorije uporabnikov storitev na svojem območju za vse tri kategorije.
(3) Izvajalec javne službe obdelave in predelave odpadkov izstavi račun za prevzete odpadke izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na osnovi teže in vrste odpadkov na (interni cenik izvajalca za enoto predelave in odstranjevanja po frakcijah):
– odpadki za sortiranje oziroma nadaljnjo predajo: suhi odpadki, frakcije ekoloških otokov, frakcije zbirnih centrov,
– mokri odpadki za predelavo v MBO,
– biološko razgradljivi odpadki za kompostiranje: biološko razgradljivi kuhinjski odpadki iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad.
(3) Izvajalec javne službe odlaganja ostankov izstavi račun izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov na podlagi mase odloženega preostanka odpadkov (osnova za razdelitev je količina predelane mokre in biološko razgradljive frakcije).

(1) Občina je dolžna zagotavljati javne službe ravnanja z odpadki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, le za komunalne odpadke.
(2) Cene teh storitev določi Svet županov občin, vključenih v KOCEROD, na predlog izvajalcev javnih služb v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti.

(1) Pri izračunu povzročiteljeve obveznosti na gospodinjstvo se upošteva vse osebe, ki so stalno ali začasno prijavljene na naslovu povzročitelja. Na izrecno zahtevo povzročitelja – zavezanca za plačilo – se lahko obveznost plačila za posameznega člana zmanjša za polovico za čas prebivanja izven kraja stalnega prebivališča zaradi šolanja, ob predložitvi ustreznega potrdila o prebivanju iz uradnih evidenc oziroma najemne pogodbe.
(2) Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke iz uradnih evidenc o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem.
(3) Obračun ravnanja z odpadki je mesečni.

(1) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, potrebna za izvajanje javne službe, v lasti posamezne občine je:
– zemljišča in objekti ekoloških otokov, vključno z zabojniki,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov za odpadke,
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2) Gospodarska javna infrastruktura regionalnega pomena, potrebna za izvajanje javne službe, v skupni lasti vseh koroških občin, vključenih v projekt KOCEROD, je:
– zemljišča in objekti za obdelavo in predelavo odpadkov,
– zemljišča in objekti za odlaganje ostanka odpadkov.

Oprema, potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalcev je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov.

Izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki po tem odloku so dolžni infrastrukturo in opremo za izvajanje javne službe uporabljati v skladu z namenom javne službe in v obsegu, za katerega je pridobljeno obratovalno dovoljenje. S ciljem, da se doseže optimalna ekonomičnost poslovanja, lahko izvajalci ponudijo proste kapacitete opreme in objektov javne infrastrukture predelave tudi za druge uporabnike izven javne službe, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi Skupščina družbe KOCEROD, d.o.o..

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo občinski inšpektorji.
(2) Izvajalci javnih služb so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki in kršitelje prijaviti pristojnemu inšpektorju.

(1) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(2) Če povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti v skladu s 54. členom tega odloka.
(3) Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ločevanje in odlaganje, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti inšpektorja in mu skupaj z obvestilom prepustiti zbrana dokazila o kršitvi.

(1) Za spremljanje kakovosti storitev in oblikovanje cen storitev se oblikuje Svet uporabnikov KOCEROD, ki spremlja izvajanje javne službe ravnanja z odpadki na Koroškem, in v tej zvezi daje pobude in mnenja pristojnim organom KOCEROD ob sprejemanju cen in programa obsega storitev javne službe.
(2) Svet uporabnikov šteje 12 članov, ki jih imenujejo občinski sveti občin iz vrst uporabnikov – predstavnikov civilne družbe (vsaka ustanoviteljica KOCEROD po enega).
(3) Svet deluje na sejah in se sestaja ob obravnavi problematike na lastno pobudo ali na pobudo organov KOCEROD.

V okviru strokovnih služb KOCEROD se vzpostavi skupna služba obveščanja, ki koordinira zakonsko določene naloge na področju obveščanja izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov za vse izvajalce javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, določene v tem odloku.

Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če:
1. ne vzpostavi javne službe ločenega zbiranja v skladu z odlokom (6. člen) v predvidenih rokih,
2. onesnaži prostor ali odjemno mesto (17. člen),
3. ne vrši minimalnega števila odvozov in ne odpelje odpadkov v določenem času (29. člen),
4. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (34. člen),
5. ne vodi katastra ekoloških otokov, evidence povzročiteljev in katastra zbirnih mest v skladu z določili odloka (48. in 50. člen),
6. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (37. člen),
7. ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (28. člen),
8. ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (29. člen),
9. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (30. člen),
10. pri zaračunavanju opravljenih storite javne službe do uporabnika ne upošteva določil za oblikovanje, ki so določene s tem odlokom (61. do 69. člen).
Z globo 400 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzročitelj odpadkov, če:
1. se ne vključi v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (11. člen),
2. ne dostavi posode s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto oziroma jo po prevzemu odpadkov ne odstrani (13. člen),
3. ne omogoči dostopa do prevzemnega mesta (16. člen),
4. ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta (17. člen),
5. ne prepušča komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisanih posodah za odpadke (19., 23., 24., 25., 26. in 28. člen),
6. brska po posodah in razmetava odpadke iz posod (36. člen),
7. prepušča v posode za komunalne odpadke nekomunalne odpadke (10. člen),
8. prepušča nevarne odpadke v posode za komunalne odpadke (26. člen),
9. ne prepušča ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih, skladno z navodili izvajalca (33. člen),
10. ne prepusti odpadkov v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca (38. člen),
11. krši druge obveznosti povzročiteljev odpadkov (55. in 58. člen).
Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 400 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 300 EUR se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.600 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzročitelj odpadkov, če:
1. prepušča odpadke v naravi na nedovoljen način oziroma ne sanira okolja v skladu z zahtevami občinskega inšpektorja (45. in 46. člen).
Z globo 800 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 800 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 600 EUR se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 600 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in za čiščenje prostora po končani prireditvi ter ne prepusti odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja (31. člen).
Z globo 300 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

Izvajalec javne službe sprejme tehnični pravilnik iz 8. člena odloka v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(1) Javna služba obdelave ali predelave komunalnih odpadkov se bo pričela izvajati, ko bodo zgrajeni objekti in naprave za obdelavo odpadkov komunalnih odpadkov v Mislinjski Dobravi.
(2) Javna služba odlaganja ostankov odpadkov na skupnem odlagališču se bo začela izvajati, ko bodo zgrajeni objekti skupnega odlagališča »Zmes« in vzpostavljeno delovanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Določila tretjega odstavka 7. člena začnejo veljati v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. Do takrat se izvajanje javne službe zbiranja in prevoza v celoti izvaja v okviru obstoječih javnih podjetij.

(1) Izvajalci javnih služb zbiranja in prevoza zagotovijo sistem tehtanja odpadkov na izvoru nastanka najpozneje v roku petih let od uveljavitve tega odloka.
(2) Potrebno prostornino posode za odpadke določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Prostornina posode za odpadke je odvisna od števila družinskih članov, števila zaposlenih v poslovni dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalna predpisana prostornina posode za odpadke je 80 litrov.

Izvajalci in povzročitelji preidejo na nov način ravnanja z odpadki, ki zagotavlja predvsem intenzivnejše zbiranje sekundarnih surovin na izvoru, skladno s sprejetim programom, najkasneje do 30. 9. 2011.

Določbe o globah za prekrške iz tega odloka se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi odloka, razen za globo iz 78. člena.

Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v koroški regiji, Uradni list RS, št. 132/04.

Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Uradnem glasilu slovenskih občin ter v Medobčinskem uradnem vestniku. Veljati začne naslednji dan po zadnji objavi v uradnem glasilu posamezne občine.